REČICA OB SAVINJI
MOZIRJE
Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva občine Mozirje
LJUBNO
GORNJI GRAD
Pričnimo razmišljati z besedami Edvarda Kardelja:
»Osvobodilna fronta ni bila za zeleno mizo ustvarjena politična koalicija. Nikdar ni bila svojevoljna politična kombinacija posameznikov. Ni rezultat vnaprej pripravljenih načrtov in se nikoli ni hranila z gostobesednimi programi, izmišljenimi v zaprašenih kabinetih. Osvobodilna fronta je živo življenje samo. Ona je junaška gesta naroda, njegovih osnovnih ljudskih sil v trenutku, ko se je ta narod zavedel, da se je nadenj zgrnila uničujoča nevarnost, ko se je zavedel, da se pričenja boj za obstanek.«
Danes, ko gledamo na dogodke iz leta 1941 že z občutkom zgodovine, ko smo doživljali in doživeli velike družbene spremembe, ko so bila naša družbena hotenja vpeta v željo po lepšem življenju delovnih ljudi, ko smo se na teh poteh znašli mnogokrat pred velikim težavami oprti na lastne sile, lahko s ponosom gledamo na prehojeno pot. od tistega odločnega upora prvih zavestnih sil, pa do danes.
Vstaja je bila odraz volje in odločnosti, kajti te ni bilo treba malo, če si se zavedal s kom se spopadaš in za kakšno ceno. Ob tem odločnem koraku, ko je Osvobodilna fronta poklicala slovenski narod k vstaji in so počile prve uporniške puške so onemeli mnogi, kf niti misliti niso upali, da bi tak boj lahko bil za tako maloštevilni narod, kot je bil slovenski uspešen. Vendar pa je prav ta odločnost pripomogla k hit,ri rasti vere v upor in odpor. In v tem je velika moč dobro zamišljenega in tudi vodenega boja proti raznim zavojevalcem in njihovim pomagačem. Moč OF je rastla, njen ugled pa utrjeval. Vstaja se je naglo širila v vse kotičke naše zasužnjene domovine, postala je sčasom množična in to je bil dokaz, da postaja boj najširša zavest ljudi, ki so želeli svobodo in družbeno preobrazbo. Boj za obsr tanek, kot ga imenuje Kardelj, je postajal dolžnost vsakogar, ki je čutil napredno, slovensko, svobodoljubno. Moč tega boja pa je bila tudi v tem, daje združeval ljudi vseh poklicev, raznih svetovnonazorskih pogledov v skupnost borcev za svobodo.
Ljudstvo je vstalo. Nekdanji gospodarji, tujci, ki so ponovno hlepeli po naši zemlji niso mogli verjeti, da lahko narod, ki so ga na Vse načine prej stoletja izkoriščali pokaže svojo voljo in se upre tisočletni kulturi, kot sojo oni hoteli uveljaviti na naših tleh. In vsiljivci so morali z naše zemlje, morali so končno po hudih zločinih nad našim narodom, priznati poraz, se pognati v beg.
Odločnost naših ljudi vletu 1941 nam mora ostati primer za vse čase. Kajti tudi danes divjajo v svetu vojne, nazadnjaške sile dvigujejo glave in glas, marsikje preti nevarnost novih spopadov in mnogi narodi krvavijo v boju za svobodo. Naš mir je torej toliko več vreden in moramo ga znati vrednotiti, tudi za ceno težav v katerih smo, sicer ne samo mi, pretežna večina držav v razvoju bije bitko za obstoj in razvoj, veliki pa delijo drobtinice z mize obilja.
Ob vsem tem je usoda narodov in narodnosti Jugoslavije tesno povezana med seboj. Edini izhod iz težav je v odločnosti zmagati, tu pa nam služi kot zgled 22. julij 1941.
OK SZDL Mozirje V
V Mozirju so se prvič zbrali nekdanji taboriščniki na srečanju. Pozdravil jih je predsednik ZZB NOV Vlado Miklavc. Slavnostni govor pa je imel predsednik SO Mozirje Alojz Plaznik. Navzoče je v imenu DPO pozdravil sekretar OK SZDL Zdravko Novak.
Kaj doseči v srednjeročnem obdobju 1986 — 1990
V sedanjem sistemu družbenoekonomskih odnosov, ko postaja družbeno planiranje vse bolj odločujoč element razvoja, se moramo z vso odgovornostjo opredeliti o vprašanjih nadaljnjega gospodarskega, družbenega in prostorskega razvoja, skratka razvoja nasploh. Opredeljevanje ciljev, posebno srednjeročnih in dolgoročnih, sje zelo zahtevna naloga, saj postajajo razvojni problemi na eni strani zelo težavni zaradi hitro spreminjajočih se pogojev gospodarenja, na drugi strani pa z uvajanjem kvalitetnih elementov odpiramo nove razsežnosti razvojnih problemov. Zato moramo pri sistemu družbenega planiranja dosledno upoštevati načelo sočasnosti" in kontinuiranosti, ker bomo na ta način lažje predvideli in razreševali razvojne probleme ter uresničevali zastavljene cilje.
Načelo sočasnosti pomeni, da vsi nosilci družbenega planiranja v mejah svojih pravic in dolžnosti plane sočasno pripravijo, jih med seboj uskladijo in sprejmejo, tako, da delavcem v temeljnih sredinah omogočimo hkratno in celovito odločanje o pridobivanju, ustvarjanju in razporejanju dohodka. Načelo kontinuiranega planiranja pa pomeni, da je potrebno nenehno analizirati uresničevanje predvidenih ciljev tako, da postanejo plani in programi sredstvo za delo za določeno plansko obdobje.
Smo sredi zadnjega leta uresničevanja družbenega plana občine Mozirje za obdobje 1981-85, ko je že mogoče dokaj celovito oceniti dosežene rezultate v tem srednjeročnem obdobju. Pri tem je potrebno poudariti, da je iztekajoče se plansko obdobje velika preizkušnja nas vseh, da ne moremo in ne smemo v bodoče računati na tuje znanje in tuja finančna sredstva, ampak boljše izkoristiti lastne potenciale in jih stalno krepiti. Preveč optimistične napovedi sedanjih srednjeročnih ciljevi in nepredvidene gospodarske' težave so nas pripeljale do zaskrbljujočega položaja tako, da smo morali spremeniti postavljene cilje v okvir realno pričakovanih dosežkov. Kljub vsem težavam pa lahko že sedaj ocenimo, da smo dokaj uspešno razreševali nastalo gospodarsko situacijo in dosegli zadovoljive rezultate. Še
največ nerealiziranih nalog je ostalo na področju razvoja turizma.
Pri planiranju družbenega razvoja za naslednje srednjeročno obdobje, se soočamo z mnogimi ekonomskjjji neskladji. Ta niso značilna samo za našo državo, pač pa za ves svet. Toda razmere pri nas so še veliko težje. Bolj kot doslej se bomo morali zavedati, da je akumulacija družbena in da bomo morali dejansko bolj združevati lastna in tuja sredstva za prednostne naložbe, torej naložbe, ki bodo spremljale proces kvalitete oz. kot ga imenujemo prestrukturiranje.
Poglejmo, kakšne razvojne cilje bomo dosegli v naslednjem srednjeročnem obdobju?
Še naprej bo vodilno vlogo odigral sekundarni sektor z lesnopredelovalno industrijo na čelu. Pridobivanju hrane v okviru kmetijske organizacije, dajemo vso pozornost.
Turistična dejavnost mora prevzeti večjo vlogo kot doslej. Vse te dejavnosti lahko opredelimo kot prioritetne.
Predvidevamo, da bomo dosegli 5% letno stopnjo gospodarske rasti ob 2,5% letni stopnji zaposlovanja, kar pomeni, da bo ostali del gospodarske rasti dosežen s kvalitetnimi premiki, od strukturnih sprememb v proizvodnji do boljšega izkoriščanja vseh proizvodnih dejavnikov. Izredno velik pomen dajemo izvozni usmerjenosti, saj načrtujemo, da bomo dosegli do leta 1990 15% delež izvoza v celotnem prihodku (danes 7%). To pa narekuje, da moramo realno povečati izvoz na leto 8 — 10%. Vse to pa bomo dosegli le pod pogojem, da bomo mobilizirali vse subjektivne sile in dali ustrezni kadrovski politiki permanentno in odločujočo vlogo.
In kako je po posameznih dejavnostih?
V kmetijski proizvodnji bomo še naprej vlagali napore v intenziviranje mlečne govedoreje. Ta usmeritev pa zahteva večje pridelovanje dobre osnovne krme in-večjo izkoriščenost obstoječih površin (melioracije, komasrcije). Mnogo večji poudarek dajemo dopolnilnim dejavnostim v kmetijstvu kot so: konjereja, čebe-
larstvo, kmečki trizem, zelenja-darstvo itd. Kakovost mleka, rejska tradicija in naše znanje pa samo po sebi narekuje začetek živilsko-predelovalne industrije v visokokvaliteten mlečni proizvod. Nadaljevati moramo s tržnim usmerjanjem kmetij in razrešiti še nerazrešena vprašanja višinskih in hribovskih kmetij.
Temeljna naloga gozdnega gospodarstva je povečanje proizvodne sposobnosti gozdov, saj je les kot osnovni produkt gozdov naša surovina, s katero moramo gospodarno ravnati. Ob tern pa ne smemo pozabiti, da opravljajo gozdovi še druge koristne funkcije splošnega značaja. Zaradi pomanjkanja delovne sile, bodo osnovna vlaganja usmerjena v gozdne prometnice in tehnična sredstva.
V	lesni-predelovalni dejavnosti ne moremo več računati na povečano proizvodnjo iz sedanjih proizvodnih programov, ker enostavno ni ustreznega lesa, ampak je rešitev v finalizaciji masivnega lesa in ivernih plošč v končne izdelke ob dejstvu, da bo potrebno tudi te izdelke mnogo bolj kot doslej usmerjati v izvoz. Prav tako bo potrebno resnejše sodelovanje v smislu razvijanja družbenoekonomskih odnosov med lesnimi predelovalci in gozdarji.
V	tekstilni industriji bomo specializirano proizvodnjo hlač dopolnili z nekaterimi dopolnilnimi programi športne konfekcije in povečano proizvodnjo usmerili predvsem v izvoz. Kvaliteto proizvodnje bomo povečevali tudi na račun ustanavljanja novih temeljnih organizacij v drugih republikah (OĐAKI, ALIBUNAR, ČAJETINA) ter tako zmanjšali negativne učinke večjega števila kooperantov.
Kovinsko-predelovalna industrija načrtuje ob uspešno začetem procesu prestrukturiranja proizvodnje, ki bo računalniško vodena, velike učinke tudi v izvozu. Ostala industrija bo dopolnjevala obstoječe programe in dvigovala kvaliteto obstoječih programov.
Zelo veliko prostora namenjamo razvoju turistične dejavnosti, saj imamo zato dobre primerjalne prednosti in naravne danosti. Toda žal jih mnogo premalo izkoriščamo.
Nekateri posegi v smeri hitrejšega razvoja turističnega gospodarstva pa nas opozarjajo, da bo potrebno drugače ceniti to dejavnost in končno že realizirati združevanje določenih sredstev za nekatere turistične objekte, kajti razviti turizem pomeni razvoj tudi drugih dejavnosti našega in širšega gospodarskega prostora.
Razvoj gospodarske infrastrukture in družbenih dejavnosti bo sledil gospodarski moči občine. Potrebna bo še naprej precejšnja strpnost in namenjati sredstva za vzdrževanje obstoječega stanja in razreševanja najnujnejših razvojnih problemov. Prav gotovo vseh potreb ne bo moč uresničiti.
V tem kratkem pregledu razvojnih usmeritev, so navedene le nekatere. Ne bi bilo prav, če se ne bi dotaknil še Zelo uspešnega dela organov in krajanov v krajevnih skupnostih. Tudi v prihodnjg računamo na veliko angažiranost krajanov v KS, na njihovo prostovoljno delo, ker bomo le na ta način razrešili številne razvojne probleme in ustvarjali lepše in boljše počutje posameznikov in celotnega kraja. Vse kaže, da se vse bolj zavedamo, da je KS prostor našega bivanja, zato nam ni in ne more biti vseeno, kaj se tu dogaja.
Razprava o smernicah družbe-' nega razvoja občine za obdobje 1986 — 90 mora dati določeno kvaliteto in da so vsi prispevki dobrodošli z namenom, da postavimo takšne razvojne cilje in strategijo, ki jih bomo uresničili in pozitivno ocenili čez 5 let, da smo dvignili osebni in družbeni standard na primeren nivo. V izdelavi je družbeni dogovor o temeljih plana," ki bo konkretnejše opredelil in zavezal nosilce družbenega planiranja za predvidene cilje in naloge. Res je, da startna osnova na področju gospodarstva in negospodarstva ni najboljša, res pa je tudi to, da vsi skupaj s polno odgovornostjo moramo sodelovati pri načrtovanju razvoja in razreševati razvojne probleme. Le ob skupno postavljenih ciljih in nalogah, je dana zagotovitev, da smo se postavili na pravno pot, da bomo uresničevali naša hotenja ter našo stabilizacijo.
FRANC F1NKŠ, dipl. ing.
»• »
Ko ob današnjih gospodarskih, družbenih in tudi ideoloških pretresih borci s skrbjo razmišljamo o teh rečeh, nam zagotovo ne more biti vseeno, da so se v zadnjih letih porazgubile mnoge od tistih vrednot in navad, ki so nas borce in člane frontovskih organizacij gnale k ustvarjalnosti pri obnovi naše požgane domovine, pa tudi pozneje, ko smo postali že bogatejši, ko smo se iz zaostale agrarne dežele povzpeli na stopnjo industrijske razvitosti. Mi borci imamo pravico in dolžnost biti zaskrbljeni nad ekscesi v naši družbi ne samo zato, -ker smo sodelovali pri načrtovanju in graditvi njenih temeljev, temveč tudi zato, ker smo še danes bolj ali manj vpeti v gospodarsko in politično življenje in odločanje.
V vseh povojnih letih, ko so se ob zagnanem snovanju in delu večale naše materialne možnosti, se je v našo zavest globoko ukoreninilo prepričanje, da bo tako družba v celoti, kakor tudi vsak njen član vedno bogatejši, življenjski Standard vse višji. Očitno pa je, da se odmikamo od teh ciljev. O vzrokih za tako stanje je bilo izrečenih in zapisanih že toliko kritičnih besed, da bi po vsej logiki pričakovali premik na bolje. Izgledi pa, vsaj za zdaj, niso obetavni. Povojna leta pa so nas borce in druge delovne ljudi naučila, da bomo lahko bolje živeli samo, če bomo več in kvalitetnejše delali. Izgleda pa, da se ta preprosta resnica v današnjem času nikakor ne more dovolj uveljaviti. Pravica delavca do plačila po količini opravljenega dela in pa njegova pravica, da tudi sam odloča o rezultatih svojeta dela. postaja vse bolj fraza, ne pa osnovno načelo samoupravnega socializma, za katerega smo se z vso zavzetostjo odločili. Naše borčevske organizacije in njeni člani z upravičeno kritičnostjo opozarjajo na nekatera očitna izkrivljanja, ki te vse pogosteje pojavljajo v našem vsakdanu. Malomaren odnos do dela in ‘do družbene imenovine, bogatenje posameznikov mimo deta, premajhna občutljivost pri čuvanju naravnega okolja, gospodarski kriminal razsipniško obnašanje poleg priseganja na stabilizacijo, izigravanje vseh mogočih predpisov in še bi lahko naštevali, vse to so pojavi, ki povzročajo pri borcih zaskrbljenost in kritiko. V zmoti je tisti, ki živi v prepričanju, da te ugotovitve ne veljajo za našo občino. Zato bomo borci poskušali še naprej brez dlake na jeziku, vendar objektivno opozarjati na te pojave, ki nažirajo našo gospodarsko in politično stabilnost. Naša kritična beseda pa bo veljala toliko več, če bo izrečena javno v delegatskih skupščinah od krajevne skupnosti do občine in samoupravnih interesnih skupnosti. Prav bi torej bilo, da bi tako kot doslej tudi v bodoče ostali družbeno aktivni v kraju in okolju, kjer živimo in delamo. Socialistična zveza, kot najmasovnejša politična sila, naj bo tudi za nas borce tribuna, preko katere bomo lahko skupaj s sindikati, mladino, z zvezo komunistov in ostalimi dejavniki uveljavljali naše predloge in stališča.
Ob pripravah na delegatske volitve, ki so pred nami, bomo lahko v praksi dokazali, da je kljub visokim letom v nas še dovolj energije in volje za politično akcijo. Tudi na nas borcih bo ob tem, za našo prihodnost tako pomembnem dogodku, ležal velik del nalog in odgovornosti za odbiro najbolj obetavnih in poštenih kandidatov zlasti iz vrst mladih.
V času, ki smo ga borci preživeli, nas je doletelo mnogokaj hudega, vmes pa je bilo tudi nekaj lepih sončnih dni. Vseskozi pa smo bili navajeni dela in odpovedovanja, ko smo gradili naš skupen dom. Zato sem prepričan, da nam tudi zdaj, ko nam moči že pešajo, ne bo žal postoriti še kaj, kar bi koristilo naši družbeni skupnosti, da bi se čim preje izmotala iz težav, v katere je zašla.
Predsednik OO ZZB NOV VLADO MIKLAVC
Novosti v davčni zakonodaji
Turistična vas v Moziiju
Letos so v mozirski galeriji pripravili razstavo del varovancev otroških vrtcev in tovarišic. Zanimanje za dela najmlajših rok je bilo zelo veliko in kar neverjetno se zdi človeku kaj vse lahko naši malčki pod dobrim vodstvom ustvarijo.
Kamp Menina poln
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davkih občanov posega na področje sprememb davčnega sistema, republiški dogovor o usklajevanju davčne politike v letu 1985 pa opredeljuje področje oblikovanja davčne politike. Končno opredelitev glede višine obdavčitev, ki so sorazmerno usklajene na področju Slovenije, pa določa odlok o davkih občanov občine Mozirje.
S spremembo zakonodaje so obrtniki dobili možnost ugotavljanja celotnega prihodka po plačani realizaciji in proporcionalno stopnjo obdavčitve ostanka čistega dohodka. V občini Mozirje znaša stopnja davka od gospodarskih dejavnosti, ki se odmerja po dejanskem dohodku od ostanka čistega dohodka — 34%. Občani, ki občasno ali kot postranski poklic opravljajo gospodarsko dejavost, so obdavčeni po stopnji 39%. Občane, ki občasno opravljajo gospodarsko dejavnost (šuš-marje), se obdavči po stopnji 44% od ugotovljenega dohodka. Občani, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku in ne dosegajo ostanka čistega dohodka, se jim določi pavšalni letni znesek davka iz gospodarskih dejavnosti v višini 20% enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. To pomeni, da bo že v vsoti tretje akontacije upoševano dodatnih 33.000 din, ki predstavlja polovico obremenitve obveznega plačila davka.
*
Zavezanci, ki plačujejo davek iz gospodarskih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku, so obdavčeni po stopnji, ki je enaka višini skupne stopnje prispevkov za SIS, ki jo plačujejo zavezanci, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku in jim je opravljanje take dejavnosti glavni poklic. V skupni stopnji se ne upoštevajo stopnje prispevkov, ki jih zavezanci plačujejo poleg davka v pavšalnem znesku. Pri odmeri davka iz gospodarskih dejavnosti v pavšalnem letnem 'znesku se upošteva višina napovedanega dohodka, ki ne more biti nižja od poprečnega osebnega dohodka po vrstah dejavnosti v preteklem letu. Pri popoldanskih obrtnikih je ta osnova zmanjšana za polovico.
To pomeni, da pri zavezancih, ki ne dosegajo družbeno predpisanih dohodkov, napovedan dohodek v napovedi ne predtavlja osnove za odmero davka.
Pri zavezancih, ki vodijo poslovne knjige se je obseg priznanih stroškov močno povečal in sicer za:
—	izdatke investicijskega vzdrževanja osnovnih sredstev,
—	izdatke v zvezi z raziskovanjem in razvijanjem proizvodnega programa,
—	stroške strokovnega izpopolnjevanja v zvezi z opravljanjem dejavnosti
—	tudi v neorganiziranih oblikah,
—	obresti od kreditov za osnovna sredstva,
—	obresti za material, prejet v predelavo.
Opozoriti je potrebno tudi na zmanjšanje čistega dohodka za osebni dohodek v višini 70% letnega poprečnega čistega osebnega dohodka delavcev v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja, obračunani davek in prispevke iz osebnega dohodka zavezanca in nadomestila osebnega dohodka v višini, ugotovljeni po merilih, ki jih kolektivna pogodba določa za delavce, uporabljenih za poprečni me-
sečni osebni dohodek zavezanca za preteklo leto.
Pri ugotavljanju ostanka čistega dohodka se amortizacija in materialni stroški upoštevajo v sorazmernem delu, ki odpade na ustvarjeni celotni prihodek.
Zavezanec, ki vlaga sredstva v nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev zaradi razširitve dejavnosti lahko pod pogojem, da ne gre za vlaganja, ki bi se morala kriti iz že priznane amortizacije, v letni napovedi uveljavlja znižanje davčne osnove do 25% in sicer za dobo največ petih let od vsakega vlaganja.
Zavezancu, ki vlaga sredstva v letu v katerem se mu prvič znižuje davčna osnova in je višina neobdavčenega dela davčne osnove manjša od višine vloženih sredstev, se davčna osnova znižuje v naslednjih letih do višine vloženih sredstev, vendar najdlje do poteka štirih let od leta vložitve sredstev. Če odstotno znižanje davčne osnove presega višino v tem letu vloženih sredstev ali če zavezanec v tem letu ni vlagal sredstev, lahko razliko sredstev oziroma celotni neobdavčeni del davčne osnove naloži pri bančni organizaciji kot namenski depozit. Zavezanec mora v roku 15 dni po prejemu odmeme odločbe predložiti dokazila, da je neobdavčeni del sredstev naložil pri bančni organizaciji. Če v tem roku ne predloži dokazil, se neobdavčeni del sredstev naknadno obremeni. Zbrana namenska sredstva skupno s pripadajočimi obrestmi mora zavezanec porabiti v petih letih in predložiti dokazila, da so bila sredstva namensko porabljena.
Pravica do znižanja davčne osnove se prizna v primerih, če zavezanec v redu vodi poslovne knjige, ki jih je dolžan voditi.
Olajšave, ki se še priznavajo obrtnikom so naslednje:
—	zavezancem, ki izvažajo blago in storitve na konvertibilno območje v višini od 5% do 35%, glede na odstotni delež, ki ustreza razmerju med celotnim prihodkom obratovalnice in dinarsko vrednostjo doseženo z izvozom blaga,
—	zavezancem, ki so pričeli z opravljanjem dejavnosti in sicer prvo leto 100%, drugo leto 50% in tretje leto 25% od odmerjenega davka,
—	zavezancem, ki dodatno zaposlijo nove delavce se zniža davek za znesek, ki'ustreza 10% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu,
—	zavezancem, ki vlagajo sredstva v izgradnjo malih hidroelektrarn in drugih alternativnih energetskih virov,
—	zavezancem, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu Qziroma delovni praksi.
Skupne olajšave v posameznem letu ne morejo presegati 80% odmerjenega davka, izvzete so olajšave za začetnike in novozaposlene delavce, ki pa se ne vštevajo v navedeno omejitev.
Nove in tudi bolj natančno obdelane so obdavčitve iz dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki so različno opredeljene tako za obdavčitev dohodkov iz te dejavnosti kot tudi za posamezne primere po odbitku.
Davek od premoženja ne plačujejo več zavezanci od poslovnih prostorov, ki jih lastnik oziroma uživalec uporablja za opravljanje gospodarske dejavnosti.
Način obdavčitve, stopnje davka in olajšave za davek od dohodkov iz kmetijstva je nespremenjen.
Opozoriti pa je potrebno na 84% povečanje plačila prispevkov na-pram lanskemu letu pri zavezancih, ki so invalidsko pokojninsko zavarovani po razredih (kmetje in obrtniki na pavšalu).
Dokaj so se povečale tudi kazni za davčne prekrške, ki so določene v spodnji meji najmanj 20.000 din, medtem ko zgornjih omejitev ni opredeljenih.
Navedene novosti še ne pomenijo končno rešitev vseh problemov s katerimi se srečujejo obrtniki in uprave za družbene prihodke, vendar pomenijo korak naprej, predvsem v proporcionalni obdavčitvi ostanka čistega dohodka za razširitev obrtne dejavnosti kot tudi v dejstvu, da vsak občan — obrtnik plača davek.
UPRAVA ZA DRUŽBENE PRIHODKE
Kar lepo je pogledati ljudski vrvež v kampu Menina. Po razpoloženju ljudi v njem se da sklepati, da so zadovoljni. Še večji vrvež je v vročih dnevih ob jezeru na koncu kampa. Tam se dobesedno tre tujcev, seveda pa tudi domačini kaj radi prihajajo tja.
Iz razgovora z upravnikom kampa smo lahko zaključili, da je letošnja ponudba na sploh na višji ravni. Zato pa je bilo treba trdnega dela in vlaganja v razširitev prostora za kampiranje, teh je letos za 50 več. Vodenje kampa je vsestransko zahtevna naloga, ki jo lahko opravlja le človek z zadostnimi izkušnjami v turizmu, ki pa jejta sploh zelo tvegan posel. Že hoteli občutijo razna vremenska nihanja, tembolj pa je to izrazito v kampu, saj je vse takorekoč pod milim nebom. Če je to milo, potem je seveda vse dobro, ljudje so zadovoljni, če pa ni, je treba biti domiselen in gostom nuditi vrsto možnosti, da lažje prebrodijo slabo vreme.
Vsaka nova naložba je v današnjih časih potrebna temeljitega premisleka, še bolj pa takšne v turizmu. Zato je vodstvo kampa sprva oklevalo, ali naj tvega in vloži nova sredstva v dodatno ponudbo, ali naj vse ostane tako kot lani. No, za sedaj je jasno, da bi kamp lanskih razsežnosti bil letos daleč pretesen. Torej je trdo delo na urejanju zelo zapuščenih, domala neprehod-
Dokončno so se odločili letošnje slavje občinskega praznika pripraviti v Šmartnem ob Dreti. Kot nam je povedal predsednik občine Alojz Plaznik, bo praznovanje skromno, delovno. Imenovali so že odbor za pripravo praznika, ki ga vodi predsednik občine, njegov namestnik pa je Hinko Cop.
5-
nih površin, poplačano z uspehom. Seveda pa se tako drage naložbe ne izplačajo na kratek rok. Že zemeljska dela, ki sojih opravili bratje Drev iz Titovega Velenja, so bila draga in nadvse zahtevna. Potem pa je treba vsak prostorček temeljito zravnati, saj je to predpogoj za postavitev šotora. K temu pa so morali razširiti vse vode toka in vode. Za razumevanje je vodstvo hvaležno tudi Območni vodni skupnosti Mozirje, kije pomagala pri urejanju divjega okolja ob porečju Savinje. Dalje je pokazalo razumevanje trgovsko podjetje Savinja, ki je preko Merxa pripomoglo k potrebnim kreditnim sredstvom za razširitvena dela. Savinja pa je s svojo prikolico iz katere nudi gostom v kampu najnujnejša živila veliko storila, da se ljudje v kampu udobneje počutijo.
Dejstvo, da se številni gostje iz leta v leto vračajo, je najlepši dokaz, da so bili zadovoljni in da radi prihajajo v našo dolino. Seveda je za takšen uspeh potrebno vsestransko sodelovanje pristojnih organov uprave do ostalih dejavnikov v dolini. Ärizem že davno ni le stvar posameznikov ampak naloga širše družbe. Daje vse to vsaj v veliki meri tako, dokazujejo številni Holanndci, pand, Nemci, Belgijci, ki prihajajo v vse večjem številu v naše kraje, bivajo pa v kampu Menina.
Za sedaj je znano, da bi se v počastitev praznika vključila otvoritev obrata Elkroja v Strugah pri Lučah, seveda pa bi pripravili še vrsto športnih in kulturnih prireditev po dolini.
V Šmartnem ob Dreti pa bo tudi svečana seja vseh zborov občinske skupščine na kateri bodo podeljena občinska priznanja in odličja.
Med nalogami srednjeročnega družbenega plana občine Mozirje za obdobje 1981-1985 je tudi izdelava zazidalnega načrta turistične vasi v Mozirju in že v tem planskem obdobju izgradnja njene 1. faze.
Ureditveno območje 1. faze izgradnje turistične vasi obsega spodnjo teraso z vznožjem vzhodnega pobočja Brdc in jugozahodno od šolskega kompleksa v Mozirju.
Programska zasnova vsebine turistične vasi temelji na izhodiščih;
—	kapacitete morajo služiti potrebam celotne turistične ponudbe Zgornje Savinjske doline, ki jo bogatijo znamenitosti naravne in kulturne dediščine ter neprecenljive krajinske vrednote predalpskega in visokogorskega sveta z dominantno Logarsko dolino,
—	nastanitvene zmogljivosti turistične vasi naj bi v končni fazi dosegle 950 — 1000 ležišč; prva faza bo obsegala 500 ležišč,
—	spremljajoče oskrbne gostinske in servisne dejavnosti se bodo formirale v drugi fazi izgradnje turistične vasi v osrednjem centru vasi in bodo obsegale: trgovino, gostinski objekt, družbene prostore, recepcijo in servisne prostore,
—	turistična vas se mora vitalno vključevati v naselje Mozirje, ki s svojo širšo in ožjo okolico nudi številne letne in zimske rekreacijske možnosti (bližina smučarskega centra Golte, izhodiščno mesto planinskih poti, evropska pešpot, atraktiven ambient ob Savinji s kopanjem, ribolovom, sprehodi, Savinjski gaj itd.),
—	vsebinska obogatitey kraja s turistično ponudbo mora predstavljati podaljšek ali pričetek programa turistične vasi.
Območje turistične vasi je v podaljšku novejše naselbinske strukture Mozirja in bo z arhitekturno maso vgrajeno v urbanistično celoto naselja. Urbanistična zasnova naselja Mozirje vključuje obravna-vario območje v poselitveni prostor stanovanjske graditve z individualno vrstno zazidavo maksimalne etažnosti pritličje + izzidano podstrešje. Prometno povezavo s trškim jedrom bo nudila obstoječa regionalna cesta Šentrupert — Logarska dolina, tanziten promet bo usmerjen na načrtovano obvoznico naselja.
Območje bo s pešpotmi ob Savinji povezano s širšimi rekreacijskimi površinami ob vodotoku, športnim centrom v Lokah in trškim jedrem.
Turistična vasje postavljena v bogato naravno okolje, ki ga obdaja gozd s trim stezo, smučišče z vlečnico na severnem delu pobočja Brdc, športno igrišče ob šoli in atraktiven ambient ob Savinji s kopališčem pri jezu in Savinjskim gajem.
Turistična vas v Mozirju pomeni začetniški korak k hitrejšemu razvoju turističnega gospodarstva v občini Mozirje, tako v povezavi z zimskim turizmom, kot v po-
vezavi z letnim turizmom. To pomeni, uresničevanje koncepcije razvoja turistične dejavnosti, ki je opredeljena s smernicami družbenega razvoja občine Mozirje do leta 2000, kakor tudi s smernicami družbenega razvoja do leta 1990. Zavedati se moramo, da nam prinaša turizem vključno z gostinstvom komaj 2% družbenega proizvoda v občini in da brez večjih posteljnih kapacitet na enem mestu ne moremo učinkovito sanirati RTC Golte na eni strani, prav tako pa ne dajemo stacionarnemu turizmu v poletni sezoni enega izmed osnovnih pogojev za razvoj.
Zakaj ravno lokacija Brdce?
V	začetnih pripravah izgradnje turistične vasi v Mozirju je bilo ponujenih več lokacijskih mest (Brezje, Brdce, lokacija med tržkim jedrom in cesto Mozirje—Žekovec, lokacija med trškim jedrom in Savinjo, Loke). Po analizi posameznih mest s strani komunalne, gostinske, turistično— rekreativne infrastrukture ter zemljiške politike v pogledu kvalitete in lastništva je dobila lokacija Brdce največ možnosti, da postane prostor, kjer se bo gradila turistična vas.
Vsaka investicijska naložba pomeni določeno tveganje, ki se prenaša predvsem na tiste, ki vlagajo sredstva. In kakšno je tveganje pri izgradnji turistične vasi v Mozirju?
Kot investitor in proizvajalec nastopa DO-Vegrad Titovo Velenje, kot idejni vodja pa SOZD MERX Celje. Izvajalec bo prodajal turistične objekte v pretežni meri že znanim kupcem—organizacijam združenega dela, ki bodo skrbele, da bo izkoriščenost čim večja (to je tudi njihov ekonomski interes), nezasedene kapacitete pa bodo na razpolago turistični agenciji ali turistični organizaciji v Mozirju, ki bo skrbela po svoji strani, da se preostale kapacitete zasedejo.
V	ceni prodanega turističnega objekta je vključena tudi komunalna opremljenost zemljišča, kar pomeni, da kupec plača objekt in komunalno opremljenost zemljišča. Iz tega sledi, da je rizik za našo družbeno-politično skupnost sorazmerno majhen, ker ga v pretežni meri nosijo bodoči kupci, to so organizacije združenega dela. Veliko odgovornost za dobro funkcioniranje turistične vasi nosita SOZD MERX in DO Vegrad.
Razumljivo je, da z izgradnjo turistične vasi v Mozirju, ki bo potekala v dveh fazah, ne bomo dali turistu celovito turistično ponudbo, zato bo potrebno z izgradnjo nekaterih turističnih infrastrukturnih objektov nadaljevati tudi na račun združenja sredstev celotnega našega gospodarstva. Le na ta način bomo hitrejše uresničevali in izkoriščali naše primerjalne prednosti v turizmu in prišli od besed k dejanjem.
Komite za gospodarstvo SO Mozirje
Savinjski gaj je bil za kresno noč lepo okrašen. Seveda ni manjkalo obiskovalcev, ki so bili presenečeni nad lepotami Savinjskega gaja in njegove okolice.
Stori tudi ti kaj za bolnišnico!
Delavci v združenem delu so se odločili za svoj prispevek k prenovi celjske bolnišnice. Poleg enodnevnega zaslužka so marsikje sklenili prispevati še več.
Ker pa je za vsakogar tudi v bolnišnici »vzidan kamen«, teče tudi zbiranje prispevkov med kmetijskim delom prebivalstva oziroma lastniki gozdov. Gre torej za zbiranje lesa!
Dogovorili so se, da bi od lastnikov gozdov zbiraliprispevek v lesu 3% od letnega etata. Gre za podpisovanje izjav o odstopu lesa, ki jih pobirajo tako revirni gozdarji kakor tudi kmetijski pospeševalci zadruge. V to so vključeni tudi posamezni člani KK SZDL po dolini. Predvideno je, da bi do konca septembra zbrali podpise za odstop lesa. Obračun se bo opravil ob izplačilu oddanega lesa, če pa je to že mimo, se bo poračunalo iz vsote izplačila za prihodnje leto.
Občinski štab za zbiranje sredstev v te namene prosi vse lastnike gozdov, da me odrečejo podpore tako pomembni ustanovi, kot je bolnišnica v Celju.
Letošnji
občinski praznik
Seja zborov občinske skupščine
Savinjski gaj so na poti v Luče obiskali tudi poročni pari ljubljanske ohceti. Tu so jim pripravili lep sprejem. V imenu Mozirja jih je pozdravil predsednik SO Alojz Plaznik, direktor Savinje Jože Vrta-čnik pa jim je izročil pozornostna darila.
Stota seja
Izvršnega sveta SO Moziije
Delegati so obravnavali poleg že običajnih točk dnevnega reda pod 3. točko Osnutek dogovora o temeljih družbenega plana 1986-1990, pod 4. točko Stanje in problematika v kulturni dejavnosti in pod točko 5. Razvoj turizma in tekoče naloge. Seveda je bil dnevni red obsežnejši, mi prinašamo tudi sklepe po navedenih točkah, zato smo se omejili le na navedeni del razprave.
K 3. točki dnevnega reda SKLEPI:
Sprejme se osnutek družbenega dogovora o temeljih plana za obdobje 1986-1990 in posreduje v jano razpravo do 15. 9. 1985.
Glede na to, daje čas za razpravo zaradi počitniškega obdobja manj primeren, zbori skupščine še posebej zadolžujejo vse DPO, OZD in krajevne skupnosti, da organizirajo temeljito javno razpravo in jo v roku zaključijo, da bi v oktobru lahko sprejeli predlog dogovora.
Izvršni svet je dolžan upoštevati pri sestavi predloga vse smiselne pripombe izjavne razprave, za tiste, ki jih ne bo mogoče upoštevati pa podati utemeljitev zakaj niso upoštevane.
V	osnutku dogovora ni nobenih določb o kulturni dediščini, zato naj bi se predlog dopolnil v tej smeri, da je potrebno spremeniti odnos do tega in naj se razširi skrb za ohranjanje kulturne dediščine na vse občane. S planskimi dokumenti občine naj bi se opredelila stavba Mozirje št. 23 — Narodna učilnica kot zgodovinski objekt in se z obnovitvijo preuredila za potrebe kulturne dejavnosti.
Varstvo okolja je v osnutku opredeljeno zelo na splošno čeprav smo že priča prvim ekološkim katastrofam (gozdovi) zato je potrebno v predlogu to področje bolj konkretno obdelati.
Poglavje Kadrovska politika in zaposlovanje naj se dopolni še z naslednjimi določbami:
—	v vseh sredinah, kjer planiramo potrebe po kadrih, mora biti sestavni del teh planov tudi način pridobivanja kadrov — izobraževanje, štipendiranje in druge oblike.
—	Pri kadrovanju na najodgovornejša mesta je treba upoštevati načela, da kadrujemo ljudi, ki se bodo borili za uresničevanje zastavljenih družbeno-ekonomskih ciljev, ki se bodo pripravljeni boriti za spreminjanje razmer in ki so s svojim dosedanjim delom dokazali pripravljenost in sposobnost za to.
K 4. točki dnevnega reda
STALIŠČA IN USMERITVE:
V	vseh dosedanjih razpravah je bila odločno izražena zdftteva, da se iz namenskih sredstev za kulturno dejavnost •Vdyaja večji delež kot doslej za amatersko kulturno poustvarjalnost, zato tak'0 usmeritev' podpira tudi DPZ.
DPZ podpira sklepe Izvršnega sveta z naslednjimi dopolnitvami:
—	pri 5. sklepu je potrebno dodati, da mora postati sestavni del turistične ponudbe tudi ostali del kulturne dediščine"ne le objekti, ki jih je možno nuditi na ogled. To pa nalaga ustrezno prostorsko rešitev in kadrovske okrepitve.
—	Status godbe na pihala je potrebno sistemsko bolje razrešiti, to je od pokrivanja stroškov prevozov na vaje, opreme, instrumentov do glasbene vzgoje podmladka.
DPZ daje podporo smernicam nadaljnjega razvoja kulturne dejavnosti, ki so navedene v gradivu za to točko.
K 5. točki dnevnega reda
UGOTOVITVE:
Število nočitev oz. izkoriščenost obstoječih nočitvenih zmogljivosti se ne povečuje sorazmerno z vloženimi prizadevanji in planskimi cilji kar je očitno odraz preskromne ponudbe in nizke kvalitetne ravni, pa tudi nedovoljnega razumevanja širšega kroga občanov, DPO, OZD in društev, ki le v skupni složni akciji lahko pripomorejo k boljšemu turističnemu vzdušju.
Dobro zastavljena propagandna dejavnost, ki jo opravlja turistični biro in oživljena aktivnost večine turističnih društev v preteklem letu, pozitivna vloga kampa v Varpolju in delna oživitev RTC Golte dajejo upanje, da bodo letošnji turistični rezultati boljši. Glavna teža žal še vedno sloni na zasebnem sektorju, ki ustvari tudi največ tujih nočitev, družbeni sektor pa je manj uspešen.
USMERITVE:
Potrebno bo izboljšanje razmer v družbenem sektorju in večje povezovanje z zasebnim sektorjem v smislu kompletne in boljše ponudbe in se izogibati nepotrebnim nasprotovanjem in ljubosumju med obema sektorjema.
Dobro zastavljeno delo je potrebno nadaljevati v smislu sklepov Izvršnega sveta in nakazanih smernic nadaljnjega razvoja te dejavnosti, za kar pa bo neobhodno potrebno združevati določena sredstva iz gospodarstva za turistično propagando in pospešeno izgradnjo manjkajoče infrastrukture.
Slaba stran naše turistične ponudbe je tudi obratovanje in odpiralni čas nekaterih servisnih dejavnosti. Družbenopolitični zbor zato odločno zahteva, da se odpiralni čas teh dejavnosti (bencinske črpalke, PTT, banke) prilagodi v glavni sezoni potrebam turizma, ravno tako je potrebno zagotoviti primerne prometne zveze in delovanje dežurne avtomehanične delavnice.
Izvršni svet se zadolžuje, da te stvari uredi s pristojnimi organi in organizacijami.
V turistične prireditve, ki so nujni sestavni del popestritve turistične ponudbe, morajo organizatorji vnašati čim več kvalitetne kulturne in etnografske vsebine, za kar so nekatera društva že dala vzgled.
Za velike ambicije, ki jih imamo na področju turizma, saj ga opredeljujemo kot prednostno panogo, bodo potrebni tudi boljši kadri. V štipendijski politiki moramo zagotoviti prioritetni status zateusmeritve. Pritemje velikega pomena tudi boljša turistična vzgoja v osnovnih šolah. Na vsaki šoli mora biti vsaj turistični krožek in zagotovljeno strokovno mentorstvo s strani OZD.
DPZ poziva Komite za družbenoekonomski razvoj in urejanje prostora, da pospeši razreševanje urbanistične zasnove krajinskega parka v Logarski dolini s širšim zaledjem in najde zainteresirano turistično gospodarsko organizacijo, ki bo v najkrajšem možnem času to slabo izkoriščeno dolino prebudila iz turističnega mrtvila.
ver dolina nima nočifenih zmogljivosti niti za Potrebe letnega niti zimskega tunzii?3 in kerv tej ekonomski situaciji ni možno:"1 za ‘zgradnJO hotelskih objektov, DPZ dajv.",oodp°l ro izgradnji turistične vasi, ki pomei.. pridobitev za turizem cele doline in je tudi sestavni del sanacije RTC Golte, kateremu je za uspešno poslovanje nujno potreben večji stacionar v zaledju.
Koncept financiranja izgradnje je tak, da za našo družbenopolitično skupnost ne povzroča nikakršnih finančnih fizikov ali obremenitev, zato DPZ priporoča ZZD in ZKS da sprejmeta odlok a zazidalnem načrti,. -
Sama izgradnja vasi kot sodobne oblike nočitvenih zmogljivosti pa nujno zahteva vzporedrjq razvijanje številnih in pestrih oblik izvtjnpenzionske turistične ponudbe za sprostitev in rekreacijo, ne le v trgu Mozirje in okolici temveč v celi dolini.
Izvršni svet je zelo pomemben kolektivni organ v našem skupščinskem sistemu. Zato ni naključje, da se sestaja zelo pogosto. Mozirski je že zaradi raznih zahtevnih gospodarskih vprašanj zelo dejaven. Posebno težavno je bilo njegovo delo v času, ko so nastali zastoji v oskrbi tako z živili, kot tudi z gorivi za prevozna sredstva. Pa tudi sicer mora dejansko IS reševati domala vsa vprašanja, ki se zdijo včasih tudi nepomembna, so pa lahko dalekosežnih posledic.
Lahko trdimo, da je sedanji sestav IS SO Mozirje uspešno razreševal množico nalog. In ko se je ta mesec sestal stotič, so se tega jubileja poleg rednega dnevnega reda spomnili še z ogledom razmer v naših gozdovih.
Že na sami seji so gozdarji seznanili člane IS, da se tudi v naših hribih pojavljajo prvi znaki hitrega propadanja smreke. Znano je, da jelka že nekaj let sem nezadržno propada. Onesnaženje zraka je seglo sedaj tudi v našo dolino, kjer še vedno daje les največji kos kruha. To je zaskrbljujoč pojav, zato so nu na seji in ob ogledu gozdov posvetili vso pozornost.	•
Na območju GG Nazarje, TOZD Luče so si ogledali spravilo lesa iz hudih strmin v predelu Planice. Preko Rakovega sedla vodi nova gozdarska cesta v strmine zarezana do delovišča, kjer spravljajo hlodovino s pomočjo žičnice Wisen. Z njo je mogoče takšno zahtevno spravilo iz največjih strmin. Napravo, ki smo jo videli (žičnica) je dolga kakih 600 m. Lahko pa vlačijo do 1500 m daleč hlodovino na ta način. To je edini način spravila v takšnih terenskih prilikah. Kot so nam povedali naj bi skupina gozdnih delavcev v kateri sp poleg strojnika še trije pomožni delavci, spravila iz globeli dnevno'do 40 m3
hlodovine. TOZD Luče ima 3 takšne žičnice, saj je tudi njihovo območje glede na slabe terenske prilike najzahtevnejše.
Na kraju ogleda je obrazložil delo TOZD Luče njegov vodja inž. Ivan Filipčič. Govoril ni le o poseku v gozdovih, -pač pa tudi o velikih naporih, ki jih namenjajo Obnovi gozdov. Omenil je, da se je v preteklosti sekalo bolj po nedorečenih osnovah, sedaj se pripravi za vsak predel načrt gojitvenih del, ki’zajema tudi možen prirast in na temelju tega tudi predvideva posek.
Gozdni delavec ob žičnici Franc Kladnik iz Luč je na naše vprašanje kako so pred leti, ko še ni bilo tako sodobnih žičnic spravljali les iz takšnih strmin, odgovoril, da dela v gozdu že od leta 1958, ima torej obilico izkušenj. Glede našega vprašanja.pa je dejal, da so prej pač veliko delali ročno, bilo je zelo naporno, potem pa so uporabljali samotežno žičnico. Marsikje je bilo mogoče uporabiti za samo vleko do žičnice tudi konje. In končno je menil Franc Kladnik, da so takrat dosegali kar lepe delovne uspehe, čeprav za ceno tršega dela.
Iz lučkega revirja smo potem nadaljevali pot preko Rakovega sedla v predel gornjegrajskega TOZD GG Nazarje. Območje tega gozdarskega obrata je zelo obsežno. Prav tu so nam pokazali posledice onesnaženega zraka, tako na Krašici, kot tudi na Golih globačah. Povsod tod je videti sušenje smreke v vrhu in vse bolj proti tlom. Gozdarski strokovnjaki menijo, da gre za onesnaževanje, ki ga povzročajo trboveljski, šoštanjski in celjski dimniki. Torej ta industrija seže s svojim kvarnimi posledicami tako daleč. Še je čas, da kaj storimo, vendar pa to ni v moči naše občine, temveč celotne družbe.
Zmagovalna ekipa Pobrežja. Na rečički olimpiadi so se spet najbolje izkazali.
Gradbenik gradi zahtevne objekte
TOZD Gradbenik Vegrada na Ljubnem gradi vse več zahtevnih objektov. Tako so prevzeli gradnjo čistilnih naprav v tovarni usnja v Šoštanju. To . delo zahteva veliko strokovnega znanja, saj gre za posebno natančno izvajanje gradbenih del. V vse to bo vgrajena draga oprema, katere brezhibno delovanje zahteva dobro izvedena gradbena dela.
Gre za prvi takšen objekt, ki ga zidajo ljubenski gradbinci. Vanj bodo vgradili preko 60 ton železja in okoli 700 m3 betona, končan pa naj bi bil do L septembra letos. Pri gradnji sodeluje NIVO Celje.
Tudi prenova in dograditev mozirske šole je spričo zahtevnih zemeljskih del, težka naloga. Poleg vsega jim je nagajalo vreme in to v času obsežnih zemeljskih del. Sedaj delajo na
Menina 85
Center za mladinsko prostovoljno delo pri OK ZSMS Mozirje je letos pripravilo lokalno delovno akcijo mladine. Odločili so se za čiščenje pašnih površin na Menini in za pripravo zemljišča za pogozdovanje. Ta dela zahtevajo pridne roke in navezanost na domačo zemljo, kajti s svojim delom pomagajo mladi kmetijstvu, ki s pridom uporablja prostrane pašnike na Menini. Tako se mladi srečujejo tudi z živinorejci, ki so delovne vneme brigadirjev veseli.
Brigado vodi Jasna Miklavc, ki ima že veliko izkušenj s takšnim vodenjem. Za strokovne nasvete pa poskrbi Tonček Kladnik z GG Nazarje. Kot povedo obiskovalci brigade, so mladi zelo delovni in-prizadevni. Seveda prispeva veliko k dobremu delovnemu
Zbor borcev na Menini
Organizaciji borcev iz Šmartnega in Gornjega grada sta tudi letos pripravili srečanje borcev ob prazniku 4. juliju na Menini. Pri spomeniku so imeli slovesnost v počastitev praznika na kateri je govoril Matevž Požarnik. Dejal je, da je prav Menina primerna za takšno srečanje, saj je vzela v svoje naročje številne mrtve borce za svobodo, še številnejšim pa je nudila zavetje pred divjanjem sovražnikov. Že 1942 so se bili boji na tem območju in potem vse do trenutka, ko je tuja soldateska dokončno zapustila našo domovino. Prav z Menine so bili opravljeni pomembni pohodi partizan-
obrtniških delih. Gre v bistvu za precejšnjo povečavo dosedanjega poslopja.
Mrliška vežica v Mozirju je sicer manjša zgradba, vendar pa jo gradijo na obroke, bi lahko dejali. Saj je denar tisti, ki včasih dela zavre. Kadar pa je, nadaljujejo. Čeprav po tlorisu ne velik, pa je zato arhitektonsko zahteven objekt. Streha bo takšna, da bo kar enkrat povečala 'uporabno površino. Letos naj bi bila vežica pod streho. Pričeli so z deli za stanovanjski blok zli stanovanjskimi enotami	v
Lučah. V tej stavbi naj bi bila tudi poslovalnica Ljubljanske banke. Z deli so tudi pričeli na gradnji mrliške vežice	v
Gornjem gradu, kjer predvidevajo, da bi letos prišli do 3. faze.»
vzdušju tudi oskrba s katero so na Menini zelo zadovoljni.
Sestav brigade je zelo pester, tako po starosti, kot po poklicih. Od 14. leta starosti naprej jih najdemo na Menini. Med njimi so delavci, učenci, dijaki in študentje.
Obiskujejo jih kar pogosto. Tako je bil pred časom njihov gost Jože Čelinšek, podpredsednik ZZB NOV in pripovedoval jim je spomine na predsednika Tita. Jože Ce-linšek je bil častnik v moštvu, ki je Tita varovalo na Brionih. Mladi so njegovi pripovedi radi prisluhnili.
Sicer pa jim ni dolgčas^Sa.rrji znajo poskrbeti za razne zabavne, pa tudi podučne ure in ker se med seboj dobro poznajo, saj so samo iz naše doline, ne manjka dobre volje.
skih enot v dolino, kjer so napadali sovražnika in osvobajali domače kraje. V nadaljevanju je Matevž Požarnik opozoril na stanje v svetu, ki je grozeče in nenehno preti zanetit) nov požar večjih razsežnosti. Dotaknil seje tudi razmer v naši domovini, ko z zategovanjem pasu poravnavamo stare napake. Vendar pa se kaže marsičemu odreči za ceno svobode!
Kulturni spored je slavnost popestril. Nato so zbrani imeli skromno tovariško srečanje, ki se ga je poleg borcev udeležilo še veliko drugih udeležencev slavja na Menini.
Uspešna olimpiada
Kdo bi si mislil pred leti, ko so mladinci na Rečici prvič pripravili vaško olimpiado, da bo ta prireditev postala po nekaj letih tako privlačna. K sreči, na Rečici so prizadevni ljudje, ki ne poznajo slabih prireditev. Iz leta v leto se je torej olimpiada bližala kakovosti, ki jo je letos dosegla.
Kaj vse so videle množice gledalcev? Vlečenje vrvi, nogomet z metlo, sestavljanje grba Rečice, hojo po gredi, igro s samokolnico, hojo po hlodu in zbijanje zabojev.
Pomerilo se je med seboj 7 zaselkov, torej 7 ekip, skupaj 250 tekmovalcev in tekmo-Zanimivo, da so v igrah vair^. " 'nidje različnih sta-sodelovah ij^	in mlajše
rosti, torej starejše prebivalstvo!	.
Sedmo olimpiado po vrsti so spet pripravili mladinci ob sodelovanju KK SZDL in vseh društev v kraju. Pripravljalni
odbor je štel 25 članov. Za gostinski del so pritegnili vsa društva v kraju, tako je bila tovrstna ponudba dobra. Organizatorjem iskreno čestitamo! Seveda so prireditev kot že vsa leta sem, podprle delovne organizacije iz doline, največ pa je pokazal razumevanja Elkroj.
Tekmovali niso kar tako. Slo je za pokale. Prehodni pokal je za stalno osvojila skupina iz Pobrežja, zato so letos morali poskrbeti za novega. Letošnja zmagovalna ekipa je bila spet iz Pobrežja. Čestitamo!
Opazovalec ni mogel spregledati odlične organizacije samega poteka prireditve, dobrega dela sodniškega zbora, ki je bil letos v ehotriih oble-in'je4hdi todilo4^fomova-kar,. T’lvideiNTßiJÖfö žične nju pošebci, ■ -'icev. Torej ,udeležbe tekmova,-vse odlično!
Luče odlično!
Zadnja leta, pa tudi daleč nazaj, so Lučani znali pritegniti pozornost obiskovalcev tako ali drugače. Če so pripravili kakšno turistično prireditev so z nje odhajali ljudje zadovoljni. Torej ni naključje, da je tako bilo tudi zadnjič, ko so Luče obiskali mladoporočenci ljubljanske ohceti.
Večkrat pravimo, da ni turizem zgolj dobra hrana in lepa soba, da je mnogo več. Gost bi rad sprostitve, rad bi spoznal nas kot ljudi, rad bi z nami prebil tisti čas počitnikovanja pied nami. In prav to znajo v Lučah! Znajo nuditi tisto nekaj več.
Domače turistično društvo in seveda krajevna skupnost ob pomoči vseh drugih sta Luče spet naredila sposobne sprejeti zahtevne goste. Treba je vedeti, da
so prav ti ponesli glas o tem malem kraju v naši dolini na vse konce sveta. Da je bilo veliko število novinarjev, ki so pisali v svojih časopisih širom Evrope o tem, sicer malo poznanem kraju tam v širnem svetu. Glas pa seže v deveto vas in lepo je če je ta poln hvale.
Domiselnost lučkih turističnih delavcev je res izredna. To je dokazal gromki smeh ob tehtanju poročnih parov z domačinom, ki je največkrat preva-gal, to je pokazala množica veselih ljudi; ki so se zgrinjali na trgu Luč. Kraj je predstavil tudi svojo preteklost na dostojen način. Vse to pa je. seveda ne le zanimivo, je tudi na visoki ravni in sodobno. No, če potem še množico zajame veselo razpoloženje, je uspeh na dlani, to kar smo videli v Lučah pa je uspeh!
Njunih 50 let
Na domačiji v Florjanu številka 4 je bilo prisrčno slavje. Pri Vršniku sta Franc in Veronika Zalesnik praznovala 50 let skupnega življenja.
1935 se je pisalo, ko je mladi mož, doma iz Savine stopil v zakonsko zvezo z domačinko, tako je pričel svojo pripoved Franc Zalesnik. Takrat sta na kmetiji še živela stara gospodarja Alojzija in Valentin Goli-čnik, tudi slednji se je sem priženil.
Kmetija je bila kot mnoge v tistih časih, zaostala. Les ni imel cene, meso se je težko prodajalo, skratka denarja je na • vseh koncih primanjkovalo. Treba je bilo trdo prijeti, če si hotel gospodariti uspešno. Franc
so bdi vključeni pašniki: Globače, Travnik, Ravni, Kastni vrh in Lepenatka. Prvi tajnik zadruge je bil Fran Kocbek, takratni upravitelj šole v Gornjem gradu.
Vojna vihra ni prizanesla niti tako oddaljenim krajem, kot je Florjan. Tod se je osvobodilno gibanje razmahnilo najbolj
1943.	Seveda je Zalesnik takoj pričel delati za OF. Maja 1944 je bil kurir pri pokretni bolnici XIV. divizije. Takoj po vojni je billigt-, raznih organih ljudske oblasti in pozneje kmetijske zadruge. Tudi v Zadružni zvezi je deloval. Pri vsem delu ni pozabil kulturnega delovanja. S ponosom pove, da je že 60 let v pevskem društvu.
Franc in Veronika Zalesnik—Vršnik
Zalesnik se spominja, da je prve vole prodal pod 3 din za kg žive teže. V hribih so redili v glavnem vole, krave so bile bolj za potrebe mleka doma. Veliko površin so pridobivali s požiganjem, kar je bilo zelo naporno delo, pa tudi nevarno. Ko so grmovje požgali, so zemljišče prekopali in nanj posejali največkrat ajdo. V teh strminah so vse ročno prekopavali!
Franc Zalesnik je bil že od doma navajen društvenega dela. Takoj se je vključil v pašno zadrugo Nova Štifta in že 1938 je postal' odbornik za pašno skupnost Gospojna. V zadrugo
Ko obuja spomine na tisti dan pred petdesetimi leti, ko sta se z Veroniko vzela, ne pozabi poudariti kako dober je bil ta zakon. Iz njega se je rodilo 7 otrok. Danes, ko se ga staranje ne izogiba, je vesel, da gospodari na domačiji sin Franc, ki ima sina s kmetijsko šolo. Tako je seveda lažje gledati na bodočnost kmetije, ki je obema z ženo Veroniko tako pri srcu. Na tistih strminah sta pustila svojo mladost in njun pot bi jo lahko zalival... Pogled nazaj v njuno življenje je poln lepih spominov, saj je njuna skupnost pomenila eno misel in eno besedo.
V šoli smo imeli obrambni dan. Ko smo zaslišali zbežali ven. Tovariš nam je razlagal, kako na; ^ ' sireno, smo ju vojne. Pokazal nam je, kako nai p*-’ -j »e branimo v sluča-ratom. Ogledali smo si tudi -	_ „usimo ogenj z gasilskim apa-
Bilo je zanimivo	puške, maske in mitraljeze.
Nina Kopitar, 6.š. Nazarje
razvili svoj
Med odkrivanjem spominske plošče partizanskim kurirjem v Melisah
Kurirsko slavje v Melisah
V Melišah pri Radmirju je bilo v soboto 22. junija 1985 zelo slavnostno razpoloženje. Več sto borcev — kurirjev iz vseh koncev Slovenije ter drugih pripadnikov NOB in občanov se je ta dan zbralo v Melišah, da bi prisostvovali zboru štajerskih kurirjev in slavnostni otvoritvi spominske plošče na hiši Ivana in Frančiške Pevec p.d. pri Kukcu. V tej hiši je namreč od začetka septembra do vdora okupatorja v decembru 1944 delovala komanda III. sektorja relejnih postaj Slovenije (TV).
Pester kulturni program so pripravili učenci osnovne šole Slavka Šlandra z Ljubnega, sodelovala pa je tudi občinska godba na pihala. Slavnostni govornik je bil takratni komisar III. sektorja relejnih postaj Ribič Henrik — Muk. V svojem nagovoru pa tudi pozneje v sproščenem klepetu je povedal mnogo zanimivih podatkov o delovanju kurirskih zvez.
Takrat je Jul komandant Edo Golc — Švigl, njegov namestnik pa Franc Plankar — Čičko. Štab v Melišah je usmerjal delo 38. kurirskih postaj na Štajerskem, ki so bile povezane v pet linij. V njih je v letu 1944/45 delovalo cca 500 kurirjev. Od tu so potekale zveze proti Pohorju, Halozam in Slovenskim goricam do Mure in pa na Kozjansko. V
Melišah je bilo tudi križišče kurirskih poti za Koroško.
Pododbor IV. brigade VDV Celje, ki je ob pomoči vaščanov v Melišah tako vzorno pripravil to srečanje kurirjev, je tudi sicer že mnogo tega postoril za ohranjanjetra-dicij NOB. Pred sedmimi leti je v Savinjskem gaju pripravil odkritje spominskega obeležja padlim 12. kurirjem Savinjčanom. Z vsakoletno akcijo kurirčkove pošte in pa transverzalo kurirjev in vezistov, zlasti pa še z monografijo o delovanju kurirskih zvez, ki bo izšla že letos, ostajajo preživeli kurirji še danes pomemben člen v prizadevanjih za ohranjanje in prenašanje tradicij NOB na naš mladi rod.
Ob zaključku slavnostnega dela prireditve so člani Pododbora IV. brigade VDV podelili zahvalne plakete in spominske medalje devetim , družinami v Melišah in sicer: družini Pevec Ivana p.d. Kukec, družini Jamnik Ane p.d. Perhlin, družini Ermenc. p.d. Krznar, družini Prislan Katarine p.d. Farznak, družini Prislan, sedaj Krznar p.d. Dobrovc, družini Kolenc, prej Senica p.d. Štiglic, družini Jurjevec p.d. Fužir, družini Copar p.d. Lesjak, družini Fužir p.d. Zavolovšek. To pomeni, da so.vsi vaščani Me-liš živeli in sodelovali s svojimi kurirji v tistem težkem in usodnem času.
V. Miklavc
GD Gorica znova najboljše
Občinska gasilska zveza Mozirje je v nedeljo pripravila občinsko tekmovanje članskih desetin za memorial Matevža Haceta. Prireditelj tekmovanja, bilo je na nogometnem igrišču v Kokarjah, je bilo gasilsko društvo Gorica. Gostitelji niso bili nič kaj gostoljubni, saj so slavili v obeh konkurencah in tako s pokali in priznanji že prenatrpane prostore svojega doma še dodatno »obremenili«. Sicer pa velja poudariti, da je bila organizacija nedeljskega tekmovanja zares odlična, tekmovanje je teklo hitro in brez vsakršnih
Zveza čebelarskih družin občine Mozirje šteje sedem družin z 208 člani, skupno pa čebelarijo z 2.735 panji.
Pomembna je ugotovitev, da se je pomen čebelarstva, kot dopolnilne dejavnosti kmetijstva, v zadnjem času bistveno
in
zapetljajev. Organizacijo znanje ter usposobljenost gor-njesavinjskih gasilcev .je še posebej pohvalil tudi poveljnik savinjskega območja, višji gasilski častnik Anton Gros iz Žalca.
Skupno je nastopilo 19 desetin, 5 pri članicah in 14 pri članih. Še vrstni red — članice: 1. Gorica ob Dreti, 2. Mozirje, 3. Radomirje,,4. Ljubno in 5. Nova Štifta; člani: 1. Gorica ob Dreti, 2. Gornji grad, 3. Nazarje, 4. Radmirje, 5. Pobrežje itd.
Rečički čebelarji so razvili svoj prapor
okrepil. Jasno je namreč, da kmetijstvo brez čebelarstva ne more najbolje uspevati. Tega se seveda zavedajo tudi v Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi in so zato s svojim delom krepko spodbudili razvoj čebelarstva. V prejšnjih dveh letih so imeli čebelarji zagotovljen odkup medu po dokaj ugodnih cenah. Čebelarji imajo z zadrugo dobre dohodkovne odnose. V mozirski občini čebelarji letno pridelajo do 30
?1, M'
>Ajyi Možine
Prav je, če na kratko predstavimo prireditelja letošnje regijske proslave, ZŠAM Mozirje. Združenje je bilo ustanovljeno leta 1956 in bo tako prihodnje leto slavilo že 30-letnico uspešnega delovanja. Danes šteje 280 članov, 70 jih ima uniforme, k slednjim pa sodi tudi ženska desetina, kar je prava redkost. Z denarno soudeležbo so si zagotovili svoje prostore v mozirskem gasilskem domu, v sestavi združenja pa je tudi avto-šola, ki sojo na pobudo neumornega člana združenja Aleksandra Coparja ustanovili pred 1 Sleti. Šola je z delom pričela z dvema pogodbenima voziloma, danes pa ima pet vozil in
ton medu, ki vsega izvozijo. Tako pridobljene devize v celoti namenijo za kmetijstvo, zadruga pa čebelarje oskrbuje z reprodukcijskimi materiali po zelo ugodnih cenah. V Sloveniji in Jugoslaviji trenutno še uvažamo pretežni del čebeljih izdelkov, v razvojnih načrtih pa predvidevamo, da bomo kmalu pridelali dovolj medu in drugih čebeljih proizvodov in jih ne bo treba več uvažati. Pospeševanje čebelarstva je zato nujno in v mozirski občini se pri tem lahko pohvalijo z lepimi dosežki. S pomočjo Zgornjesa-vinjske kmetijske zadruge in sklada za intervencije v kmetijstvu so v zadnjem obdobju čebelarji kupili 250 panjev in večje število plemenskih matic, to pa je eden redkih primerov tako dobrega sodelovanja v Sloveniji.
O uspešnem razvoju čebelarstva v Gornji Savinjski doli-priča tudi delovanje čebelarske družine na Rečici ob Savinji. Družina je bila ustanovljena pred 15 leti, prej so bili njeni člani vključeni v sosednje družine. Sprva je družina štela 14 članov, danes pa jih je 23. Skupno imajo 382 panjev in na leto oddajo približno 5.500 kilogramov tržnih viškov medu. Zelja po lastnem praporu je sicer stara že vrsto let, dokončen sklep pa so sprejeli konec letošnjega januarja. Zavzeto so se lotili dela in v nedeljo že razvili lep prapor. Dokaj šen strošek so zmogli s pomočjo pokrovitelja, to je bila Zgornjesavinjska kmetijska zadruga, pa seveda s prispevki organizacij združenega dela, občinske zveze čebelarskih družin, krajevne skupnosti in čebelarjev samih. Prapor je seveda spodbuda in obveza obenem za boljše delo v prihodnje, o čemer pa pri čebelarjih nikakor ne kaže dvomiti.
J. P.
sodobno opremljeno učilnico. Na leto pripravijo pet tečajev, vozniški izpit pa si pridobi do 200 kandidatov.
Poleg izobraževanja kandidatov za voznike združenje z avto-šolo pripravlja tudi dopolnilno izobraževanje za poklicne voznike, s številnimi akcijami deluje na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu, že kar tradicionalna naloga je urejanje prometa ob večjih prireditvah, predvsem pa dobro sodelujejo s postajo milice, oddelkom za notranje zadeve, svetom za preventivo in vzgojo, družbeno-politič-nimi organizacijami in Avto-moto društvom Titovo Vele-
Neznani junak — znan
S tekmovanja gasilcev v Kokarjah
V Šentjanžu je bila skromna slovesnost med katero so odkrili spominsko ploščo padlemiU partizanu Breznikovem’j pepj ju (Jožiju LahiA K sd
Sudcem. Ploščo so Pri r. ahi pod tisto na kateri piše, da leži tu neznani partizan, padel 29. 5. 1944 pri Šentjanžu.
Iz neznanega junaka je tako postal znan! Seveda je za vsem tem naključje. Domači bratje in sestre, ki so zvedeli, daje bila zadnja beseda Jožija »jaz • sem jo že fasal« niti slutiti niso mogli, da bo prav ta stavek nekoč pripomogel do odkritja gomile brata.
Jože Ciraj, domačin, je med študijem v Ljubljani spoznal kolegico na agronomiji Marto
Lah, ki je grišb na obisk k Ci_ rajeva v Šentjanž. Oče Ciraj je pripovedoval o padlemu partizanu, ki ga je pokopal za cerkvenim zidom maja' 1944. Opisal gaje kakšen je bil in ko je prišla skupina pevcev, ki jo vodi Pepijev nekdanji soborec Franc Kotnik, je med njimi opazil nečaka pokojnika. Spoznal je takšno sličnost, da so kaj lahko ugotovili, da gre v primeru pokopanega partizana za Jožija Laha.
Po dokončni ugotovitvi, da je temu tako, so sestre in bratje sklenili vzidati ploščo na kateri piše, da so ga našli po 37 letih iskanja. Ob tem slavju je govoril Jože Ciraj, ki je opisal dogodke in naključja, ki so končno privedla do odkritja plošče.
Več pozornosti sakralnim spomenikom
Komisija za verska vprašanja pri OK SZDL Mozirje je na zadnji seji razpravljala vrsto vprašanj, ki se tičejo tudi širših krogov naših občanov. Med temi je gotovo na prvem mestu zaščita sakralnih spomenikov. Znano je, da je domala vsaka cerkev v dolini pomembne zgodovinsko-kul-turne vrednosti. Zato bi kazalo opozoriti na nevarnost kraj v cerkvah in kapelicah. Primer Primoža nad Gornjim gradom nas je vsaj malo opozoril na nevarnosti vlomov in uničenj.
Pri tem bi morali vsi občani ravnati samozaščitno. Saj vsak takšen primer povzroči ne le veliko škodo, pač pa tudi znatna opustošenja. Komisija meni, da zaščita teh spomenikov ni le stvar cerkve, ampak vseh občanov, ki se morajo ob takih primerih obnašati osveščeno.
Na dneynem redu je bila tudi gradnja kapelice na mozir-
skem pokopališču. Gre za nadomestno gradnjo, saj je tam nekoč že stala kapelica, ki pa jo je drseča zemlja poškodovala, tako, da so jo morali opustiti. Po vojni so razvaline odstranili. Soglasje za takšno gradnjo je leta 1983 že dala komisija za verske skupnosti pri SO Mozirje.
Obravnavali so še samovoljna popravila raznih kapelic po dolini. To je sicer dobro, da krajani ohranjajo te spomenike. Vendar pa ni dober vsak poseg v prenovo. Največkrat opravijo to nestrokovno in na ta način pokvarijo prvoten izgled objekta, ali pa ga celo povsem razvrednotijo kot spomenik. Tu bi kazalo upoštevati možnost, da je Kulturna skupnost Mozirje že ponudila posredovanje strokovnega mnenja ustreznega zavoda iz Celja, le sporočiti je treba, da se prenova načrtuje.
Privlačna mir in domačnost
Letošnje leto seje v turizmu pokazalo v marsičem drugače. Domači turisti iščejo počitnikovanje v predelih kjer so cene pristopne. Tako pač marsikdo pomisli tudi na turistične kmetije. Pa ne zgolj zaradi cene.^To smo ugotovili na kmetiji Žager (Dobrovlje), ko smo povprašali nekatere izmed tam prebivajočih dopustnikov.
Ivan Žagar pa je uvodoma povedal, da so z letošnjo sezono zelo zadovoljni. Največ prihaja tujcev, kijih posreduje Kompas. Pa tudi domači gostje se kar radi oglasijo, predvsem iz Beograda in Pule. Ostajajo pa od tedna do dveh. Zanimivo, da sedaj prihajajo tudi mlajše družine.
Naleteli smo na mlado družino Džordža Džordževiča iz Beograda. Prijazno se je pogovarjal o njegovi odločitvi, da pojde tokrat z družino na kmete. Doslej se je pri njih smatral dopust le na morju. Mali otrok pa je bolehen na dihalih in zato so se odločili za Slovenijo in preko Putnika v Beogradu zvedeli za naslov kmetije Žager. Veseli so, da so odkrili te naravne lepote, ta mir in dobro voljo pri gostiteljih. Domačnost veliko pomeni in daje dopustu poseben čar. Otrok se odlično počuti in ima tek ter spanec, kot že dolgo ne. To vse je odločilo, da bodo še prišli. Poleg vsega navedenega

Zveza šoferjev in avtomehanikov Mozirje je pripravila 15. regijsko proslavo dneva šoferjev in avtomehanikov v Mozirju. Pri tem so sodelovale zveze iz Celja, TitovegaJVele-nja, Slovenjskih Konjic, Žalca, Laškega in Rogaške Slatine.
Slovesnost se je pričela z mimohodom skupin članov ZŠAM in raznimi vozili. Sprevod je bil zelo pester in številni udeleženci v ličnih uniformah so videz še popestrili. Pred domom TVD Partizan je na svečani tribuni spremljalo slovesnost vodstvo regijske organizacije ZŠAM, s strani javnega življenja občine
je še cena sprejemljiva. Žal je v Beogradu vse premalo znano kako lepo^je na slovenskih kmetijah. Če bi delali več reklame, bi samo iz Beograda prihajalo k nam veliko gostov, je menil Džordževič.
Zakonca Jakopič iz Domžal sta starejša in sta prav zaradi miru prišla na Dobrovlje. Od svojih znancev sta zvedela za naslov in se pozanimala, če je kaj prostega v hiši. Prijazno so ju sprejeli, z njima je vnukinja, stara 10 let, tudi tej ni nič dolgčas, saj nenehno ugotavlja koliko zanimivega se da na kmetiji videti. Ostali bodo dva tedna in lepi sprehodi po okolici so kot nalašč za soproga, ki je rekonvalescent po srčni bolezni. Ne morejo prehvaliti miru, ki da je tod na vsakem koraku. Prometnega vrveža sploh ni slišati iz doline. To učinkuje blagodejno na človeka, ki sicer živi v mestnem svetu. Glede oskrbe povedo vse dobro, zadovoljni so, ker je hrana domača, sobe pa zelo udobne. Že prvi vtis je bil dober in ker se dobro počutijo bodo še prišli.
Verjeti je ljudem iz mest, da jih vse bolj zanima mir na deželi. Tudi za otroke, ki pač ne vidijo domačih živali in ostalega na kmetiji je to življen-ska izkušnja. Kot vse kaže, se odpirajo velike mo^]0St; za t ~ dejavno«^ K) je v dolini na Visoki ravni kakovosti.
erjev
Ob otvoritvi spominske sobe NOB v Solčavi
Občinski odbor ZZB NOV Mozirje si je prizadeval že nekaj let nazaj, da bi spominska soba NOB v Solčavi dobila zasluženo podobo in veljavo. V hiši je obrat TOZD Iskra—Fe-riti in tako je prišlo do prvih stikov z vodstvom podjetja, ki je takoj pokazalo razumevanje za pomoč pri ureditvi spominske sobe.
Novo opremljena soba je v ponos kraju in namenu, kateremu naj služi! Iskrina služba za marketing je prevzela skrb za načrtovanje in opremo sobe. Celjski Muzej revolucije pa je poskrbel za gradivo (prof. Jože Vurcer). Kakor je na otvoritvi povedal predstavnik Iskre Igor Plestenjak so pri njih vzeli zadevo zelo resno in storili vse, da je soba do pričetka turistične sezone odprla svoja vrata. Imajo še v načrtu ureditev
zvočnega pojasnjevanja zbirke in opremo albuma v katerem bi zbrali še več gradiva, ki zaradi izgleda ni našlo v spominski sobi prostora. Za opremo in izgled gre zahvala inž. arh. Marku Devu in arhitektu Prijatelju iz Iskre.
Skromne otvoritve so se poleg, domačinov udeležili še direktor TOZD Iskra—Feriti Dušan Dolničar, Marko Mrak, Janez Zavrl in Franc Podbre-žriik, vsi iz Iskre. V imenu KO ZB se je zahvalil Iskrinemu kolektivu Edvard Ikovic.
Spominska soba je v vsakem pogledu velika pridobitev za kraj. Številni turisti na poti v Logarsko dolino bodo imeli kaj videti. Gre namreč za sodobno urejeno razstavo, ki bo, ko bo dokončno urejena nudila obiskovalcu podobo časa, ki ga je območje Solčave doživljalo med vojno.
Aktivisti DPO v Glinu
Na zadnjem sestanku vodstev družbenopolitičnih organizacij v DO smo opredelili naše aktivnosti v tem mesecu.
Dogovorili smo se, da bodo DPO v juliju, v okviru svoje aktivnosti, obravnavale osnutek novega pravilnika o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Druga pomembnejša aktivnost se nanaša na oblikovanje stališč o prijavljenih kandidatih na razpisana dela in naloge za poslovodni odbor DO in za vodenje sektorjev v DSSS. Tretja pomembna naloga pa bo obravnavala poročila o polletnem gospodarjenju in sprejemanje periodičnega obračuna.
V zvezi s postopkom sprejemanja novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov in sredstev skupne porabe, s katerim bomo dokončno uveljavili novi sistem nagrajevanja, so vodstva DPO podprla predlog za uveljavitev novega pravilnika s 1. 8. 1985.
Z zamikom 'JVeljavitve no-ve2u pravilnika na ta datum bomo lahko izvršili poskusni obračun osebnih dohodkov po novem pravilniku in se tako kvalitetneje pripravili na javno obravnavo osnutka pravilnika v samoupravnih delovnih skupinah, na sprejemanje pravilnika ter njegovo izvajanje pri obračunu OD. Po sprejetem rokovniku bomo v primeru
pa je sodeloval predsednik SO Mozirje Alojz Plaznik.
Sprevod s številnimi prapori je krenil v Savinjski gaj, kjer je bila osrednja slovesnost, podelitev priznanj zaslužnim članom in drugim. Na zborovanju je govoril inž. T. Prislan, zbor pa so pozdravili tudi predsednik SO Mozirje Alojz Plaznik in predstavnika regijskega ter republiškega združenja ZŠAM.
Temu je sledilo tovariško srečanje. Velika množica ljudi, ki se-je zbrala pri Savinjskem gaju dokazuje pomembnost takšnih srečanj in dela organizacije šoferjev in avtomehanikov.
p-.	- r.J-j
Slovo od Fanike Mutec
Družbene in ' človeške vrednosti neumornih, tihih, skromnih in nesebičnemu delu v korist sočloveka predanih ljudi se zavemo marsikdaj šele, ko se za vedno poslavljamo od njih. Tega smo se krajani Mozirja zavedli ob zadnjem slovesu od Fanike Mutec, ki je nenadoma preminila v starosti oseminsedemdesetihjet. Govornika ob odprtem grobu Franjo Štajner in Helena Kojc sta ob številnih udeležencih zadnjega slovesa orisala njeno življenje in delo ter njen plemenitiičjaveški lik.
Fanika Mutec je kot vaditeljica pri »Sokolu«postala družbeno aktivna že v predvojnih letih, svoje delo je po vojni tudi pri društvu »Partizan« vneto nadaljevala. Kdo bi lahko ocenil vrednost njenega neutrudnega dela pri Turističnem društvu Mozirje, kjer je bila nadvse vestna in požrtvovalna tajnica celih petindvajset let. Toda Fanika Mutec je bila mnogo let aktivna tudi kot aktivistka Rdečega križa, kot članica odborov prosvet-
nega in planinskega društva. Tudi meteorološka služba Slovenije bo v Mozirju težko našla človeka, ki bi zanjo toliko let in s tolikšno predanostjo zbiral za skromen honorar meteorološke podatke, kot je to v povojnem času nadvse vestno delala Fanika Mutec. Kot žena nekdanjega pok. upravitelja Rudija Mutca je prispevala velik delež k uspešnemu delovanju mozirske osnovne šole, saj je z veliko vnemo opravljala dolžnosti šolske knjižničarke, prav tako je prizadevno skrbela za otroške šolske malice.
Ludvik Es
sprejetja novega pravilnika v avgustu za ta mesec obračunali osebne dohodke že po novem./
Glede aktivnosti DPO v razpisnih postopkih, ki so v teku, je dogovorjeno, da se bodo vse družbenopolitične organizacije aktivno vključile v oblikovanje stališč o ustreznosti prijavljenih kandidatov za dela in naloge v poslovodnem odboru ^ DO ter za vodenje Sektorjev v DSSS. Skupno stališče vseh DPO o tem je bilo oblikovano na konferenci sindikalnih organizacij, 12. julija 1985.
Zadnji teden v tem mesecu pa bodo DPO namenile obravnavi polletnih poročil poslovodnih organov o gospodarjenju v letu in o rezultatih periodičnega obračuna. Temu bo sledila razprava na sejah delavskih svetov in potrjevanje periodičnih obračunov za I. polletje, v prvjV, dneh avgusta.
Ugotavljamo, da bo aktivnost DP kljub dopustniškemu času, v tem in še v prihodnjem mesecu, zelo živahna. Omenimo lahko še aktivnost komitejev za SLO in družbeno samozaščito v DO in TOZD za okrepitev varnosti in zavarovanja delovne organizacije v poletnih mesecih, ko je povečana nevarnost družbeno škodljivih in sovražnih dejanj.
(Informator)
Občinski sindikalni svet Mozirje je med prvimi v republiki poskrbel za proučevanje delavskega gibanja v dolini. Doslej so izdali že dve tiskani deli o tem. Na vrsti je oris življenja in dela lučkih gozdnih delavcev med obema vojnama.
Brošura bo imela kakih 40 tiskanih strani in številne fotografije iz tistega časa. Ohranila naj bi vsaj delno že pozabljene delovne postopke, stara orodja in seveda način življenja v nekdanjih olcerskih bajtah. Poseben poudarek pa je dan uporabi in gradnji riž v okolici Raduhe takoj po prvi svetovni vojni.
Da se je sindikalno vodstvo v naši občini odločilo za takšen zapis gre pohvala komisiji za obujanje delavskih tradicij, ki jo vodi Marko Purnat.
Tudi za naprej so načrtovali. Nameravajo kot četrto publikacijo izdati še zapis o poselskem delavstvu v naši dolini. Prav slednje še ni bilo nikdar raziskano in zahteva osvetlitve časa in ljudi v njem, ko so številne ktnečke dfužme živele po starih načelih, daje le eden lahko gospodar, vsi ostali pa so delovna sila, največkrat pa so ostali strici in tete.
Raziskave je podprla Občinska raziskovalna skupnost, tako tisto o lučkih olcerjih, kot to o poselskem proletariatu.
Brošura o lučkih olcerjih bo kmalu v javnosti. Napisal jo je A. Videčnik, recenzirala stajo inž. Jože Urank in prof. Emil Lajh, lektoriral pa Tone Go-šnik. Izšla bo v nakladi 1500 kosov, tako, da bi vse sindikalne podružnice prejele ustrezno število primerkov.
Monografija NOB
V zadnji številki smo poročali o pripravah na pisanje monografije iz časov osvobajanja naše doline.
Skupina za pripravo gradiva je pričela z delom. To bo obsežno in težko delo, saj je le malo pisnih virov ostalo v dolini, še manj pa drugega materiala, ki bi bil uporaben za tako zahtevno zgodovinsko delo.
Zg sedaj je dogovorjeno, da Pokrajinska , knjižnica Edvarda Kardelja iz Celja pripravi bibliografijo NOB iz našega območja. Se pravi, da zbere naslove vseh virov, ki so tako ali drugače bili objavljeni, oziroma tiskani.
Med tem pa je treba veliko skrbnih raziskav v dolini sami. Tu niso dovolj le pričanja. Zelo so potrebni pisni viri, razne slike in podobno. Zato prosi Občinski odbor ZZB NOV prebivalstvo doline, da nam pomaga. Vse kar bi se kje našlo, bo dobrodošlo. Bodisi da gre za fotografije, letake, razna glasila iz osvobodilnega gibanja ali pa iz virov okupatorja, vse je lahko bogat vir za proučevanje zgodovinskih resnic o času, ki ga želimo ovekovečiti. Naša dolina je dala osvoboditvi velik delež, zato je potrebno, da jo pravilno in dostojno predstavimo in ohranimo na ta način časten spomin zanamcem.
Na srečanju šoferjev in avtomehanikov v Mozirju
VABILO
Vse zdrave občane vabimo na odvzem krvi, ki bo dne 7. avgusta 1985 od 7. do 15. ure
v Zdravstvenem domu Nazarje in dne 8. avgusta 1985 od 7. do 14. ure
v Osnovni šoli Ljubno ob Savinji.
Darujmo kri — pomagajmo sočloveku.
Vsem krvodajalcem se za darovano kri zahvaljujemo!
OBČINSKI ODBOR RK MOZIRJE
6 Eza NOVICE
Številka 7 — Julij 1985
Udeležence regijskega športnega srečanja davkarjev je pozdravil tudi predsednik IS SO Mozirje Franc Miklavc
Športno srečanje davkarjev
14. junija 1985 so bile v valci Krškega 51 točk, ki so že Mozirju IV. športne igre uprav drugič osvojili prehodni poza družbene prihodke širše kal, sledijo pa ekipe: Brežic 45, celjske regije. Sodelovalo je 11 Žalca 45, Titovega Velenja 40, občin v štirih različnih discipli- Celja 39, Šmarja pri Jelšah 37, nah. Tekmovanje je potekalo v Sevnice 29, Šentjurja 29, Laš-streljanju moški in ženske, kega 28, Mozirja 25 in Sloven-kegljanje moški in ženske, skih Konjic 9. odbojka ženske in vlečenje vr- Naslednje športne igre t.j. V. vi mešane ekipe.	po vrsti bodo v Sevnici prihod-
Najuspešnejši so bili tekmo- nje 'leto.
Dan športa 85
TVD Partizan iz Gornjega grada je v soboto 15. 6. 1985 priredil športno prireditev pod naslovom DAN ŠPORTA 85. Poleg športnikov domačega društva so sodelovali še člani TVD Partizana iz Lopate pri Celju, vseh skupaj je bilo okoli 80 udeležencev. Telesne vzdržljivosti in športne veščine so preizkusili v šahu, namiznem tenisu, košarki, malem nogometu in vlečenju vrvi. Ekipe so bile sestavljene tako, da so lahko sodelovali člani stari do 30 let in tisti nad 30 let. Organizator je dal prednost udeležbi, manj pa rezultatom, temu je bil prirejen tudi točkovni sistem. Prireditev je spremljalo slabo vreme, vendar to ni vplivalo na razpoloženje in športno borbo na igriščih in na bodrenje gledalcev.
Rezultati:
mali nogomet
G. grad : Lopata do 30 let 2:6
G. grad : Lopata nad .30 let 2:6 namizni tenis
G. grad : Lopata do 30 let 2:3 G. grad : Lopata nad 30 let 0:3 košarka
G. grad : Lopata 77:75 vlečenje vrvi
G. grad : Lopata	2:1
šah (5 desk)
G. grad : Lopata	10:0
Skupni zmagovalec je bil TVD Partizan Lopata z rezultatom 29:27 (v zmagah 4:3). Pokal v trajno.last in prehodni pokal je podelil predsednik sveta KS G. grad Benjamin Fale, ki je ob zaključku povabil vse sodelujoče na trajno in tradicionalno sodelovanje.
Organizator se zahvaljuje vsem, ki so na kakršenkoli način doprinesli s svojim delom ali prispevki, da je prireditev tako lepo uspela.
Ivo Kekec
Šmarčani in 4. maraton
Športno društvo Lipa je pripravilo 4. kolesarski maraton za Bricev memorial. Kot vsako leto doslej, je tudi letos bila udeležba zelo dobra. Na pot je krenilo kar 50 ičClesarjev^med temi so bile 3 ženske. Zanimivo kako to v Šmartnem uspejo, med kolesarji so bili ljudje vseh starosti od 14. do 72. leta.
Lačni otroci
Po televiziji in radiu zasledujemo, kako umirajo ljudje po svetu od lakote. Po drugi strani pa razkošje in naoroževanje velikih sil, katere dajejo ogromni denar za orožje in za raziskovanje vesolja. Zato je organiziral Rdeči križ za lačne po svetu akcijo, da bi lačnim pomagal v hrani in zdravilih. Pretežno so to afriške dežele. Nekateri nimajo niti za kruh, kaj šele za najnujnejše. Zraven lakote pa še preganjanje, preseljevanje ter
Vozili so vsega 100^ km in sicer po progi preko Črnivca
—	Nevelj —Tuhinjske doline
—	Šentruperta — Mozirja do Šmartnega.
V Nevljah, kjer je preminul Stane Bric so na mestu njegove smrti imeii Spominsko svečanost, katere so se udeležili tudi člani domačega športnega društva.
vojna, kar še bolj ogroža lačne ljudi. Ogroža pa jih tudi suša in razne bolezni. Z pobudo zbiralnih akcij za lačne ljudi po vsem svetu, je tudi naša država vključena v to akcijo.
Za to akcijo lačnih po svetu se zbira denar, živila, obleke in tudi zdravila, katera so jim nujno potrebna.
NOVAK ROBI OŠ Ljubno ob Savinji
LD Solčava bo priredila tradicionalno lovsko srečanje v soboto 17. avgusta ob 18. uri pred Lovskim domom v Solčavi. Za zabavo in ples bodo poskrbeli priznani muzikanti iz Avstrije. Pred veselico se bodo lovci med seboj pomerili v nagradnem streljanju. Najboljšim bodo podeljene lepe nagrade, med drugimi odstrel in trofeja gamsa, srnjaka, muflona itd. Pripravljen bo bogat srečelov, na svoj račun pa bodo prišli tudi ljubitelji lovskih specialitet in dobre kapljice.
Vabljeni!

Najddo^Žje bila zlata zapestnica v avtobusu na progi proti Goffij*mui'gradu.>iLastnik jo dobi pri Mariji Kreti, Pusto polje 8.
Od 28. julija do 4. avgusta bo na Ljubnem že 25. tradicionalni Flosarski bal. Program prireditev je tudi letos izredno bogat. Prireditve si bodo sledile po naslednjem vrstnem redu: Nedelja, 28. julija
8.00	Trim kolesarjenje
14.00	Smučarski skoki na plastični skakalnici Ponedeljek, 29. julija
20.00	Slovenski celovečerni film Torek, 30. julija
20.30	Večer z mladimi v Vrbju Sreda, 31. julija
20.30	Večer narodnih pesmi z ženskim pevskim zborom v Vrbju
Četrtek, 1. avgusta
20.30	Celovečerni nastop domače folklorne
skupine v Vrbju	*
Petek, 2. avgusta
8.30 Tekmovanje paraplegikov v namiznem tenisu v OS
18.00	Otvoritev razstave akvarelov akademske slikarke Darinke Lorenčak in kipcev Romana Makaroviča ter etnografske razstave v OŠ
Sobota, 3. avgusta
8.00	Odbojkarski turnir
10.00	Flosarski vrvež
20.00	Večer z ljudskimi godci v Vrbju Nedelja, 4. avgusta
9.00	Finale odbojkarskega turnirja
11.00	Nogometna tekma za pokal Flosarja
15.00	Svečana povorka
16.00	Flosarski krst
18.00	Večer s flosarji
Gorenje
GLIN Lesna industrija n.sol.o.
NAZARJE
razpisuje na podlagi zakona o prometu z nepremičninami (Uradni list SRS 19/76) in sklepa delavskega sveta
JAVNO DRAŽBO
za prodajo odpisanega osnovnega sredstva oz. poslovnega prostora, to je brusilnice bivše »Kolenčeve žage« v Gornjem gradu, s prenosom pravice uporabe pripadajočega funkcionalnega zemljišča.
Brusilnica je pritlični objekt v izmeri 86,90 m2 brez podkletitvein brez podstrešja, zgrajen leta 1935. Sedaj je preurejen v zasilno stanovanje in obremenjeni stanovanjsko pravico. K objektu pripada 324 m2 funkcionalnega zemljišča, na katerem se prenaša pravica uporabe.
Družbeni pogoji
—	izklicna cena: 858.309,- din
—	način plačila: v 15 dneh po podpisu pogodbe
—	kavcija: 15% od izklicne cene, plačljive 3 dni pred dražbo na žiro račun št. 52810-601-20215
—	prometni davek in stroške prenosa plača kupec
Javna dražba bo dne 12. 8. 1985 ob 12. uri na sedežu DO v Nazarjah št. 33 a.
Podrobnejše informacije dobijo interesenti v DSSS Gorenje GLIN — kadrovski sektor, kjer se lahko dogovorijo tudi za ogled objekta (tel. 831-931 — int. 398 ali 327).
Pred javno dražbo morajo interesenti predložiti potrdilo o vplačilu kavcije, predstavniki družbeno pravnih oseb pa še pooblastilo.
Mercator
Zgornjesavinjska Kmetijska zadruga Mozirje
Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in nalogi kuharice
v gostilni v Radmirju in
dveh natakarjev
v bifeju — kegljišču v Mozirju
Pogoji za opravljanje del so:
—	splošni pogoji
—	dokončana gostinska šola ustrezne stroke ali priučeni gostinski delavci z nekajletnimi delovnimi izkušnjami v gostinstvu Poskusno delo traja dva meseca.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba dostaviti do 31. 7. 1985 na naslovno komisijo.
O izbiri bodo kandidati pisno obveščeni v roku 10 dni po poteku roka za prijavo.
IZPOSOJEVALNICE OBČINSKE MATIČNE KNJIŽNICE
1.	NOVA ŠTIFTA — ZADRUŽNI DOM nedelja: 9. ure — 11. ure
2.	GORNJI GRAD — KULTURNI DOM sreda, petek: 18. ure — 19. ure
3.	ŠMARTNO OB DRETI — OSNOVNA ŠOLA petek: 17. ure — 19. ure
4.	NAZARJE — DELAVSKI DOM četrtek: 17. ure — 19. ure
5.	SOLČAVA — SPODNJI PROSTORI »RINKA« nedelja: 10. ure — 12. ure
6.. LUCE — OSNOVNA ŠOLA sreda: 17. ure — 19. ure 7. LJUBNO — ZADRUŽNI DOM četrtek: 1,6. ure — 18. ure -i- s8. REClCA -t- KULTURNI DOM nedelja', 8. ure — 9. Ure 9. DO »ELKROJ« NAZARJE sreda, petek: 9, ure — 10. ure
Delavska univerza Mozirje
razpisuje vpisr v glasbeno šolo za naslednje instrumente:
klavir, harmonika
Za potrebe Delavske godbe na pihala občine Mozirje pa še v oddelka:
pihala (klarinet, flavta...) trobila (trobenta, tuba...)
šolanje v oddelkih pihal in trobil je brezplačno in učenci dobijo instrumente v šoli.
Prijave sprejema Delavska univerza Mozirje do 25. avgusta
ELKROJ
proizvodnja modne konfekcije Mozirje n.sol.o.
Komisija za delovna razmerja tozd Konfekcija Mozirje
objavlja
prosta dela in naloge
likalec
(2 delavca)
Pogoji:
—	končana osnovna šola
—	poskusno delo dva meseca
Prijave sprejema splošni sektor delovne organizacije 8 dni od dneva objave v časopisu.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo.
Delavska univerza Mozirje	,
objavlja javno licitacijo
za prodajo rabljene prikolice
Brako-de-luxe.
Izklicna cena znaša 80.000 din.
Licitacija bo v sredo, dne 7. avgusta 1985 ob 14. uri pri Gasilskem domu Mozirje. Ogled je možen eno uro pred začetkom licitacije.
Varščina znaša 8.000 din in jo je treba plačati pred začetkom licitacije.
Prometni davek plača kupec.
UPOKOJENCEM,
KI KORISTIJO DRUŽBENA STANOVANJA!
Ob postopnem prehodu do urejanja stanarin je napovedano pomembnejše povišanje. V določenih primerih imajo stanovalci pravico do ustrezne olajšave — subvencioniranja. Prizadetim upokojencem svetujemo, da vložijo zahtevek na predpisanem obrazcu SPN-1. Obrazce dobite pri Skupnih službah — interesnih skupnosti v občini Mozirje (zgradba Partizana Mozirje), kamor zahtevek z dokumentacijo tudi vročite. Valorizacija pokojnin ne dohaja življenjskih stroškov, med katere sodijo tudi nove stanarine. V kolikor smatrate, da izpolnjujete pogoje do olajšave k stanarini, ne odlašajte s prijavo!
ZVEZA DRUŠTEV UPOKOJENCEV
MOZIRJE
Na podlagi sklepa delavskega sveta
Zavarovalna skupnost Triglav Območna skupnost Celje
ponovno objavlja prosta dela in naloge
ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA za zastop Mozirje
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje
—	9dalmaio sr«'Tl!C> strokovno izobrazbo (V. stopnja) in 1 leto delovnih izKi!$?nj aH
—	da imajo poklicno srednjo šoiu (ly. stopnja) in 2 leti delovnih izkušenj
Prednost imajo kandidati s stalnim prebivališčem na področju zastopa oz. v njegovi neposredni bližini.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev (dokazilo o šolski izobrazbi in delovnih izkušnjah) naj kandidati pošljejo v 8 dneh od dneva objave na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav, Območna skupnost Celje, Ul. XIV. divizije 4, Celje.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15. dneh od dneva izbire.
S 1/9-1985 nujno potrebujemo eno do tri rejniške družine za varstvo in oskrbo šoloobveznih otrok, ki obiskujejo Osnovno šolo Mozirje, oddelek s prilagojenim programom, pa zaradi oddaljenosti ne morejo prihajati v šolo od doma. Otroci imajo v rejniških družinah stanovanje, hrano in varstvo od ponedeljka do petka v času pouka. Rejnina znaša mesečno ok. 14.000,- din.
Interesenti iz Mozirja in bližnje okolice, lahko tudi iz Nazarij, se naj čimprej, najkasneje pa do 20/8-1985 zglasijo pfi Službi za socialno delo Skupščine občine Mozirje.
Svet za varstvo otrok, družine in odraslih oseb Občinske skupnosti socialnega skrbstva Mozirje
Slovenija moja dežela
Center za turistično in ekonomsko propagando pri Turistični zvezi Slovenije je letos z vrsto oglasov, telopov in drugih propagandnih sredstev opozoril na to, da smo turistična dežela in da moramo to upoštevati v vsakem pogledu.
Morda je zelo prepričljivo besedilo: Slovenija. Njenih zakladov nismo dobili od dedov v dar. Zaupali so nam jih vnuki.
Te besede obvezujejo, dajejo misliti in naj nas osveščajo, da je rod rodu dolžan izročiti bogastva narave, lepote krajine in ohranjati dediščino, ki pa ni le naravna, je tudi kulturna, je tudi zgodovinska. Ob tem se velja zamisliti, ko brezglavo onesnažujemo krajino, ko tiste lepe skrivne kotičke naredimo za odlagališča odpadkov, ko enostavno iz nemarnosti stresemo vso mogočo ropotijo kar za potok, ko namerno poškodujemo kulturni spomenik, ko zanemarjamo krajevne znamenitosti. Ljudje nas sodijo po tem v kakšnem okolju živimo! Tega se najbrž še vse premalo zavedamo. Znan je rek, daje treba gospodarja soditi po njegovem dvorišču...
Narava je že marsikaj prenesla. Vendar pa ne bo v nedogled prizanesljiva z nami, ki je ne znamo niti ceniti, niti čuvati. Včasih pač premalo pomislimo na to, da smo vsi le delček te narave s katero naj bi
živeli. Malomarnost in neodgovoren odnos včasih zakrivita nesrečo za mnoge ljudi. Kar spomnimo se raznih odlagališč strupenih snovi, ki se potem naenkrat pojavijo ali v vodi, ali pa v naši hrani. Ali se torej zavemo, da s slabim ponašanjem do narave režemo vejo na kateri sedimo?
Naš ponos so bili, denimo tudi gozdovi. Kako nam je pri srcu, ko žal vse več te lepote propada zaradi kvarnih vplivov zastrupljenega zraka? Ali pa tega ne maramo videti. Koliko je voda, ki so še nedotaknjene? In še bi lahko espraševali!
Osveščenost je nujna, je potrebna, sicer bodo naši zanamci menili o nas, da smo ravnali nekulturno, neodgovorno in jim zapustili up-ostošeno domovino Slovenijo.
K temu naj dodamo še osebno obnašanje, ki naj dokazuje našo sposobnost sprejemati medse tujce, ki bi želeli v naših krajih najti počitek, ki uživajo ob krajinskih in naravnih lepotah. Kaj vse to, če ni ljudi, ki bi skladno s tem ravnali, se obnašali in na vsakem koraku dokazovali visoko stopnjo kulturne zavesti. Taje namreč za razvoj turizma prav tako potrebna, kot čista hiša v katero povabimo gosta.
Morda se le spomnimo, da smo vse to dolžni našim zanamcem, tudi vnukom, ki so nam deželo zaupali!
Pohod na Menino
Znano je, da se v Šmartnem že leta zelo športno udejstvujejo. Domače športno društvo vedno znova poskrbi za množično rekreacijo. Takšna je tudi hoja na Menino.
Seveda bi človek lahko mislil, da so se letos še bolj potrudili, saj gre za 10. pohod, kar pomeni neke vrste jubilej! Pohodnikov je bilo 170, doslej daleč največ.
Na ta način so Šmarčani proslavili 40-letnico osvoboditve in še 4. julij, Dan borca.
Hkrati je KO Zveze rezervnih vojaških starešin pripravila orientacijski pohod v isti smeri, torej tudi na Menino.
Na Poljanah je bila skupna slovesnost. Pred spomenikom NOB so še zbrali, da bi se spomnili številnih žrtev za svobodo. Pri tem so šolarji iz Šmartnega poskrbeli za kulturni spored. Proslava se je odvijala skupno z borci tega dela Zadrečke doline.
Tretja ovira ali disciplina, imenovana nedelo
Pride neki delavec k zdravniku in prosi za bolniško.
—	Nimaš njive, ne delaš privatno, nimaš počitniške hišice, pa želiš bolniško!? — se čudi zdravnik. — Ne razumem, čemu?
—	Bolan sem, doktor, -— odgovori delavec.
Vsak zaposleni Jugoslovan je povprečno po dvajset dni na leto na_ bolniški, pove statistika. Če še malo vznemirimo to staro in neizprosno damo, bomo zvedeli, da imamo na leto tudi še 104 dneve ob koncu -tedna, sedem državnih praznikov in osem obprazni-čnih dni ter 21 dni letnega dopusta, kar je v seštevku prava inflacija nedelovnih dni. Stosedemdeset jih naštejemo.
Če prištejemo še.vse tiste polovične dneve, ki jih potrebujemo za svoje zasebne drobnarije, pridemo do spoznanja, da potrebuje Jugoslovan na leto sto
delovnih dni za sto dolarjev mesečnega zaslužka.
No, pa naj zdaj kdo poreče, da rastoča vrednost dolarja ne vzbuja skrbi.
Rešitev kajpak je. Tistih preostalih približno 320 delovnih dni, ki naj bi nas vklopili v mednarodno delitev dela, naj opravijo mladi, ki čakajo v sisih za zaposlovanje. Je pa pri tem problem: ko so pripravnika, ki je po sedmih letih čakanja dobil delo, vprašali, kaj zna delati, je odgovoril: »Znam iskati delo.«
Toda, »kdor enkrat dobi , delovno knjižico, pridobi z njo vred tudi neverjetno socialno varnost in lahko, če se mu kaj ne zalomi, ostane nedelavec do upok-.ojitve«. Mr smo humana družba. Človeku ni treba za nič skrbeti. Zanj skrbi družba. Človek je naše naj večje bogastvo. Kakršno je, takšno je.
(Komunist 28/85)
Predsednik SO Mozirje Alojz Plaznik predaja predsedniku Društva slovenskih vrtnarjev novo razviti prapor.
Slovenski vrtnaiji slavili
Vrsti že dolga leta uveljavljenih turističnih in narodopisnih prireditev v Gornji Savinjski dolini se je pred nedavnim priključila še ena. Beseda je o »kresni noči«, ki so jo skupaj š slovenskimi vrtnarji in gornjesavinjskimi lovci, pripravili Mozirjani. Zanimivosti v teh dneh vsekakor ni manjkalo. Lovska družina Mozirje je bila prireditelj letošnjega dneva gornjesavinj-skih lovcev. Posebej seveda velja omeniti razstavo trofej lovcev mozirske občine v domu Partizana, ki je bila prava paša za oči, resnici na ljubo pa velja povedati, da so mladi, tudi malo manj mladi, pogrešali znanega gornjesavinjskega medveda, ki ga tokrat iz takšnih ali drugačnih razlogov na razstavi ni bilo. Sicer pa so lovci poleg tega poskrbeli še za lovske filme, priredili so strelsko tekmovanje in sodelovali na osrednjem delu »kresne noči«.
Ta osrednji del je bila pisana in bogata cvetlična povorka, dopolnjena z baklado in ognjemetom, ki je čudovito dopolnil cvetje na gladini ribnika ob Savinjskem gaju, prav tako prispevek slovenskih vrtnarjev. O prijetnem družabnem vzdušju od petka do nedelje, h kateremu je svoj prispevek »nepričakovano« dalo, tudi vreme, ostalih udeležencev v tem slavju seveda ne kaže spregledati, seveda ni treba razpravljati. Celo dokaj številni tuji turisti se sproščenemu razpoloženju kar niso mogli načuditi, ob svoji znani varčnosti in ob vseh naših težavah seveda. Lepo in prijetno pa je vendarle bilo.
Pa tudi slavnostno. Za to so poleg obilice lepega cvetja v povorki in na jezerski gladini poskrbeli člani društva slovenskih vrtnarjev, ki so to priložnost izkoristili za razvitje svojega prapora. Društvo
je bilo ustanovljeno leta 1973 in ima sedež v Celju. Danes združuje preko 900 slovenskih vrtnarjev, njegov namen pa je združevanje vrtnarjev, predvsem glede na strokovno plat, saj lahko le tako sledijo širšemu družbenemu interesu ohranjanja lepega okolja in ozelenjevanja lepe slovenske dežele. Društvo za člane prireja strokovne seminarje in druge oblike usposabljanja, izlete in ekskurzije po domovini in tujini ter delovna srečanja in družabne prireditve, ki so v naj večji meri namenjene kultiviranju celotne družbene javnosti.
Odgovor na vprašanje zakaj so svoj prapor razvili prav v Mozirju je zelo enostaven. Sami slovenski vrtnarji pravijo, da so delovni in ustvarjalni prebivalci Mozirja takoj po ustanovitvi društva slovenskih vrtnarjev pokazali velik interes za sodelovanje. Skupno so pričeli urejati nekdanjo mozirsko gmajno, ki je bila v tistem času pretežno namenjena odlaganju smeti in odpadkov. In iz tega smetišča je nastala enkratna razstava cvetja v naravi, dopolnjena s čudovitimi primerki narodopisnega izročila Gornje Savinjske doline, upravičeno imenovana »park slovenskih vrtnarjev« edinstvena v naši ožji in širši domovini ter znana po vsem svetu. To večletno pristno sodelovanje, pri čemer nikakor ne kaže spregledati velike vloge, dela in naporov mozirskega vrtnarja Jožega Skornška, je slovenske vrtnarje in prebivalce Mozirja in okolice zbližalo v takšni meri, da vrtnarji vse svoje večje prireditve pripravljalo prav v Mozirju, ob svojem enkratnem cvetličnem parku. Priznanja vreden zgled, ki je obet in obveza obenem, da bo tako, ali še boljše, tudi v prihodnje.
J. P.
Priznanje in zahvala
Turistična zveza Gornje Savinjske doline se javno zahvaljuje vsem društvom in dejavnikom, ki so pripomogli do tako uspelega obiska poročnih parov ljubljanske ohceti. Zahvala velja predvsem turističnim delavcem in krajevnim dejavnikom v Lučah, pa tudi
delovnim organizacijam, ki so s pozornostnimi darili poročnim parom popestrile obisk iz Ljubljane. Sprejem v Savinjskem gaju je bil tudi posebno doživetje, zato tudi mozirskim turističnim delavcem lepa hvala!
Vse manj bo zemlje
Že od nekdaj velja prisluhniti starejšim ljudem, ki skozi čas opazujejo določene pojave, včasih tudi zaskrbljujoče. Tako nam je pisal Lovro Goli-čnik o svojih opažanjih pri spremembah na zemljiščih. Gre za odplavlianie zemlje (erozijo).
V gorskih predelih je že od davna sem opaziti, da se njive zaradi stalnega pluženja premaknejo tudi za kakih 30 cm nižje. V času, ki ga pomnim so se vse njive premaknile na nižje za več metrov, kar se da ugotoviti tudi po mapnih kartah. Na spodnjem delu njive tako nastane visok rob, včasih tudi do 3 metrov. Seveda se ta zemlja ne prevaža nazaj na zgornji rob njive!
Danes je malo njiv, v glavnem gre za travnate površine, ki se redno kosijo, površine pa se tudi popasejo. Prav zaradi slednjega se odpla-vljanje zemlje ne ustavi. Kamor stopi govedo pomakne zemljo navzdol, to pa je v mokrem vremenu seveda prav izrazit pojav. Tako razrito zemljo močni nalivi odnašajo v velikih količinah v potoke. Lepe travnate površine so vse križem prepletene s stezami in sledovi goveda. To seveda izbira med travi in pušča tistoä ki le malo smrdi po gnojevki. Če bo tako v naprej, čez kakih 50 let ne bo več lepih travišč. Nevarno je tudi enostransko gnojenje, to vem iz lastne iz-
kušnje. Največkrat hitro poženejo manj vredne trave in zadušijo kakovostne. Če k temu dodamo še muhasto vreme, ki je v naših hribih izrazito, potem je seveda težava pravočasnega spravila na dlani.
Tako mislim, da bi morali za pašo izbrati le primerne strmine, nikakor pa ne prevelike. Če namreč ne bomo znali zajeziti te pojave, potem bo od-plavljanje zemlje sčasoma odplavilo tudi ljudi s hribovitih predelov naše domovine. Poleg navedenega so na robovih nekdanjih njiv, kjer so v strmih legah nevarni tudi plazovi. Tudi ti odnašajo dobro zemljo in kvarijo zemljišča. Pojavi drsenja so tudi v gozdovih. Tako Rženički lazi drsijo v veliki širini v nižino in so se že kar krepko premaknili. Ko že omenjam plazove, povem, da je mogoče plaz v Sumečkem gozdu, ki ga je sprožila cesta premaknil navzdol velike količine zemlje. Seveda pa cesta mora biti, le vzdrževanje je vprašanje, ki nam povzroča skrbi. Nekdanja občinska cesta preko Brda v Šmihel je povsod kjer je zemlja ali pesek (Roglev pesek) v gibanju, pa čeprav so jo prestavili, se to odnašanje tal nadaljuje.
Vse kar nam tako odnese voda ali veter pomeni skrb za bodoče rodove, ki bodo na plitki zemlji le slabo in redko živeli.
LOVRO GOLIČNIK
Srečanje borcev
V Mozirju so se pri Brinjevcu zbrali nekateri od borcev prve jugoslovanske brigade, ki je bila sestavljena v Sovjetski zvezi ter je potem preko Romunije prišla na ozemlje Srbije. Tam je v sestavu POJ delovala in se borila za osvoboditev naše države.
Že nekaj let se zbirajo pri Brinovcu — Vanji, ki seje tudi boril v tej brigadi. V naši dolini je še nekaj živečih pripadnikov te enote, zato je srečanje v Mozirju postalo že navada.
Zbrane borce je pozdravil predsednik SO Mozirje Alojz Plaznik. Ob tej priliki so poudarili, da jim republiško združenje borcev še ni priznalo organiziranosti kot jo imajo podobne enote v sestavu ZZB NOV. To občutijo kot krivico, saj so kot enota krvaveli domala v vseh predelih Jugoslavije za enake cilje kot vsi drugi odredi, oziroma vojske v sklopu narodnoosvobodilne armade.
Prenova kapelice v Nazarjah
Sredi naselja Nazarje stoji zelo zanimiv kulturni spomenik, ki se ga verjetno premalo zavedamo. Gre za kapelico v kateri je kip Lorentanske matere božje. Ni točno znano kdaj je bila kapelica postavljena. Nekateri strokovnjaki ocenjujejo, da gre za kip iz začetka
19.	stoletja, verjetno pn je starejšega datuma. Vsekakor je zunanja podoba kipa nekaj posebnega in edinstvenega, prav zato tudi toliko zanimivejša. Že pred leti so v krajevni skupnosti Nazarje opozorili na potrebo prenove tega zgodovinsko zanimivega objekta sredi Nazarij. Kasneje je pobudo prevzel župnijski urad, ki je naročil popravilo same
kapelice in tudi prenovo kipa. Slednje je bilo zelo zahtevno delo, ki ga je opravil mojster Maks Bergant iz Kamnika. Freske na zunanji površini kapelice pa je obnovil oziroma naredil ljudski restavrator Petrič iz Pšenične police pri Cerkljah.
Kapelica je sedaj spet v okras kraju. Vendar pa bo treba nujno razmisliti za boljše zavarovanje notranjosti, morda sodi namestitev ustrezne železne mreže (ročno kovaško delo). O tem bodo odločili skupaj s predstavniki Pokrajinskega zavoda za spomeniško varstvo iz Celja, ti so namreč vseskozi' pri prenovi sodelovali.
Ob letošnjem lovskem dnevu so pripravili v TVD Partizan v Mozi-rju zelo zanimivo razstavo, ki jo je odpri Franc Pogeljšek.
Bili smo v Makarski
Kot vsako leto smo tudi letos učenci četrtega razreda imeli šolo v naravi v Makarski.
Iz Ljubnega smo se z avtobusom odpeljali ob 16.30 uri. V Zidanem mostu smo se presedli na vlak in se odpeljali v Split. Iz Splita do Makarske pa smo se peljali zopet z avtobusom. Vožnja je bila naporna, a kljub temu zelo prijetna. V Makarski smo se udobno namestili, se dobro odpočili in že se je bližal večer, ko smo morali iti na večerjo. Naslednje dneve smo se kopali, učili plavati, ogledali tržnico na kateri smo nakupili razne spominke, vozili smo se z avtomobilčki in še in še bi lahko naštela. Bilo je prijetno in dnevi so tako hitro minevali, da je kar naenkrat prišel dan, ko smo se morali posloviti. Bilo nam je hudo, a kljub temu smo se tudi veselili, da se vrnemo domov k staršem.
Odpeljali smo se proti Splitu. Tu smo si ogledali »Dioklencianovo palačo« in nato z vlakom proti domu. Pri šoli so nas pričakali starši in snidenje je bilo veselo in nepozabno.
Špela Kralj,
Osnovna šola Šlandrove brigade Ljubno ob Savinji
V Šmihelu
.... .fj kronist Lovro
Goličmk>je: že marsikaj zanimiveganapisal in tako ohranil bodočnostipreteklost. Iz njegovih virov posnema vsebino današnjega sestavka o Šmihelu.
Ko sva nazadnje govorila sem ga povprašal, če je v njegovem spominu še živ izraz Podgolčan. Kar zaiskrilo se je v njegovih očeh ob spominu in dejal je, da bo ta izraz segal najverjetneje daleč nazaj. Gotovo so bili pod Goltmi ljudje že daleč pred cerkvijo sv. Mihaela, ki danes krasi ta kraj. Zato se verjetno od vsega začetka niso mogli imenovati Šmihelčani. Lovro Goličnik ve povedati, da so jim »dolinci« (prebivalci v dolini) nekoč tako pravili. Tudi Praprotnik navaja v kroniki trga, Mozirje »Golčko planino«. Šmihelski

Anzek in Micka
Bil je topel jesenski dan in večerilo se je. Pred krojačevo hišo smo stali in se poslavljali,
— ne bomo povedali čigav, čeprav ni več med živimi — vlekel cizo, v njej pa je sedela njegova boljša polovica Mica. Kdove ali se je Anzek spomnil ali si je Mica vtepla v glavo, da morata h krojaču. Daleč res ni bilo. Če bi Mico noge nesle, bi vse gladko potekalo. Pa je niso in njena glava je enkrat omahnila naprej, drugič nazaj in oči so se ji kar samo zapirale.
Kljub temu Anzek svoje Mice ni pustil na cedilu. Ni je pčvič posadil v cizo, poleg tega pa je smel pričakovati, da Mica ne bo nič manj uvidevna, če bo v podobni stiski on sam. Ko bi njuna ciza govorila, kaj vse bi lahko povedala!
Vštric nas je Anzek spustil ročaj. Ciza je na mestu obstala, Mica pa je komaj ujela ravnotežje. Krojač seje gromko zasmejal:
. »Orka malora, Anzek! Pelješ na semenj?«
[Anzeku so goste obrvi
župnik Franc Maronšek je v vprašalnik dr. Gotha, graškega topografa in profesorja vpisa! leta 1Š43, da nosijo »Podg-olčani« takšno in takšno obleko.,Torej je rabil za krajane ta izraz. Tako je sklepati, da so sprva ljudi pod Goltmi tako imenovali, pozneje pa so izraz zaradi župnijskega patrona spremenili in vas poimenovali Šmihel (sv. Mihael).
Da je kraj že od davna poseljen pričajo tudi izkopanine, sicer niso pogoste, vendar pa so in če bi načrtno arheološko raziskovali, bi še marsikaj zanimivega našli.
O začetkih gradnje cerkve, piše Ignac Orožen na strani 236 (Das Bisthum und die Diözese Lavant, 1877), da so sodnik in svetniki Celja 1.5! 8.1599 odobrili na prošnjo mozirskih župnijskih mož za gradnjo cerkve sv.. Mihaela vključno s pokopališčem, potrebno zemljišče last celjske bolnišnice
zasršele, v očeh pa se mu je jezno zabliskalo. Ker ustnic skoraj ni odprl, je bolj zanosljal kot povedal:
»Mica je prišla kostim pomerit!«
»Kostim pomerit? ... Takale!? Kako pa bo pokonci stala? Naj prinesem dve prekli, da jo podpreva spredaj in zadaj?« je spraševal krojač, pri tem pa komaj zadrževal smeh, mi pa tudi.
»To te naj ne skrbi!« je dejal Anzek. »Mica bo že stala pokonci kot je treba, ti samo mero prinesi!«
»Ko bo Mica prilezla iz cize, bom tudi jaz pripravljen!« je zatrdil krojač. »Če sva si odkrita, hudirjevo slabo kaže,« je pristavil in njegov obraz je bil resen, skoraj tako resen kot Anzekov ali Micin, le oči so bile polne nagajivosti. Zabaval se je.
Najbrž se je Anzek strinjal z njim, ker je takoj stopil k cizi in Mici ponudil roko v pomoč, rekoč:
»Daj, skobacaj se ven!... Če ne, sva zaman prišla.«
»Ja, ja!« je prikimala Mica, premaknila se pa ni. Tedaj ie
matuammmmmm
imsicer na Zabregu... Dalje navaja točne mere zemljišča v korakih, ki naj služi za gradnjo oziroma za pokopališče.
Znano je, da so v tistem času imele razne ustanove posest v raznih krajih in jim je ta služila kot zagotovitev dohodka za njihove potrebe. .
Po Goličniku so pričeli s pripravami za gradnjo cerkve 1590, vendar pa je delo na gradnji le počasi napredovalo. Gradbeni kamen so dovažali z ruševin gradu nad Gregorcem. Cerkev so posvetili 16. 12. 1631. Seveda so tekom časa prezidavah in dozidavah prvotno zgradbo. Taje bila do 1869 še z lesenim stropom, šele takrat so jo obokali. Cerkveni stolp v sedanji podobi je bil zgrajen 1751. Ivan Fantoni je opravil poslikavo cerkve 1903. Orgle pa je zgradil 1908 Ivan Naräks s Petrovč. Zvonove so nabavili med leti 1732 — 1845 v teži od 700 do 1800 kg. V gor-
Anzekovo glavo prešinila odrešujoča misel: Prijel je za ročaj in dvignil štango. Ciza se je prevesila in Mica je zdrsela nazaj. »Auu!« je zastokala. Anzek se za njen vzdih ni zmenil. Ravnodušno, vendar zelo kavalirsko jo je vzpodbudil: »No, zdaj pa le zlezi ven!... Samo zasuči se, pa bo!«
»Saj bom, Anzek..., saj bom. Malo potrpi!«
Anzek je pustil, da je ciza stala s štango navzgor.
»Veš kaj, Anzek,« se je vmešal krojač, »drugič pridita! Najbolje zjutraj!«
»Hm, ja že!« je dvoumno zagodel Anzek, segel po ročaju in potegnil navzdol. Mica je hočeš nočeš zdrsnila naprej. Spet je zastokala.
»Zdaj pa lepo sedi, Mica! Domov greva! V vozu ti ne more pomeriti kostima, ti pa Se ne spraviš ven,« je nejevoljno zagodel, potem pa potegnil.
»Preklemani cirkus!« se je smejal krojač. »Tale dva ga pa užigata! Radoveden sem, kako bosta prišla domov. Tema je že. Na desni strani kolovoza je globača, če Mico prekucne, jo bo
nji lini pa je domoval navček ali kakor pravijo šmihelčani »cingieter«. Zvonovi so bili žrtve prve svetovne vojne, tudi bakrena streha na zvoniku je bila zamenjana za navadno pločevinasto. Po prvi vojni so nabavili nove zvonove, ki pa niso bili več vojne žrtve, saj do kraja ni bilo ustrezne ceste, pa tudi partizani so bili v letih, ko so Nemcijiobirali zvonove po dolini v Šmihelu prepogosto, da bi si okupatorska oblast upala po zvonove.
Nekoč je stala mežnarija med sedanjo in župniščem, pa so jo podrli in zgradili novo na mestu kjer je danes gostilna. V njej je bilo stanovanje za organista, ta pa je imel v najemu tudi gostilno, kije bila sicer v lasti župnišča. Tudi sedanje župnišče ni prvotno, to je stalo nižje, sedanje pa je bilo zgrajeno 1854.
Do nedavnega je krasilo veliko lepih lip prostor pred cer-
našel šele jutri. Prej jo bo našel Ciko kot Anzek. Njun pes ima več pameti kot onadva. Dobro pozna njune razvade. Vedno ju spremlja, ko gresta na njivo. Čiko se ob 'hudi vročini gre odžejat na greben, Mica in Anzek pa praznita steklenice dokler ne obležita v kaki brazdi. Ciko, namesto da bi jezik molel iz gobca, jo pobriše domov in v senco, Mica in Anzek pa se parita na soncu ter otepata obadov. Kadar ju predolgo ni domov, ju gre iskat. Najprej zalaja Anzeku na uho, potem pa še Mici in tako dolgo skače okrog njiju, da ju spravi pokonci. Včasih gre laže, včasih teže, odvisno koliko in kakšna je bila pijača, ki sta jo pospravila.
Na poti domov Ciko počasi caplja za njima. V gobcu nese Anzekov klobuk, ki ga najde kje v brazdi... Da ima Anzek klobuk, se ima zahvaliti Čikovi pasji vdanosti in zvestobi. Res, zabavno jih je videti! Pregovor, da »gliha vkup štriha« pri Mici in Anzeku še kako drži.«
k vij o, tam je bila tudi lepa kapelica. Zal seje podoba zelo spremenila, ko so te lips zvečine podrli in postavili novo kapelico, ki nikakor ni v
okras lepemu izgledu okolja pred cerkvijo.
V prihodnji številki bo sledil oris preteklosti šmihelske šole.
A. V.
Štefka Petek

SilMMttHHHMNMi
Zupančičev izlet iz Celja v Solčavo 6. del
Doslej nas je Janez Anton Zupančič v svojem potopisu pripeljal po Spodnji Savinjski dolini in se na kratko ustavil v Mozirju, Nazarjah, Radmirju, Gornjem Gradu, Lučah in nazadnje pod Iglo.
»Kako je nastala ta strašna soteška?« sem se vprašal. »Čigava . velikanska roka je na teh bujnih poljanah lepe dežele zgradila ta vinograd narave?«”
Naša Zemlja ni prišla iz Stvarnikovih rok z današnjo obliko površja. Še preden se začnejo pisna izročila o naši tako imenovani svetovni zgodovini, so kdo ve kako pogosto poplave in vulkani uničevali prvotno obliko zemeljskega površja. To je gotovo, pa čeprav Mojzes, ta resnično veliki hagiograf, ne bi nič govoril o vesoljnem potopu, čeprav starejši pisci drugih ljudstev ne bi omenjali nobene velike zemeljske spremembe in čeprav se med perzijskimi čarovniki in med modreci ob Indu in Gangesu ne bi ohranila nobena pripovedka, ki bi govorila o tem. Naša Zemlja sama je povsod velika verodostojna listina, v kateri lahko jasno in celo kronološko beremo sporočila o velikanskih spremembah. Živali, rojene v morju, lahko najdemo stotine milj daleč od obale na alpskih vrhovih v okameneli obliki, okostja stvorov, ki so zdaj prebivalci drugih področij, ali kosti zdaj popolnoma neznanih živalskih vrst pa globoko v zemlji (1). V veličastnih gorah so čudovite jame. Deroče vode so izrile doline in izoblikovale gorovja — in tukaj si je Savinja utrla svoj tok skozi mogočne skalne jezove!
Tako je nenehno podiranje in ponovno tvorjenje, neprestano prehajanje od oblike do oblike stopničasta lestev za vedno živahno delovanje narave. Tudi tem skalnim velikanom bo nekoč odbila ura njihovega spreminjanja in le človek je lahko dovolj neumen, da zahteva večnost za svoje umrljivo telo. Nikoli si ne želi, da bi od njega ločena duša poletela v tisto domovanje, kjer
nobena uganka ne zakriva raziskujočega duha in blato čutnosti ne skruni več pečata njegovega božjega rodu.
Tako sem razmišljal, tako so se križali v mojem srcu neizrekljivi občutki, medtem ko me je skromno kljuse, dostojen spremljevalec, podobno nekdanjemu don Kihotovemu Rosinantu, zvesto nosilo skozi globeli.
Še so naju obdajale visoke gore, ki pa so vendar postajale manj gole. Dolinska pot seje razširila in bližala sva se kraju Solčava. Tik pred vasjo je osemnajsti prehod čez Savinjo, katere bregova povezuje mostiček. Čisto premočena sva stopila v župnišče in po nekaj trenutkih počitka v župnijsko cerkev. Ob koncu 14. stoletja so jo zgradili grofje Celjski. V vasi sami še stoji -hiša, ki so jo postavili isti grofi po tistem, ko jim jo je zagodel Hartman od Turna pri Žalcu, da bi v njeni kleti ob novih nevarnostih v tej odročni pokrajini varno skjili svoje zaklade. Nasploh pa tukaj ni nič takega, kar bi imelo za raziskovalca domače zgodovine večjo vrednost, in potrdila se nama je ugotovitev, ki sva jo tako pogosto slišala, namreč da je prehod v Solčavo zelo zanimiv, sam kraj Solčava pa niti najmanj. Nekaj naprej se odpre ljubka dolina, v kateri eno uro od Solčave v Logarski dolini (2) izvira Savinja.
Zanimivejše od vsega, kar sem našel tukaj, so mi bile pripovedi iz ust tukajšnjega župnika in najin pogovor ob mizi z njim (3).
Led in sneg naredita ta kraj pozimi čisto nedostopen in ljudje lahko včasih pridejo sem v tem letnem času le s koroške strani. Kar seje za temi kamnitimi stenami zgodilo pozno jeseni in pozimi, izvejo tule šele naslednjo pomlad in poleti. Če župnika pokličejo k umirajočemu — kar se v eni zimi pripeti le redkokdaj več kot enkrat —, pride pogosto dvajset do trideset ljudi, da mu naredijo gaz.
Hrana ustreza okolju. Govedina je tukaj redka jed. Vendar pa postrežejo tujcu s postrvmi, jerebicami, gamsjim mesom in — ovsenim kruhom.
Na moje vprašanje, če ni tukaj nobenega ranocelnika, je župnik odgovoril: »Ne potrebujemo ga, kajti tu poznamo po navadi le dve vrsti smrti;, ljudje umrejo zaradi starosti ali, pa se smrtno ponesrečijo v skalah.«
Jaz: »A v.endar ne umrejo vsi, ki se potolčejo v skalah. Kdo pomaga, kadar si kdo zlomi roko ali nogo?«
Župnik: »Zlome nog zdravi preprost kmet. Tak primer sem ravnokar imel s svojim cerkovnikom, ki si je zlomil nogo, in kot upam, bo v kratkem že pokonci «
Jaz: »Že dolgo živite tu?«
Župnik: »Trinajst let — in tu bi rad umrl. Zrak in voda sta izvrstna in vsaka sprememba bivališča bi me lahko veljala zdravje ali celo življenje. Moji župljani, ta zdravi, močni človeški rod, so nepokvarjeni in dobri.«
Jaz: »To je lepo slišati; toda življenje mora biti žalostno, če človek ne izve čisto nič od vsega, kar se zgodi v širokem božjem sveju.«
Župnik: »Ste srečni zaradi tega, ker lahko vsak dan berete časopis?«
Jaz: »Zaradi tega še ne ravno srečen; toda tudi jaz sem majhen člen v veliki verigi in želim zato vendar vedeti kaj o usodah svojih človeških bratov.«
Župnik: »Ko bi bilo to, kar slišiš, vedno tudi le razveseljivo! O, verjemite mi, v tej samoti, v tej patriarhalni nevednosti se živi prav mirno in nikoli si ne želim drugačne usode. Tudi jaz sem imel nekoč minljive radosti, ko sem spoznaval družabne kroge in zdaj se lahko — kot vidite sami — imenujem puščavnik; experto črede Ruperto (4) — popolnoma se odreči svetu zagotavlja večjo, neskaljeno srečo, kot bi si lahko človek kadar koli mislil.«
Molčal sem; kajti globoko v srcu sem bil prevzet zaradi tega neomajnega zadovoljstva, zaradi zadovoljstva s krajem, ki bi bil za zehajočo meščanko in za ošta-rijskega politikarja pekel in kjer bi jima bila vsaka od teh golih kam-
nitih sten gotovo mučiteljski hudič dolgega časa. Tako je z nazori o sreči, sem si mislil. Sreča in mir živita povsod, kjer nosi človek v svojih prsih te svete penate svojega življenja. Če pa je ubogemu srcu mir s samim seboj postal tujec, o, potem iščeš srečo zastonj tudi v zlatih dvoranah razkošja, tudi na dvorih gospodarjev ljudstev! Tu je močno dekle v svojih lesenih co-klih, ki — naslonjeno na pastirsko palico — poje planšarsko pesmico, srečnejše kot živčna gospodična v hrupnih rezidencah, ki sedi na svilenih blazinah in nenaravno pobrenkava velika umetniška dela Beethovna in Mozarta. Pobožni puščavnik, ki ob molitvi poljublja režečo se mrtvaško lobanjo, je lahko pri tem prav tako srečen kot življenja polni mladenič, ki se naslaja v lilijskih rokah svoje neveste! Samo pojmi in navade so tirani, ki nas imajo za norca in ki pri vsakomer od nas podpisujejo sreči odpustnico!
OPOMBE
(1) Zupančičeva opomba na tem mestu: »Ko so kopali temelje za zgoraj omenjeno cerkev v Gornjem Gradu, so našli v zemlji tisti dve velikanski kosti (rebro in ključnico), ki sem ju poslal v Joänej v Gradec. Ne vem, kateri živali bi lahko pripadali ti dve kosti.«
—	V knjigi Arheološka najdišča Slovenije (Ljubljana 1975) ta najdba ni navedena. — (2) Rossberg. — (3) Gre za župnika Matija Kajfeža, ki je bil umeščen za župnika v Solčavi 5. junija 1803, umrl pa je 1. oktobra 1823, star 78 let. Kot kaplan je služil v Brežicah, Laškem, Pišecah, na Sromljah, v Mozirju, na Vranskem, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu in v Starem trgu pri Slovenj Gradcu. Rojen je bil v Duplici pri Kamniku. (Ignacij Orožen, Das Dekanat Oberburg (Dekanija Gornji Grad), Maribor 1877, str. 140.)
—	V osnovi gre torej za potopis iz leta 1815: tedaj je bil Kajfež (približno) 13 let župnik v Solčavi, ob objavi knjižice leta 1826 pa je bil že tri leta mrtev. — (4) Latinsko (prirejeno po Vergilovi Eneidi): »Verjemi izkušenemu Rupertu«, tj. verjemi tistemu, ki sije skusil.
Prevod in opombe Peter Weiss, pregled prevoda dr. Uwe Büttner
Danes že zelo redka slika starega Mozirja. Hiša na desni strani je bila trška sirotišnica, ki že dolgo več ne stoji.
Veterinarsko dežurstvo
22. 7. do 28. 7. Kralj Ciril, dipl. vet. Ljubno, tel. 840-112 29. 7. do 4. 8. Zagožen Drago, dipl. vet. Ljubno, tel. 840-179 S. 8. do 11. 8. Lešnik Marjan, dipl. vet. Ljubija, tel. nova številka (informacije)
12. 8. do 18. 8. Zagožen Drago, dipl. vet. Ljubno, tel. 840-179 19. 8. do 25. 8. Lešnik Marjan, dipl. vet. Ljubija
Dežurstvo Elektro Celje, nadzomištvo Nazarje — avgust
ZA MESEC AVGUST
29. 7. do 4. 8. Jeraj Franc, Prinova, tel. 831-910
5.	8. do 11. 8. Nadvežnik Srečo, Nizka, tel. 831-706
12.	8. do 18. 8. Lever Peter, Paška vas, tel. 884-150
19.	8. do 25. 8. Tratnik Franc, Pusto polje, tel. 831-263
20.	8. do 1. 9. Jeraj Franc, Prinova, tel. 831-910
V primeru kakšne spremembe pokličite Elektro Celje tel. 25841, kjer dobite potrebne informacije
Kino Mozirje v avgustu
1.	NE ZVEČER, DRAGA — francoski film 3. 4. PARTNERJI — ameriški film
6.	VIKTOR, VIKTORIJA — ameriški film 8. NOČI NEW YORKA — ameriški film
10. 11. SINJA STRELA — ameriški film
13.	NAJKRAJŠA POT ZA KITAJSKO — ameriški film 15. JAVNA HIŠA V PARIZU — francoski film
17. 18. SAMO BOG OPROSTI — ameriški film
20. DEKLETA S PLAŽE — ameriški film
22. OTOK SMRTI — ameriški film
24. 25. SUPER DEČKO — ameriški film
27. VOJAKI SHAOLINA — Hong Kong — karate
29. POLICAJ IN POLICAJKE — francoski film
31. L 9. KRVNI BRATJE — nemški film
Kino Nazarje v avgustu
3. — 4. Zen Kvun DO v Parizu, japonski 7. Cimerke, ameriški 10. — 11. Bolnica strahov, ameriški 14. Bilitis, italijanski
17. — 18. Blago v izgubljenem avionu, ameriški
21. Gadje na počitnicah, francoski
24. — 25. Planeta prokletih, ameriški
28. Vrnitev izgubljenih, italijanski
31. — L 9. Oficir in žentlemen, ameriški
Kino Ljubno v avgustu
2.	8. Ljubezenski hotel v Tirolih — zah. nemški film 6. 8. Krvavi avtostop — italijanski film
10. — 11. 8. Ugrabitelji izgubljenega blaga — italijanski film 13. 8. Človek pajek proti zmajem — ameriški film 17. — 18. 8. Pekleni angeli — ameriški film 20. 8. Seks z zvezdami — angleški film 24. — 25. 8. Dan potem — ameriški film 27. 8. Čas prve ljubezni — francoski film 31. 8. — 1. 9. Gandhi — angleški film
Novosti v občinski knjižnici Mozirje
I.	LEPOSLOVJE: Holt, V.: Srhljivi pesek, Rupel, D.: Povabljeni, pozabljeni, Zbirka Hram: Mihelič, M.: April, Kavčič, V.: Zapisnik, Stritar, J.: Zorin, Kosmač, C.: Pomladni dan, Prežihov V.: Požganica, Šivic: Odisej z Dobrega polja (zbirka Kmečkega glasa), Sheldon: Krvna zveza, Filipčič: Kuku, Šprohar, L.: Proti življenju za zaveso
II.	STROKOVNA LITERATURA: Speer, A.: Dnevnici iz Spandaua, Štajner, K.: Ruka iz groba, Mikeln: Politično gledališče, Vandot: Daleč od Prisanka, Močnik,R.: Beseda... besedo, Osnove informatike (srbohrvarski jezik), Nührmann: Kućni magnetoskopi, Janjič: Mini karate, Janjič: Uvod u karate, Med: sladilo, živilo, zdravilo
III.	MLADINSKA LITERATURA: Zbirka Čebelica. Stritar: Pod lipo, Mrzel: Mladi upornik, Wilde: Sebični velikan, Batič, M.: Pionirski koledar, Leskovec: Moj Aro
CSHMKflifllillVIvC j
„Savinjske novice” Izhajalo mesečno - Izdaja SZDL občine Mozirje - Urejuje urednički odbor - Glavni In odgovorni urednik Aleksander Videčnik - Fotografska priprava Ciril Sem - Uredništvo In uprava: Mozirje 175, telefon: (063) 831-609- Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje, številka:
52810-637-55424 - Savinjske novice, glasilo SO Mozirje -Rokopise, objave In oglase za vsako številko sprejemamo do10. v mesecu - Stavek, filmi in prelom DIC, tozd Grafika Novo mesto - Tisk na rotaciji Ljudske pravice v Ljubljani - Po mnenju IS SRS, Sekretariata za Informacije (št. 421 1/72 z dne
9.	maja 1973) je časopis oproščen davka na promet proizvodov.