Kranj praznuje 1. avgusta občinski praznik. Poleg drugih prireditev bo prazniku posvečena tudi slavnostna otvoritev nove podružnične dole Simona Jenka na Primskovem jutri ob petih popoldne. Po otvoritvi si bodo obiskovalci lahko nove prostore tudi ogledali. (H. J.) - Foto: F. Perdan Leto XXXI. Številka 57 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tr*i* — Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec - v. d., odgovornega urednika Andrej Žalar GLASIL Kranj, petek, 28. 7. 1978 Cena: 4 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1968 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. A GORENJSKO Gimnazija dobi denar, če... KRANJ — Ko so v torek delegati na sestanku konference delegacij skupščin izobraževalnih skupnosti Gorenjske pregledovali gradivo za sejo republiške izobraževalne skupnosti, ki je bila naslednji dan, v sredo, v Ljubljani, so se med drugim ustavili tudi ob predlogu sklepa o izidu natečaja za sofinanciranje naložb v izgradnjo srednjih šol usmerjenega izobraževanja v letošnjem letu. Republiška izobraževalna skupnost ima letos v ta namen na Ho 79,000.000 dinarjevv medtem ko je skupna vsota zahtevkov »nkliučenem natečaju znesla 224,251.000 dinarjev. Naj vo . no zaključe Hienim, da je pri razporeditvi denarja natečajna komisija do-°ledno upoštevala razpisne pogoje: zahtevku je moral biti prilo- * n glavni projekt, zagotovilo o ekonomski utemeljenosti inve-♦/nife in lastni udeležbi, znotraj posameznih občinskih • braževalnih skupnosti je upoštevala le po en večji in manjši ,Z htevek za sofinanciranje in podobno. 211 Medtem ko je republiška skupščina odobrila 6,646.000 «Hev Tekstilnemu in obutvenemu centru v Kranju za dogra-y£fv delavnic, pa bo 4,637.000 dinarjev za izgradnjo prizidka đ,~fgreške gimnazije nakazanih le, če bodo Kranjčani do 1. septembra predložili še manjkajoči glavni projekt in zagotovilo o lastni udelež^ razbrati jz razpraVe na sestanku konference dele-ie samoupravni sporazum o sofinanciranju izgradnje gacij. J gimnazije v Kranju sicer pripravljen, vendar ga mo o gorenjske izobraževalne skupnosti še pod pisati .Ni pa izde lifn°tflavni Pr°Jekt ii -u\ dni. Upajmo, 5 t daj potrudili, sicer 4,637.000 dinarjev, ki jih je republiška nost pripravljena dati, ne bo. Vemo pa že celo leto in še dlje, « UP ™»datfoško gimnazijo v Kranju treba zgraditi, saj bo v 3. in Do 1. septembra manjka le mesec (počitni-da se bodo Kranjčani in vsi Gorenjci skupaj da je pedagoško Kimnaz,j< zredu izobraževala kadre za vso Gorenjsko. 4- ^ckupščina republiške izobraževalne skupnosti pa je med mi zavrnila tudi tri zahtevke za sofinanciranje gradnje ob-^"kV^'v usmerjenega izobraževanja na Gorenjskem. Izobraževal-jekto er Sava iz Kranja in šolski center iz Radovljice nista 1,1 Hhjžila zahtevane dokumentacije, medtem ko je bil zahtevek P*Tjcnega šolskega centra iz Kranja odbit, ker skupnost ne sofinancira izgradnje centralnega ogrevanja. H. -Jelovran Titov štipendijski sklad neizkoriščen LJUBLJANA - Titov štipendijski sklad v Sloveniji je maja letos razpisal 200 novih štipendij za šolsko leto 1978/ 79, in sicer sto za mlade delavce in sto za otroke delavcev. Do izteka razpisnega roka je republiški izvršni odbor sklada prejel le 32 vlog za štipendije mladim delavcem, 120 pa je bilo vlog za štipendije učencem iz delavskih družin. Zaradi slabega odziva na razpis za štipendije mladim delavcem je republiški sklad sklenil, da omogoči delovnim in družbenopolitičnim organizacijam naknadno evidentirati in predlagati kandidate za to ugledno štipendijo, in sicer do 5. septembra. Ponovimo, da je 50 štipendij namenjenih za izobraževanje in usposabljanje iz dela ter 50 za izobraževanje in usposabljanje ob delu. Za te druge štipendije so občinske štipendijske komisije predlagale le devet kandida- tov. H. J. 3. STRAN Ocena javnih razprav o predlogih kmetijskih zakonov Neurja pustošila po Sloveniji Ukrepi brez odlašanja LJUBLJANA - Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano inž. Ivo Marenk je v imenu izvršnega sveta seznanil delegate vseh treh zborov republiške skupščine s posledicami neurij, ki so prizadela Slovenijo junija in julija. Neurja so prizadela tretjino vseh slovenskih občin, gmotna škoda pa dosega po dosedanjih ocenah skoraj 920 milijonov dinarjev. Kmetijstvo je najbolj prizadeto, saj so ujme pustošile v času pred žetvijo. Posledice neurij niso tako majhne, kot je bilo sprva videti. Kmetijstvo ima 770 milijonov škode in to predvsem zasebno. Petina žitaric in koruze je uničena. Sadjarstvo in vinogradništvo bosta škodo občutila še nekaj let, saj so posledice na nasadih dolgoročne, problematična pa utegne biti tudi preskrba s krmo. Delegati slovenske skupščine so menili, da bo treba krmo in koruzo uvoziti, obenem pa poiskati doma vse možnosti, ki se ponujajo na opuščenih in nepokošenih travnikih. Pomanjkanje krme ne sme povzročiti nenačrtnega klanja živine. Sklep o tem je začel veljati včeraj. Prav tako pa pripravlja izvršni svet še nekatere druge ukrepe, ki bodo posledice junijskih in julijskih neurij ublažili. Živino tistih kmetov, ki so bili najbolj prizadeti pri krmi, naj bi redile kmetijske organizacije združenega dela ali kmetje, ki so s krmo na boljšem. Položaj je težji zaradi tega, ker je toča prizadela predvsem tiste kraje, za katere je kmetijstvo glavni vir preživljanja. V Pomurju so na primer uničeni pridelki na okrog 7000 hektarih, upoštevajoč vso Slovenijo pa se površina povzpne na okrog 30.000 hektarov. Akcija za odpravo posledic neurij, kjer bo brez dvoma nujna solidarnost, se je že začela. Predvsem kaže zboljšati sistem varovanja pred točo in zasejati okrog 3000 hektarov, da bi vsaj zasilno »zamašili« vrzeli pri preskrbi s krmo. Mehanizacija mora biti na voljo, pšenico za krmno mešanico pa bodo odstopile državne rezerve. Ker gre za pravo katastrofo, samo kmetijstvo odstranjevanju posledic neurij ne bo kos. Nujna bo solidarnostna akcija bank. združenega dela in' najrazličnejših samoupravnih interesnih skupnosti. Poškodovana namreč niso le polja, temveč tudi nekateri drugi kmetijski in komunalni objekti ter naprave splošnega družbenega pomena. J Košnjek Pred 28. mednarodnim gorenjskim sejmom Premalo prostora za vse razstavljavce Utev v v ni - Kranjsko sejmišče že Kranj pnprav na 28. med- ^Jnj goren,ski sejem, k, ga hod«, ^r°? n avgusta, zaprli pa deset ^P1.1 J^ie Ze seda i lahko trdimo. l»wkaH"! največja sejemska prire-K ran ju z izrednim poslovnim „m in izkupičkom Na sejmu tkomenom . prome, |)(Kj„ za_ *'en.jen dosegi i 400 milijonov dinar-MJ>V° • za desetdnevno prireditev Teprav je sejem pripravil »eliko. ' (^K) kvadratnih metrov !*r0g ;;'h in zunanjih razstavnih po-totranjin razstavljavce, ki se htfin, z~VjstaViti v Kranju, ne bo ^lijo pre Gradnja sodobnejših prostora. pro8torov je t Jnmernej- , ^u ^ wjemskini de-fujna. rv'J . vkijučiti v program r°f™ooa mednarodnega sejma nad 'noftnjega » Ri borfo /a8topa|, j°° ^proizvajalcev in prikazali Jad «*^;0(vk) najrazličnejših ar **koraj 1 ciklov. < a avgustovski sejem bo L*to*ntJ' Je ga in kmetijskega ^okopotrošneg^v|.av<. ()b|jub|jajo značaja - Ugodne nakupe in tudi številna presenečenja. Dobro se bodo pripravili tudi gostinci, saj bodo med drugim redno pekli vola. ponujali rajrazlič-nejše posebnosti in morske ribe. Skoraj vsak večer bo na sejmišču tradicionalni zabavni program, popoldne pa revijski, na katerem se bodo predstavili nekateri pihalni orkestri. V organizacijo letošnjega sejma se vključuje tudi Glas. Objavil ho po-sehen kupon, s katerim bodo imeli naročniki in bralci cenejšo vstopnino, -jk ne in torej Mesto solidarnosti V Skopju so se v sredo, 26. julija. s številnimi manifestacijami spomnili tragičnega dne pred petnajstimi leti, ko je katastrofalen potres uničil njihovo mesto. Pri spomeniku žrtev potresa, v katerem je umrlo 1070 ljudi, so meščani položili vence in šopke cvetja. Skopska mestna skupščina je imela v počastitev spomina na ta dogo- dek sejo. s katere so poslali predsedniku Titu brzojavko. V njej se prebivalci makedonskega glavnega mesta ponovno najtopleje zahvaljujejo Titu za sodelovanje in skrb pri obnovi in gradnji Skopja. »Skopje je postalo mesto jugoslovanske in svetovne solidarnosti. To mesto globoko ceni nesebično pomoč.« je na seji dejal predsednik mestne skupščine Metodi Antov. Za kamniški praznik nova tovarna — V počastitev občinskega praznika Kamnika so včeraj. 27. julija, na liakovniku otvorili nove proizvodne prostore A/prem a i: Kamnika. Ta kolektiv, ki združuje že 140delavcev m je bil ustanovljen pred .11 leti. je za novo pridobitev namenil skoraj 4 stan milijarde dinarjev. Kamniški Aiprem je specializirano podjetje za izdelovanje alunu uljastih izde/kot m sodeluje pri številnih gradnjah tudi na dolenjskem. Mprcm je znan po a/uinini/astih fasadah, predelnih stenah in raznih drugih izdelkih, ki so odporni tudi proti ognju. Nova Alpremova tovarna je ena največjih pridobitev za letošnji kamniški praznik. Jutri. 2:t. julija, pa bodo odprli še novo čisti/no napravo za kamniško in domžalsko občino ter asfaltirano trsta do Motnika. (jk) - Koto: K Perdan 28. mednarodni v kranju, 11.- 21. gorenjski sejem CNgusta'78 • sejemski popusti • pester večerni program s plesom • gostinske specialitete: vol na ražnju, morske ribe • promenadni koncerti • folklorni nastopi • zabaviščni park Naročnik Cement dražji Cement se je po dolgotrajnem dogovarjanju med proizvajalci in uporabniki podražil v poprečju za 8,5 odstotka. Tako zdaj. stane tona običajnega cementa port-land-450 v vrečah pri proizvajalcu 706,10 dinarjev, v razsutem stanju pa je za 45 dinarjev cenejši. Če k temu prištejemo še 29-odstotni prometni davek, transportne stroške (do Ljubljane) in trgovsko maržo, dobimo prodajno ceno trboveljskega cementa, ki znaša 1.35 dinarja za kilogram. Nove pokojninske osnove Odslej bomo v Sloveniji imeli namesto šestih' osnov le dve: najnižji zneseR pokojninske osnove za letos je najmanjši osebni dohodek določen za letos in sicer 2580 dinarjev, najvišji znesek pa 15.016 dinarjev. Štiri dinarje za dnevnik S 1. novembrom bo treba za slovenske dnevnike Delo, Dnevnik in Ve'čer — odšteti 4 dinarje, sobotno Delo s prilogo naj bi stalo tako kot doslej 5 dinarjev, mesečna naročnina pa 85 dinarjev. Do povišanja cen je prišlo zaradi povečanja materialnih stroškov. Nevzdržne razmere Slovenske obalne ceste pomenijo veliko prometno zagato tako za turiste kot tudi za domačine. Graditev križi šča med Semedelo in Koprom je izhod iz težav, vendar dela nekoliko kasnijo in bodo končana šele julija prihodnjega leta. Do 1980. leta naj bi po programu zgradili semedelsko vpadnico — graditi naj bi jo začeli že letos novembra, in cesto izpred Izole do Strunjana, do leta 1985 pa odseke Strunjan — Vale ta, do Kopra in do Izole in od Ankarana do Kopra. Tako urejena obalna cesta bo v mnogočem omilila gnečo v turistični sezoni. Rast industrijske proizvodnje Industrijska proizvodnja v jugoslovanskih organizacijah združenega dela se je v juniju povečala za 9,1 odstotka v primerjavi z istim mesecem lani, v primerjavi z lanskim prvim polletjem pa se je povečala za 8,3 odstotka. V kemični industriji znaša rast proizvodnje 17 odstotkov, v predelavi teh izdelkov 15 odstotkov, v strojni industriji smo dosegli prav tako 15-odstotno povečanje, v kovinsko predelovalni 12-odstotno, v črni metalurgiji 14-odstotno in v barvasti 5-odstotno povečanje. Najbolj pa se je industrijska proizvodnja v primerjavi z lan skim prvim polletjem zmanjšala v ladjedelništvu in v predelavi tobaka. Trinh v Jugoslaviji V ponedeljek je na uradni in prijateljski obisk v Jugo-salvijo prispel podpredsednik vlade in zunanji minister socialistične republike Vietnam Ngujen Dui Trinh. Predsedniku Titu je izročil pismo predsednika SR Vietnam Ton Duk Thanga kot odgovor na njegovo poslani co. Vietnamski gost Trinh se bo po končani ministrski konferenci neuvrščenih držav v kongresnem centru »Sava« v Beogradu zadržal v pogovorih pri zveznem se kretatiu za zunanje zadeve Josipu Vrhovcu. Aktivnost komunistov v sindikatu Pogrešajo njihovih spodbud Tržič — Komisija za idejna vprašanja in usposabljanje članstva pri komiteju občinske konference ZKS Tržič je želela s posebnim vprašalnikom, posredovanim 32 osnovnim organizacijam ZK v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela v občini, ugotovitvi stopnjo aktivnosti komunistov v sindikalni organizaciji. To nalogo so v Tržiču zapisali v program delovanja organizacije ZK in sklenili o tem temeljito spregovoriti tudi na komiteju ZK in na zasedanju občinske konference, razen tega pa je bilo vključevanje komunistov v sindikalno organizacijo tudi deležno precejšnje pozornosti na skupščini občinskega sveta Zveze sindikatov Tržič. Da marsikje v tržiški občini »pozabljajo« na vključevanje komunistov v sindikalno organizacijo pove že podatek, da je poslani vprašalnik izpolnilo in vrnilo le 23 osnovnih organizacij ZK, pa tudi ocene, zapisane v odgovorih na vprašalnik niso povsod vzpodbudne. Sindikalne organizacije in osnovne Hrusica — Prebivalci krajevne skupnosti Hrušice pri Jesenicah praznujejo 27. julija krajevni praz nik, ko se spominjajo 45 talcev, ki so jih ustrelili leta 1942 na Belem polju. V počastitev spomina in krajevnega praznika so imeli slavnostno sejo delegacij, organizacij in društev, promenadni koncert, številna športna tekmovanja in gasilsko vajo. Počistili in lepo so uredili okolico spomenika na Belem polju, kamor so postavili še spominske kamne. Na dan vstaje so imeli partizanski pohod ob spominskih obeležjih NOB. - B. B. /Z\ VELETRGOVINA 2IVII-A KRANJ VABILO Tudi delavci Veletrgovine ŽIVILA Kranj — TOZD Maloprodaja bodo v okviru praznika občine Kranj praznovali svoj delovni uspeh s tem, da bodo izročili poslovanju novo samopostrežno trgovino na Planini. vabimo vas na otvoritev novega potrošniškega cen tra ki bo v ponedeljek. 31. julija 1978. ob 17 uri! lil Razpisna komisija DS industrijskega kombinata PLANIKE Kranj razpisuje dela in naloge: vodje službe za organizacijo Za dela in naloge se zahteva visoka strokovna izobrazba ekonom ske ali organizacijske smeri. { leta delovnih izkušenj, znanic enega tujega jezika in .{-mesečno poskusno delo Poleg lega zahtevamo od kandidatov, da imajo uioralnopolit ičuc vrline in pravilen odnos do samoupravljanja Dela oziroma naloge so s posebnimi pooblastili in bo kandidat imenovan za dobo l lel Pismene ponudbe sprejema v zaprtih kuvertah kadrovski oddelek kombinata Planike Kranj v 15 dneh po objavi razpisa, z oznako »za razpisno komisijo«. Prireditve ob prazniku občine organizacije ZK so premalo sodelovale pri obravnavanju zakona o združenem delu, ustave in samoupravnih aktov, dohodkovnih odnosov, gospodarjenja in kadrovanja. Premalo je bilo govora o samoupravni delavski kontroli, organiziranju sindikalnih skupin, obveščanju, kulturnem delovanju in ustvarjanju delavcev, sodelovanju z mladinsko organizacijo in povezovanju z občinskim svetom Zveze sindikatov. Osnovne organizacije so že v odgovore na vprašalnik zapisale, da kaže v sindikalna vodstva kadrovati več komunistov in krepiti njihov idejni vpliv, se pogosteje srečevati na skupnih delovnih in študijskih sestankih ter sprotno ocenjevati aktivnost komunistov v sindikalni organizaciji. Skupščina občinskega sveta Zveze sindikatov Tržič in občinska konferenca ZKS sta ocenili delovanje sindikalne organizacije, konferenca ZKS pa še posebej razen tega tudi vključevanje komunistov v sindikalno organizacijo. Partijska konferenca je ponovila zahtevo, da morajo vse osnovne organizacije uresničiti nalogo in oceniti delovanje osnovnih organizacij sindikata in aktivnost komunistov v njih. To je naloga pred sindikalnim kongresom. Sindikalno delovanje mora preseči forumstvo z oblikovanjem sindikalnih skupin in vsestranskim obravnavanjem delavčevega položaja na osnovi ustave in zakona o združenem delu. Delovanje sindikata se ne sme zožiti le na obrvnavanje in reševanje problemov družbenega standarda, športa in rekreacije. S tem politični cilji sindikalne aktivnosti ne bodo doseženi. Pogoj za premostitev te vrzeli pa je predvsem večje vključevanje komunistov v delo sindikalne organizacije in uveljavitev idejne vloge partije v sindikalnem delu. Predvsem pa ni dovolj vključevati komuniste le v sindikalna vodstva, temveč je mesto njihovega delovanja sindikalna skupina in druge oblike organiziranja sindikalnega dela. Predvsem pa ne kaže prezreti krajevnih skupnosti, kamor: tržiški sindikat še premalo sega, in organizacije Zveze socialistične mladine, s katero sindikalna organizacija preredko sodeluje. Skupno delo je tudi najboljši način za premagovanje kadrovskih težav, ki sindikalno organizacijo še posebno pogosto pestijo. Omenjene pomanjkljivosti političnega delovanja sindikalne organizacije ne srečujemo samo pri njej, ampak tudi pri drugih družbenopolitičnih organizacijah. Ocene, izrečene ob obravnavanju aktivnosti sindikata in vključevanja komunistov vanj. so torej dobro napotilo za odstranjevanje slabosti v vsakodnevni politični akciji. J. Košnjek JESENICE Jesenice - Ob letošnjem občinskem prazniku Jesenic, 1. avgustu, bo v občini več prireditev, s katerimi bodo počastili občinski praznik. Praznujejo na v spomin na prve bitke v občini 1. avgusta leta 1941 na Obranci. V torek, 1. avgusta, bo ob 11. uri v sejni dvorani skupščine občine Jesenice slavnostna seja zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora. Najprej bodo ponesli vence na Obranco. nato pa bo slavnostni govor predsednika skupščine občine Jesenice Slavka dsredkarja. Na seji bodo svečano podpisali listino o pobratenju z občino Trbovlje, nato pa bodo delegati krenili na Obranco. kjer bo tovariško srečanje. Pred praznikom in po njem pa bo več kulturnih, športnih in drugih prireditev. V soboto. 29. julija, bo medklubski odbojkarski turnir za ženske in moške v športnem parku Podmežaklo. nato pa bo strelsko tekmovanje z malokalibrsko puško na strelišču heroja Verdnika. V nedeljo, 30. julija, bo ob 9. uri medklubski košarkarski turnir v športnem parku Podmežaklo. ob 9. uri bo medklubsko tekmovanje v plavanju za pokal mesta Jesenic, ob 9. uri pa tudi začetek pred tekmovanj in ob 15. uri začetek finala tekmovanja na letnem kopališču Ukova. Popoldne bo v kopališču otvoritev prostorov. V ponedeljek. 31. julija, bo ob 17. uri promenadni koncert pihalnega orkestra jeseniških železarjev v spominskem parku na Plavžu, ob 18. uri pa otvoritev kolektivne razstave slik članov DOLIK Jesenice v delavskem domu na Jesenicah. V torek. 1. avgusta, bo slavnostna seja vseh treh zborov ob 11. uri. v četrtek. 3. avgusta, pa ob 15.30 otvoritev X. jubilejnih balkanskih iger v skokih v vodo na letnem kopališču Ukova. V nedeljo. 6. avgusta, bo ob 8. uri 16. medklubski balinarski turnir z mednarodno udeležbo na balinišču v logu Ivana Krivca. D. S. KRANJ Poleg otvoritve razstave Ljuba Ravnikarja »S poti po Italiji« v galeriji Mestne hiše, slovesnosti ob 50. obletnici Tekstilindusa in otvoritvi novega doma AMD v Cerkljah bo ta teden in v prvi polovici avgusta še nekaj prireditev, ki so jih organizatorji posvetili praznovanju 1. avgusta, kranjskega občinskega praznika. Tako so že danes, 28. julija, za vse občane na stežaj odprta vrata Industrijskega kombinata Planika (od 10. do 16. ure). Jutri ob 10. uri bo na razstaviščnem prostoru Gorenjskega sejma v Savskem logu skupna slavnostna seja vseh treh zborov skupščine občine Kranj in delavskega sveta Planike, ki slavi 25-letnico ustanovitve. Slavnostna govornika bosta predsednik skupščine občine Kranj Stane Božič in direktor Industrijskega kombinata Planika Anton Gros. Ob 17. uri, prav tako v soboto, pripravlja krajevna skupnost Prim-skovo svečano otvoritev nove osnovne šole in vrtca na Primskovem. V nedeljo. 30. julija, se bo ob 7.45 začela tradicionalna mednarodna kolesarska dirka »Po ulicah Kranja«. Počastitvi občinskega praznika so posvečene tudi X. balkanske igre v plavanju, ki bodo od 3. do 6. avgusta v letnem kopališču športnega parka Stanka Mlakarja. Prihodnjo nedeljo. 6. avgusta, bo v športnem parku Stanka Mlakarja atletski miting Kranj 1978, isti dan pa bo smučarski klub Jezersko organizator Majnikovega veleslaloma pri Češki koči. II. avgusta bo odprt 28. gorenjski sejem, 12. avgusta bo tradicionalno mednarodno tekmovanje v smučarskih skokih na 50-metrski plastični skakalnici na Gorenji Savi. 19. in 20. avgusta pa bo spet v športnem parku Stanka Mlakarja košarkarski turnir, ki ga pripravlja košarkarski klub Triglav. H. J. Naklo jutri praznuje Naklo — V krajevni skupnosti Naklo so izbrali za praznični, dan 26. julij. Na ta dan leta 1941 so borci iz tega območja odšli v partizane in na Cegelnici formirali prvo kranjsko četo. To so bili fantje in možje iz Naklega. Kranja. Dupelj in Kokriee, ki so se pod Storžičem pridružili tržiški četi. Med borci sta bili tedaj tudi dve partizanki: Pavla Mede-Katarina, ki je bila zaradi izrednega junaštva proglašena za narodnega heroja, in Rozka Mede-Rezka. V nakelski krajevni skupnosti bodo praznik slavili jutri, 29. julija. Ob 18. uri bo patruljno tekmovanje pionirjev in mladincev od spomenika do spomenika. Organizira ga TVD Partizan. Uro kasneje se bodo krajani zbrali pred vrtcem Pavle Mede-Katarine in v povorki s tržiško pihalno godbo na čelu krenili na igrišče TVD Partizan Naklo, kjer bo taborni ogenj, kulturni program_in proslava. Ce bo slabo vreme, bo proslava v kulturnem domu. Krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije pozivajo krajane k čim-večji udeležbi in jih pozivajo, naj izobesijo zastave! Brigade RK Na letošnjih republiških in zveznih mladinskih delovnih akcijah v Sloveniji delajo tudi štiri specializirane brigade Rdečega križa Slovenije oziroma Jugoslavije. Od 16. julija naprej delajo na Kozjanskem brigadirji RKJ »dr. Mladen Stoja novic«, na akciji v Suhi krajini je brigada RKS »dr. Pavel Lunaček-Igor«, v Posočju brigada RKS »Mara Ko-navec«, brigado RKS »Karel Barbarič« pa te dni lahko srečamo na delovisčih na Gorickem. Krajevni praznik KS Britof V spomin na prvi sestanek organizatorjev OK. ki je bil na tem območju HO. julija pred M leti. slavi KS Britof v nedeljo krajevni praznik. Počastili ga bodo s proslavami in prireditvami. V soboto bodo družbenopolitične organizacije in društva organizirali gasilske vaje društev Britofa. Predoselj in Suhe. v nedeljo pa se bodo zvrstila tekmovalna v streljanju in nogometu. V počastitev spomina padlih med NOB bodo pred domom Andreja Kmeta, revolucionarni m prvoborca, izvedli kulturni program, borci pa bodo položili tudi vene« na spominska obeležja Slavnostno sejo KS bo spremljala podelitev priznanj in pokalov tekmovalcem. D- Z. Mesna industrija na Gorenjskem TOZD Meaoizdelki Škofja Loka, Mestni trg 20 Odbor za medsebojna razmerja v TOZD Mesoi/.delki Škofja Lok« objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas I. UPRAVLJANJ« MOTORNIH VOZIL - VOZNIK Kandidati morajo izpolnjevati naslednji pogoj: - da imajo izpit C, E kategorije Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh od objave oglasa na naslov: DO MIG TOZD Mesoizdelki Škofja Loka, Mestni trg 20. _ 3. stran O LAS S 1. avgustom komunalna redarja Kranj — Zakon o družbeni samo-zaSčiti, varnosti in notranjih zadevah določa, da lahko občinske skup-iiine za nadzorstvo nad izvrševanjem občinskih predpisov o javnem redu in komunalni urejenosti ustanovijo občinsko stražo. Vse večja onesnaženost mesta Kranja, prometni nered, parkiranje na nedovoljenih površinah, »divje« plakatiranje pohojene zelenice in druge nepravilnosti so narekovale potrebo po »tanovitvi tovrstne straže tudi v Kranju. Ta bo v mnogočem razbremenila organe javne varnosti, s tem aa bo prišlo tudi do jasnega ločevanja na komunalni in javni red in air Služba komunalnega reda oz. komunalni redarji kot »roka« in-šuekciiske službe nadzoruje lzvaja-aie predpisov občinske skupščine in aienih organov, ki se nanašajo na virstvo zelenih površin, .čistočo kraja oarkiranje vozil, zimsko službo, aameftčanje reklam, izobešanje za- "iTl avgustom bomo tudi v Kranju dobili dva komunalna redarja. Uni-oVma teh redarjev bo različna od Sortne delavcev organov javne varnosti in jih bo lahko razpoznati. Vljihov delovni čas bo prilagojen razmeram, zato lahko nanju »naletite« tudi ob nedeljah in praznikih. Za ugotovljene nepravilnosti služba komunalnega reda izreka mandatno kazen, opozarja občane in organizacije združenega dela na pomanjkljivosti in daje tudi navodila za odpravo teh nepravilnosti. Pri svojem delu se lahko zateče po pomoč delavcev milice, če je to potrebno zaradi zagotovitve varnosti in reda. Za odmetavanje kakršnihkoli odpadkov ali gradbenega materiala po zelenicah in nasadih, za vožnjo z motornimi vozili in kolesi po stezicah zelenic in nasadov ali za podobno uničevanje javnega zelenja bo potrebno odšteti 100 dinarjev. Tako globoko bodo segli v žep tudi tisti, ki bodo prevračali klopi in koše za odpadke na javnih krajih, ki bodo za-mazali zidove javnih lokalov in ograje, uporabniki poslovnega prostora, ki nimajo čistih in urejenih izložb, lastniki, čigar posode za smeti nimajo urejenega zunanjega videza. Komunalni redarji bodo nadzorovali tudi plakatiranje, izobešanje zastav, kaznovali pa bodo tudi vse tiste, ki bodo na kakršenkoli drug način kvarili videz gorenjske metropole. C. Zaplotnik Šolanje je drago RADOVLJICA - Ko se vsako leto dogovarjamo o sredstvih, ki iih odvajamo za skupno porabo z bruto osebnih dohodkov, zlasti ta tiate družbene potrebe, ki jim namenjamo največji delež, se "bnoeti« o pomenu svobodne l°-yp dela in o tem, kaj prav- ,Z GLASIL DELOVNIH ORGANIZACIJ GLASNIK fiORKNJHKA PKKpILNICA SKOKJA I .OKA -.•K BORCEV IN AKTIVISTOV PRAZNIK BOKC^ dnevu ' VGorenjsk,. Perejo n7 toviriSkem sre-W vsako letot £e™Jki go zaposlen, v tem 5»ju bore. aktiv,st»o ^, K Aktivu. Tak« je d. ^ ^ NOVI ČLANI ZK , mim 90 v Gorenjski predilnici v Pred nedavnim »o v Novospre- £ Z K «PreDSv°88eem mlajši delavci in delav,, M člani »o Pr^;zvodnje. Zdaj je v osnovni * r^redne pro.zvodnjski ^ c,a. ^anizacJJ« W" NA DELOVNI AKCIJI mladinski delovni akciji »GoriSko Na »eto*nj. mladmsk« G , ■„ ^ fje > »o v bn^rovitelj je Gorenjska predilnice, katere pok^K'j Mladinci iz te delovne i. deloval, tud^stjrje ^ ?rah Tatjana Hafner in Milan Munda IZLETI »,nih temeljnih organizacijah zdru-V poaanieznin tei j preclilnici pripravo ^^Vc^nTolektiva vec izletov. Tako v«ko leto »9?, Kemija pred nedavnim ob.-*o delavci TOZL. *kali Dolenjako i zaprav plačujemo. Pogosto zgrešena in enostranska miselnost, da se dohodek, ki ga odvajamo za delo samoupravnih interesnih skupnosti, nepovratno zgublja v družbenih dejavnostih brez zadostnega družbenega nadzora, kajpak močno zavaja. Radovljiška izobraževalna skupnost je pred kratkim posredovala delegatom prikaz stroškov šolanja učencev osnovnih šol v občini. Le-ti so odvisni od števila oddelkov Vsake šole, razvitosti podaljšanega bivanja in strokovnih služb teh šol, ki vključujejo tudi socialne delavce, pedagoge in logopede. Pri tem je potrebno upoštevati, da je za manjše število učencev v oddelku, kot je predpisan normativ, šolanje precej dražje. Primerjalni podatki kažejo, da je v minulem šolskem letu vsak od 3408 učencev v občini stal 10.775,60 dinarjev, medtem ko je v novem letu predvidenih za vsakega od 3500 učencev že 12.989 dinarjev, kar pomeni v primerjavi z letom prej 21 odstotkov večje stroške. Po sporazumu o menjavi dela med izobraževalno skupnostjo in šolami — izvajalci vzgojnoizob-raževalnih programov so letos namenili za šolanje, brez avtobusnih prevozov, prehrane in brezplačnih učbenikov za otroke iz socialno šibkih družin, za vse osnovne šole 45,463.291 dinarjev, za »posebno« osnovno šolo 4,406.258 dinarjev in za oddelke za vzgojo in delovno usposabljanje učencev 1,200.000 dinarjev. JR Vzgoja čebelarjev Žiri — Čebelarska družina iz Zirov trenutno ima dvaintrideset članov. Ima pa izredno bogato tradicijo, saj so lani žirovski čebelarji praznovali 70-letnico svojega obstoja. Ob tej priložnosti so razvili tudi svoj prapor. »Sestajamo se dokaj pogosto,« pravi navdušen čebelar Janko Jurca. »Na teh sestankih se marsikaj pogovorimo, si izmenjamo marsikatero koristno izkušnjo, obenem pa se dogovorimo, da si med seboj pomagamo. Žirovska čebelarska družina je torej dokaj številna. Toda Zirovci niso pozabili tudi na vzgojo mladega rodu. Na žirovski osnovni šoli Padlih prvoborcev so namreč že lani ustanovili čebelarski krožek. Zanj je izredno veliko zanimanja, v njem pa izkušeni čebelarji prenašajo svoje znanje na najmlajše, jih seznanjajo s koristnostmi čebelarstva, pomenom, ki jih imajo čebele v naravi. Pred nedavnim so žirovski čebelarji na Dobračevi pri Zireh pripravili izredno uspelo čebelarsko veselico. Čisti izkupiček z nje pa bodo namenili za gradnjo čebelnjaka, ki bo pravzaprav kar mali »čebelarski dom«, saj bo v njem tudi soba za sestanke, kjer bodo vzgajali mladi rod. Postavili ga bodo na začetku žirovske trim steze, vsa dovoljenja za njegovo gradnjo pa že imajo. V njem nameravajo potem pripravljati razne tečaje in predavanja. »Morda bo dom stal že letos,« pravi Janko Jurca. »Kajti okoliški kmetje so se izredno izkazali. Darovali so nam ves potreben les. Podobno je bilo tudi, ko smo pripravljali srečelov za veselico. Poleg posameznikov so se prav tako izkazala podjetja. Predvidevamo, da nas bo gradbeni material za dom veljal kakih 100.000 din, potrebnega pa bo seveda tudi veliko prostovoljnega dela. Toda naš »dom« mora biti najkasneje spomladi prihodnje leto dokončan.« Žirovski čebelarji so v teh dneh prispevali že tudi ves denar za gradnjo čebelarske šole na Brdu pri Lukovici. Pravijo, da bo ta tudi za njih velikega pomena. »Zadnja leta za čebelarje nikakor niso ugodna,« nadaljuje Janko Jurca. »Zadnje dobro leto za čebele je bilo leto 1976. Vendar je treba vedeti, da se s čebelarstvom ukvarjajo le tisti, ki so pravi ljubitelji čebel, ki se jim ne gre za dobiček ... J. Govekar S popustom na dopust Mladinski turizem je del vzgoje, izobraževanja, športa in zabave mladega človeka in pomemben dejavnik oblikovanja njegove osebnosti. Omogoča spoznavanje naše ožje in širše domovine, njenih kulturnih in zgodovinskih vrednot, običajev, tradicij in folklore narodov in narodnosti. V ta namen so se osnovale organizacije, ki se ukvarjajo z mladinskim turizmom, z mladimi in njihovimi željami: Počitniška zveza, Zveza tabornikov, Planinska zveza, Zveza prijateljev mladine in Rdeči križ. Cilj teh organizacij ni pridobitna dejavnost, temveč odpravljanje socialnih razlik in omogočiti čim večjemu številu mladih — otrokom, dijakom, študentom, mladim delavcem in kmetovalcem cenen oddih. Kot tehnična služba Počitniške zveze Slovenije in Zveze socialistične mladine Slovenije deluje Mladi turist s samostojnimi poslovalnicami v Ljubljani, Kranju, Novem mestu, Celju in Mariboru. Njegova dejavnost zajema najrazličnejše oblike preživljanja oddiha: letovanje, taborjenje, planinarjenje. Prek Mladega turista je mogoče letovati v objektih Počitniške zveze Slovenije in Jugoslavije. Zmogljivost teh objektov v Sloveniji je zelo skromna — vsega 800 ležišč skupaj s Študentskim taborom v Ankaranu. Premantura pri Pulju je »v lasti« Mladega turista iz Kranja, objekti Počitniške zveze pa so še na Bledu, na Pohorju, v Bohinju in v Makarski. Možnosti organiziranega dopusta doma so dokaj skromne, zato se večina dijakov in študentov odloča za dopust po aranžmajih turističnih agencij, mnogi pa si z nahrbtnikom in s spalno vrečo v stoparski vnemi privoščijo svojevrstne, a poceni počitnice. Mladi turist sodeluje tudi z Birojem za mednarodno izmenjavo študentov in mladine iz Beograda, kar omogoča prihraniti marsikateri dinar pri potovanjih v tujino. Člani Počitniške zveze oz. Mladega turista lahko ceneje bivajo v Londonu, Amsterdamu, Parizu .. . Počitniška zveza Slovenije je namreč tudi članica mednarodne organizacije mladinskih hotelov (International Youth Hostel Federation). Če ste mladi (pod 27 let) in se odločite za potovanje po Evropi in želite po znižanih cenah spoznati njene znamenitosti, se pred odhodom »oborožite« z raznovrstnimi izkaznicami. Za zahodne države je potrebna mednarodna študentska izkaznica ISTC, za vzhodne države pa izkaznica z oznako MSS. Le tako se lahko v tujini izkažete, da ste upravičeni do popustov pri ogledu muzejev, galerij in znamenitosti, kot tudi pri prevozih z vlakom, ladjo ali letalom. Z domačim mladinskim turizmom se ne moremo pohvaliti, ne s programom organizacij, ki se ukvarjajo z mladimi in njihovimi dopustniškimi željami, ne s številom objektov, ki služijo temu namenu. Rešitev kaže iskati v razširitvi materialne osnove — v povečanju zmogljivosti mladinskih počitniških domov — in v drugačnem odnosu do mladih in mladinskega turizma. C. Zaplotnik DIJAŠKI DOM v Kranju razpisuje dela in naloge - VZGOJITELJEV za nedoločen čas Pogoj: višja ali visoka izobrazba pedagoške smeri — kuhinjske pomočnice za nedoločen čas Razpis velja 14 dni od objave. Bled — Gostinsko-trgovska delovna urbanizacija Centra/ Vinu Kranj je odprta na Bledu v neposredni bližini trgovine Špecerije prodajalno, v kateri je kupcem po zelo dostopnih cenah na voljo dokaj pestra ponudba. Prva tovrstna trgovina »diskont« ne Gorenjskem ponuja veliko tovarniško pakiranih izdelkov, cene pa so od 5 do 10 odstotkov nižje kot v običajni prodaji. Prodajajo brezalkoholne m alkoholne pijače, možen bo nakup ozimnice, na policah so prehrambeni artikli, skratka, vse za plitvejši žep ali za varčne gttspodinje. Pred trgovino so tudi urejeni parkirni prostori. — Foto: F. Per-dan cena javnih razprav o predlogih kmetijskih zakonov fi{rteBJu krogu bralcev GLASA 8"^všem iz kmetijskega po-,T K: J je znano, da sta Medob-r°w- -vet SZDL in Medobčinski J05 rveze sindikatov za Gorenjce! *v j ni:u letos organizirala ^0 V-izi>ravo o predlogih za iz-5IVK! Enetijakih zakonov Haj© 4 k,";i;irave so stekle nekje J«voe .e glabše organizira- J°l*if'iror je P«* uspelo v posa-S? krajevnih skupnostih feezni? oriatojno kmetijsko or-Mcupaj 7.JT & razprave organizi-E? V gorenjskih občinah P*k V JfTtfaniziranih 51 razprav I bil« upnO0tih. v delov- Uh o'^jiakih skupnostih. Raz-je udeležilo 1187 zainte-brav a* J Ončanov. *esira»i» . vet Gbeh nosil-Kegl^rlvzdne 6. julija je po-fcev r«^". no ugotovitev, da je Vzel °mn° razprava vsebinsko JSJ* pripr»vUena in tvorna, i°b^k£"uje »6 pripomb .n apre-k*rdo**™ predlogov. Vsebino utoriih, tako v družbe-v zasebnem, sprejel zelo ^em *°l rr0 pa nedvomno zara-bo*itivn£' r ;e naša Hamoupravna litega.**»adnjih 10 letih veliko Vu*b» v hitrejši in uapeAnejši Wila tij8tva, posebej še za WoJ * zanesljivejšo socialno Iz množice predlogov in dopolnil je delovna skupina nosilcev javne razprave povzela najpomembnejše in jih posredujemo javnosti v povzetku, medtem ko bodo predlogi posredovani pristojnim republiškim organom, ki jih bodo eventuelno upoštevali pri sprejetju zakonov na skupščini SRS. 1 ZAKON O ZDRUŽEVANJU KMETOV Že veljavni zakon je bilo treba dopolniti glede na Ustavo in Zakon o združenem delu. Bistvene značilnosti so navedene v splošnih določbah, ki navajajo pojem kmeta in posebej kdo ima lastnost združenega kmeta, namen združevanja in dejavnosti organizacije združenih kmetov, oblike združevanja in načelo o odločanju. Javna razprava je ugodno sprejela vsebinske spremembe, ter iz prakse nakazala nekatere rešitve, ki jih je primerno uzakoniti. V prakso prihaja zgodovinsko potrjena resnica, tudi v pogledu dosedanje strog«' samostojnosti zasebne kmetije, da človek sam ne more razvijati svojih potreb, razvija se lahko le združen. Protislovja, ki so še v praksi glede na dejstvo, da je bila do sedaj lastnina v našem sistemu zaviralni moment pri izenačevanju kmetov /. delavci v združenem delu, naj postopoma od- padejo. Z združevanjem dela, sredstev in zemlje, brez odpovedi lastnine ali z odpovedjo (v tem primeru dobi kmet plačano vrednost zemlje) in s tem v zvezi z neposrednim odločanjem o rezultatih svojega dela, bo postal kmet enakopraven delavcu v združenem delu. Bojazen našega kmeta, da bi mu bila z združevanjem odvzeta lastnina na zemlji, je torej odveč. V bistvu gre torej za sistemska izhodišča, po katerih se bodo naši kmetje počutili ekonomsko močnejši in socialno varnejši. Predlog iz javne razprave, naj družba zagotovi dosledno izvajanje določil institucije enotnosti jugoslovanskega trga. je zelo umesten. Seveda pa bodo k temu prispevali tudi kmetijski proizvajalci svoj delež s tem, ko bodo preko svojih organizacij združevanja, kmetijskih zadrug in drugih oblik združevanja dela in sredstev vplivali na elemente, ki jih determinira enotni jugoslovanski trg in sicer: — specializacija proizvodnje — naročena proizvodnja — garantirane cene in s tem — zagotovljen odkup ki so osnova za združevanje. 2 ZAKON O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH Precej pripomb je bilo na statua (pravni položaj) kmeta. Če upoštevamo, da se s sprememba- mi in dopolnitvami zakona v celoti ohranja dosedanja vsebinska usmeritev zemljiške politike in da naj bi se spremenile le določbe, za katere se je v dosedanji štiriletni praksi izvajanja zakona ugotovilo, da so pomanjkljive, ali pa bi jih bilo treba dopolniti glede na Ustavo iz leta 1974 in sistemski zakon o združenem delu, je nedvomno treba jasneje določiti, kdo ima status kmeta. Občanu, kateremu je po zakonu dovoljeno imeti 1 ha v nižini in 3 ha v višini kmetijskih in gozdnih zemljišč in ni kmet, ne bi bilo primerno izdajati v upravnem postopku status kmeta, razen če dokaže, da ima intenzivno vrtnarsko ali čebelarsko proizvodnjo. Predlog iz javne razprave je tudi, da bi moral biti opredeljen status zaposlenega kmeta glede minimuma zemljišč. Za kmeta naj bi se tudi štel kmet, ki poseduje le gozdove, v njih dela z lastnim delom in je blagovni proizvajalec. S tem nedvomno pridobi možnost statusa kmeta in če to proizvodnjo združuje s pristojno gozdarsko organizacijo, tudi status združenega kmeta, saj se je vključil v temeljno organizacijo kooperantov pri pristojni gozdno-gospodarski organizaciji. Lastniki gozdov, ki živijo v kraju, kjer imajo zemljišče, so pomemben faktor pri ohranjanju živega prostora. Zakon bo torej moral natančneje določiti pojem glavne in postranske dejavnosti. Razprava je opozorila na nepravilnosti v prometu z zemljišči. Dosedanja praksa izvajanja zakona namreč še vedno dopušča nadaljnje drobljenje kmetijskih in gozdnih zemljišč. Kot primer navajamo, da bi bilo za gozdarstvo manj škode, če bi nekmet obdržal gozdna zemljišča nad sedanjim maksimumom, posebej še glede na ustavno izhodišče, ko v naši družbi temeljno ugotavljamo, da so zemlja, voda in zrak splošnega družbenega pomena, ko se v zadnjem času veliko razpravlja o ohranitvi čistega in zdravega okolja. Z odvzemom teh gozdov bi sledila geodetska razmejitev in veliko novih parcel, majhnih in velikih, ki bi jih bilo potrebno zložiti v večje komplekse zaradi racionalne rabe. To pa bi zahtevalo ogromna družbena sredstva. S področja planšarstva in skupnih planinskih pašnikov se je razprava usmerila na resolucijo družbeno ekonomskega razvoja SRS za naslednje obdobje. Planine je na vsak način treba očuvati in pogojiti stimulans kmetom, ki se ukvarjajo s planšarstvom. Revizija urbanističnih in prostorskih planov občin naj pogoji dosledno zaščito planin pred ekspanzijo počitniških hišic in celo naselij. (Nadaljevanje v naslednji številki) Planikin jubilej V vrhu najbolj uspešnih kolektivov mmmmmmmmmmm Pred četrt stoletja seje začel razvoj Planike. Težko je opisati, kaj pomeni 25 let nenehne rasti delovnega kolektiva, ko se je iz zadrug razvila v drugo največjo organizacijo za proizvodnjo obutve in njenih sestavnih delov v Jugoslaviji Planika je bila ustanovljena že leta 1951, vendar je proizvodnja stekla leta 1953. Nastala je z združitvijo takratne Mestne čevljarne Kranj, Obutve Kranj in industrije obutve iz Ljubljane. Leta 1962 se ji je pridružila čevljarna Storžič, 1963 Alka Duplje, leta 1964 je bil ustanovljen obrat v Turnišču v Prekmurju, leta 1965 je začel delati obrat v Breznici, 1974 se je pripojil Jelen Tolmin, 1975 pa še Mojca v Lukovici. Napredek pa se je poznal tudi na drugih področjih. Leta 1973 je bilo zgrajeno glavno skladišče gotovih izdelkov, 1974. leta nova tovarna v Turnišču s 7500 kvadratnih metrov površine, letos pa novi obrat za izdelavo sestavnih delov obutve, mehanična delavnica in dolgo pričakovani obrat družbene prehrane. "Veliki napori so bili v letih 1977 in 1978 vloženi v ureditev okolja; asfaltiran je bil velik del poti, urejen kontej-nerski odvoz smeti, urejajo tudi travnate površine ob Savi. Velika pridobitev za vse zaposlene je novi parkirni prostor pred tovarno v Kranju. Od ustanovitve do danes se je proizvodnja 25-krat povečala. V tem času je Planika dobila pet novih tovarn in organizirala močno trgovsko mrežo, saj je do danes odprla 160 prodajaln po vsej Jugoslaviji. Ne samo hiter gospodarski razvoj, ki je v zadnjih petih letih popolnoma spremenil podobo nekdanje Planike, tudi hiter razvoj samoupravljanja je značilen za ta delovni kolektiv. Ze v začetku leta 1974 so v skladu z novo ustavo začele samostojno poslovati temeljne organizacije združenega dela, in sicer Tovarna obutve Kranj, Tovarna obutve Turnišče, Tovarna obutve Tolmin in Trgovska mreža. V začetku leta 1976 sta bili ustanovljeni še dve temeljni organizaciji, in sicer Tovarna obutve Breznica in Tovarna obutve Mojca Lukovica. Dve leti kasneje, v začetku letošnjega leta pa še TOZD Sestavni deli in TOZD Blagovni promet. Tako ima danes delovna organizacija Planika osem temeljnih organizacij združenega dela in Delovno skupnost skupnih služb s 3036 zaposlenimi, medtem ko je bilo oh ustanovitvi v Planiki zaposlenih 373 delavcev. V NOVEM OBRATU ZA IZDELA VO ŠESTA VNIH DELOV OBUTVE JE DA N MOČAN POUDAREK PROIZVODNJI POLIURETA NSKIH PODPLATOV Naslednje pomembno obdobje razvoja Planike je leto 1975. Specializacija dela se je že dobro uveljavila, zato so se v Kranju lotili nadaljnje specializacije del: začeli so izdelovati poliuretanske podplate in druge sestavne dele obutve. Samoupravljanje Vsaka temeljna organizacija združenega dela v okviru kombinata Planika ima konstituirane vse samoupravne organe, vsaka ima svojo osnovno organizacijo ZK. Najbolj razvejana je sindikalna organizacija, saj ima v osmih temeljnih organizacijah združenega dela in delovni skupnosti skupnih služb kar dvanajst osnovnih organizacij. Izvršni odbori so prevzeli nalogo, da n delavci obveščeni o vseh pomembnih nalogah in odločitvah. Čeprav dolgo niso mogli misliti na nakup stanovanj in družbeni standard delavcev, so leta 1964 oblikovali stanovanjski sklad in sedaj imajo 172 stanovanj v družbeni lasti, 670 delavcev pa je prejelo stanovanjsko posojilo v skupnem znesku 11,3 milijona dinarjev. V zadnjem času je poskrbljeno tudi za zdravstveno varstvo delavcev. Imajo svojo zobno ambulanto v Kranju in Turnišču in ginekološko ambulanto v Kranju. Vse temeljne organizacije iz. ven Kranja imajo solidno rešeno vprašanje družbene prehrane. V Kranju pa ob občinskem prazniku odpirajo novo »menzo«. Veliko pozornosti posvečajo tudi rekreaciji delavcev. TAKOLE IZGLEDA IZDELA V A POLIURETANSKIH PODPLATOV Turnišču, kjer sta ustanovljena oddelka Tehnične in poklicne čevljarske šole. Zaradi težkih pogojev dela, predvsem pri praktičnem pouku, so se delavci čevljarskih podjetij lani odločili za sofinanciranje gradnje novih prostorov za praktični pouk v Kranju. Investicija v vrednosti petnajstih milijonov se že uresničuje. Izredno težko je bilo tudi leto 1970, ki bi ga tudi lahko imenovali prelomno. Zaradi vse hujše konkurence na trgu se je Planika lotila reorganizacije proizvodnih programov in je svoje mesto poiskala v specializirani proizvodnji, ki ima dve osnovni smeri: modno-civilni program in športni program, ki se je do sedaj že dobro uveljavil in je tedaj nudil prvo večjo možnost specializirane proizvodnje. Četrtino jugoslovanskih čevljev na zahodu je iz Planike Planika je že prvo leto svojega obstoja izvozila prve pare obutve, in sicer 243 parov na Finsko. S tem, za danes povsem simboličnim izvozom so si osnovali temelj za nadaljnji izvoz. Lani so že izvozili skupaj s kooperanti 3,798.000 parov čevljev in si tako ustvarili 35,655.000 dolarjev deviznega prihodka. Razmerje med uvozom in izvozom pa je bilo 1:3, v celotnem proizvodnem programu pa je bil izvoz udeležen s 60 odstotki. Omembe vreden je tudi podatek, da Planika pokriva kar četrtino izvoza naše obutvene industrije na zahodno tržišče. Tudi domača trgovska mreža je zelo dobro razvita. Prve prodajalne so odprli že leta 1953. Leta 1962 so jih imeli že 9, lani pa 160. V teh nro-dajalnah so prodali 2,900.(K)0 parov čevljev. Vse od začetka so si prizadevali dati trgovski mreži čimbolj jugoslovanski značaj in prodreti s svojo in obutvijo, ki jo izdelajo kooperanti, na jugoslovansko tržišče brez zapiranja v lokalne meje. Danes je TOZD Trgovska mreža že prava trgovska organizacija, ki poleg proizvodnje Planike proda na trgu kar polovico obutve tujih kooperantov, kot dopolnilo lastnega programa. Povezava s krajevno skupnostjo Vse temeljne organizacije združenega dela Planike sodelujejo s krajevnimi skupnostmi, kjer so locirane, pri izgradnji cest, kanalizacije, izgradnji otroških vrtcev, športnih in drugih objektov. Zavedajo se namreč, da je njihov razvoj odvisen od razvoja krajev, zato se sodelovanje še poglablja. Perspektive Dokumenti, ki uravnavajo gospodarski in samoupravni razvoj Planike, so bili in še bodo osnova za razvoj delovne organizacije. Mnogi podatki kažejo, da je bila usmeritev Planike pravilna, saj je dala osnovo in možnost za razvoj delovne organizacije, modernizacijo proizvodnje, izboljšanje delovnih pogojev in za dvig živ. Ijenjskega standarda delavcev. Sedaj pa je pred njimi naloga spremeniti ekstenzivno v kvalitetno gospodarstvo. To pa je odvisno predvsem od delavcev Planike in, če smo spremljali njihov razvoj, zlasti v zadnjih letin, ko se je s pravilno usmeritvijo proizvodnje izkopala iz težav in je danes ena najbolj uspešnih kolektivov ne le v kranjski občini in čevljarski industriji, temveč v Jugoslaviji, lahko vemo, da jim bo to tudi uspelo. Velik poudarek izobraževanju Čeprav zlasti v zadnjih letih veliko pozornosti posvečajo izobraževanju, s kvalifikacijsko strukturo niso zadovoljni: kombinat ima 10 delavcev z visoko izobrazbo, 27 z višjo, 145 g srednjo strokovno. 1306 I kvalifikacijo ali visoko kvalifikacijo, drugi delavci pa so polkvalifu irani ali nekvalificirani. Najboljšo kvalifikacijsko strukturo ima trgovska mreža -samo 2,8 odstotka nekvalificiranih in polkvalificiranih delavcev. Za izobraževanje vsako leto namenijo veliko denarja. 2e leta 1959 je bila na pobudo Planike in Peka ustanovljena tehnična čevljarska šola in poklicna čevljarska šola v Kranju. Tesna je povezava h šolo in proizvodnjo v novozgrajenem obratu v Več kot 3 milijone parov čevljev Ob ustanovitvi kombinata ko planirali, da bi dnevno izdelali 5000 parov čevljev. Ta številka je bila presežena že po desetih letih, sedaj pa naredijo dnevno 2,5-krat več čevljev, poleg tega pa izdelajo še vrsto drugih izdelkov. Skupna proizvodnja Planike je bila ob koncu lanskega leta več kot 3 milijone parov obutve, več kot 3 milijone parov podplatov in porabili so tudi skoraj 43.000 delovnih ur za izdelavo drugih izdelkov. Prvi pari so bili ročno izdelani, ker je združena proizvodnja pomenila le nadaljevanje delovne tradicije nekdanjih obrtnih podjetij. Leta 1959 so v proizvodnjo obutve uvedli dvoizmensko delo, kar je pomenilo večjo izkoriščenost strojev in prostorov, hkrati pa prelom stare obrtne tradicije. Drugi mejnik v razvoju Planike je leto 1966, ker je takrat prišlo do preobrata zahtevnosti izdelane obutve; zato v tem času proizvodnja nekaj časa stagnira. SKROMNO JEDILNIC '() JE ZAMENJA I SO POR EN OBRA T DRUŽBENE PREHRANE Obisk iz Avstralije Slovenci smo in bomo, čeprav se ne bomo vrnili i Ko je napovedovalec Janez Ziherl na izseljenskem pikniku v Škofji Loki napovedal, da bo v imenu Slovenskega društva iz Sidneva v Avstraliji pozdravil rojake v domovini I udeležence piknika iz vsega sveta Pavle Bogataj, sem pričakovala pred aikrofon možakarja vsaj srednjih, *ne zrelih let, ki se je pred 30, 40 ali slo 50 leti izselil in v borbi za (ruhom odšel na daljni zeleni kon-ioent. Kar malo presenečena sem đa, ko se je na odru pojavil moj ratnik iz otroških let, rojak, ki je bil ojen v Kladjah v poljanskih hribih j sva bila v prvih razredih osnovne ole sošolca. Ko sva se potem pogovarjala, je ovedal, da sta se z ženo Manico, bili va sošolki v žirovski šoli,, izselila Avstralijo pred 11 leti, ker v Škofji -oki, kjer sta delala nista mogla »biti stanovanja in še prav nič ni iazalo, da bi ga v nekaj prihodnjih rtih. Stanovala sta namreč le v eni »Nameraval sem pravzaprav is delo v Nemčijo, takrat jih je eliko odšlo med zdomce,« pripo-eduje Pavle, »ker pa ima Manica sestro v Avstraliji, sva vložila orošnjo tudi za pot na ta >ddaljeni kontinent. Po dobrem letu, ko sva pravzaprav že skoraj pozabila nanj, sva dobila vizo in sva šla.« V enajstih letih, kar sta v Avstraliji, sta si tam uredila življenje, mata svojo hišo, dva avtomobila, za naše pojme tudi visok standard. Pavle dela kot orodjar v eni tam-nj^njih tovarn, Manica pa je višja bolničarka. Imata tudi dve hčerki, •.esetletno Suzano in dve leti mlajšo Karmen. Da ju predstavimo v našem časopisu pa smo se odločili, ker sta oba zredno zavedna Slovenca in aktivna lana Slovenskega narodnega kluba v Sidnevu. Pavle je bil več let tudi jdbomik, sedaj pa je predsednik lovskega društva, ki so ga ustanovili Manica m Pavle Bogataj sta izredno prizadevna člana Slovenskega narod nega društva v Sidnevu. — Foto: F. Perdan Slovenci v tem avstralskem mestu in so vanj povabili tudi druge rojake iz svoje nove domovine. »V Sidnevu živi približno 5000 Slovencev,« sta pripovedovala, »v društvu pa jih je aktivnih okoli 300 do 350. Mnogi se izogibajo stikom s slovenskimi društvi — imamo dva; naše in Klub Triglav — ker so jih naši politični emigranti, ki tudi v Avstraliji še vedno gojijo mržnjo do domovine, že večkrat izigrali. Pravzaprav smo se Slovenci začeli zbirati v društvih šele v zadnjih desetih letih, ko smo mlajši, ki smo prišli v Avstralijo kasneje, prinesli resnico o domovini in smo jo tudi pripravljeni braniti.« Člani Slovenskega narodnega društva so si v Sidnevu zgradili svoj dom, kjer imajo slovensko knjižnico z več kot 1000 knjigami, 8. marca letos so v knjižnici odkrili kip Franceta Prešerna, v klubu pripravljajo razne prireditve od proslav ob 8. februarju, 8. marcu, ohranjajo slovenske običaje in praznike, skratka želijo ostati Slovenci, čeprav daleč od svoje domovine. Imajo svoje časopise in vsak dan 1 uro programa na radiu. »Slovenci smo in bomo ostali,« sta poudarila Manica in Pavle Bogataj, »čeprav se v domovino še ne misliva vrniti. Če bi se hotela, bi že morala biti doma, da. bi dekleti hodili pri nas v šolo. Sedaj sva to že zamudila. Navadila sva se tudi na udobno življenje, doma bi pravzaprav morala začeti vse znova. Upava pa, da se bova vsakih nekaj let vrnila na daljši dopust v domovino. Letos bova ostala tri mesece.« L. Bogataj Dušan Humer Največja športna prireditev doslej Split, mesto pod Marjanom, bo prvič v zgodovin ranskih iger gostil najboljše športnike in športnice iz Alžirije Egipta, Francije, Italije, Libanona, Libije, Malte, Monaka,' Maroka, Sinje, Španije, Tunisa, Turčije in Jugoslavije Pokroviteljstvo nad to doslej največjo športno manifestacijo v Jugoslaviji je prevzel predsednik SFRJ maršal Josip Broz Tito. Gostitelj, Split, pričakuje, da se bo osmih iger udeležilo nad 4000 tekmovalcev in tekmovalk ter okoli 1500 novinarjev Vsi novi objekti, ki bodo zgrajeni za igre morajo biti nared do 1. junija prihodnjega leta. MIS bo namreč od 15. do 29. septembra leta 1979. Doslej so bile mediteranske igre leta 1951 v Alek sandriji,. leta 1955 v Barceloni, leta 1959 v Bejrutu, leta 1963 v Neaplju, leta 1967 v Tunisu leta 1971 v Izmiru in leta 1975 v Alžiru. Tu so Splitčani dobili tudi organizacijo osmih iger MIS *79 pa ne bo samo v Splitu, temveč tudi v Makarski, Trogirj". Sinju, Omišu, na Hvaru, Šibeniku, Supetaru in Zadru - — ZGODOVINA MEDITERANSKIH IGER Mediteranske igre, manifestacija porta, miru in prijateljstva med na-"bdi, so bile prvič leta 1951 v Egiptu, hmovini Mohameda Tahara Pache. je bila realizacija dolgih naporov *t organiziranje športnih iger držav ioli Sredozemskega morja. V ok-t>bru teg« leta so se športniki Medijana — Egipta, Francije, Monaka. Španije, Libanona, Sirije, Italije, Turčije, Malte in Jugoslavije -hrili v dvanajstih panogah. Na kograrnu je hila atletika, streljanje, tošarka, gimnastika, sabljanje, no-tanet. rokoborba, dviganje uteži. veslanje, plavanje, vaterpolo in boks. To so bili torej prvi začetki iger. V mednarodni športni javnosti prve igre niso naredile pravega vtisa, temveč so imele dragocene izkušnje za bodočnost iger in lepo prihodnost za športne borbe v olimpijskem duhu. Barcelona je leta 1955 gostila najboljše športnike Egipta, Španije, Francije, Libanona, Malte, Monaka, Sirije, Turčije in Grčije, medtem ko Jugoslovanov na teh igrah ni bifo. Same igre so že doživele visoko svetovno športno oceno. Tekmovalci teh držav so se potegovali za najboljša mesta v devetnajstih \kole naJ ™in mediteranskih Iger. Na njem bodo atletska tekmovanja m 'tvorit*''' ('xanja , nogometu ter zaključek iger. panogah. Ob teh drugih mediteranskih igrah je bila tudi generalna skupščina za organizacijo mednarodnega komiteja mediteranskih iger. Ta projekt je zaživel leta 1961, 16. julija. Organizator tretjih mediteranskih iger leta 1959 je bil Bejrut. Tu so se tekmovalci iz dvanajstih držav borili za zlata, srebrna in bronasta odličja v atletiki, boksu, košarki, konjeni-štvu, kolesarjenju, gimnastiki, sabljanju, nogometu, dviganju uteži, rokoborbi, odbojki, plavanju, vaterpolu in streljanju. Tu je že prvič nastopila Združena arabska Republika, ki je nastopala prej kot Egipt. V septembru leta 1963 je Neapelj gostil tekmovalce na četrtih igrah. Tekmovali so v sedemnajstih športih. Na igrah v Neaplju, ki so bile organizirane pod okriljem CIJM, je sodelovalo trinajst držav. Na teh je bil sprejet še en pomemben predlog, da na bodočih mediteranskih igrah lahko nastopajo tudi ženske. Na vseh dosedanjih štirih, ženske torej niso imele pravico nastopa. In tako so se igre vrstile naprej. Kot že rečeno, pete so bile v Tunisu, šeste v Izmiru in sedme v Alžiru. Vsako leto so že številnim panogam dodajali nove in igre so vse bolj dobivale na ugledu. Na avgustovih igrah v Alžiriji so te sedme mediteranske igre doživele največji porast. Nastopile so reprezentance Turčije, Alžirije, Tunisa, Monaka, Malte, Maroka, ZAR, Sirije, Libanona, Libije, Francije, Španije, Grčije, Italije in Jugoslavije. Vse te reprezentance so se borile v atletiki, gimnastiki, tenisu, košarki, rokometu, boksu, judu, kolesarstvu, jadranju na vodi, nogometu, veslanju, sabljanju, dviganju uteži, rokoborbi, plavanju, vaterpolu, streljanju, odbojki in rokometu. Tu je bilo na mednarodnem kongresu CIJM določeno, da bo organizator osmih iger Split. In mesto Split se z vso zagnanostjo pripravlja na to osmo srečanje. Kot smo že v uvodu zapisali se pričakuje, da se bo iger udeležilo 4000 športnikov in športnic, ki se bodo borili v devetnajstih športnih panogah. Split v ta namen gradi nov stadion, pokriti olimpijski bazen, dogradili pa bodo tudi dvorano na Gripah. Vsi ti objekti pa morajo biti zgrajeni do prihodnjega prvega junija. Srečanje neuvrščenih v Beogradu Bloki niso prihodnost sveta in človeštva Udeležence ministrske konference neuvrščenih držav, ki bodo do jutri zasedali v kongresnem centru Sava v Beogradu, je v torek pozdravil tudi predsednik republike Josip Broz - Tito BEOGRAD — Predstavniki neuvrščenih držav so se v Beogradu prvič zbrali na zasedanju pred sedemnajstimi leti. 25 držav je takrat sodelovalo na beograjski konferenci. Do danes pa je neuvrščeno gibanje nesluteno napredovalo. To ponovno potrjuje v torek začeta ministrska konferenca neuvrščenih v Beogradu. Visoki predstavniki 86 neuvrščenih držav v kongresnem centru Sava analizirajo svetovni politični in gospodarski položaj in ocenjujejo uresničevanje sklepov vrhunske konference neuvrščenih v Colombu. Naloga beograjskega srečanja pa je tudi dogovor o nadaljnjih akcijah neuvrščenih, kjer ima še posebno mesto priprava vrhunske konference neuvrščenih, ki bo prihodnje leto v kubanskem glavnem mestu Havani. Beograjska ministrska konferenca je najpomembnejši politični trenutek sedanjosti. Na njej je zastopanih 86 neuvrščenih držav iz vseh kontinentov. Za konferenco je značilna izredna aktivnost. Tako so se že drugi dan konference (sreda) sestali zastopniki arabskih držav. Udeležba je bila popolna, glavna tema pogovora pa je bil položaj na Bližnjem Vzhodu in problematika Palestincev. Še posebno slovesen je bil otvoritveni dan. Našega zveznega sekretarja za zunanje zadeve Josipa Vrbovca so izbrali za predsednika konference, izrednega pozdrava pa so bili deležni najvišji predstavniki našega družbenopolitičnega življenja s predsednikom republike in ZKJ Josipom Brozom-Titom na čelu. Tito je imel na konferenci tudi otvoritveni govor. Naš predsednik je uvodoma poudaril, da nobena politična sila v zadnjem času ni toliko storila za boljše in pravičnejše mednarodne odnose kot neuvrščene države. Brez politike neuvrščenosti, je dejal predsednik Tito, bi bil svet danes v marsičem revnejši, hladna vojna pa bi utegnila pripeljati do nove katastrofe. Predsednik Tito je tudi opozoril, da je gibanje neuvrščenosti izšlo iz protikolonialne revolucije, ki jo je še pospešilo. Uresničitev ciljev, za katere si prizadevamo, je dejal predsednik Tito, terja, da se nenehno zavzemamo za premostitev blokovske delitve sveta. Zato je neuvrščeno gibanje neodvisen, enoten in samostojen dejavnik v svetovni politiki in tak mora tudi ostati. Naš končni cilj je uvesti novo gospodarsko ureditev, je dejal predsednik Tito. Naj si bo pot za doseganje tega cilja še tako trnova, neuvrščeni ne smejo popustiti. Sedanji nepravični mednarodni odnosi so nenehen vir hudih in nevarnih protislovij in konfliktov. Neuvrščeno gibanje je v prizadevanjih zaustaviti oboroževalno tekmo uspelo, da je generalna skupščina Organizacije združenih narodov prvič resno spregovorila o razorožitvi. Zato je neuvrščena politika edina možna alternativa za blokovske konfrontacije, zaostrovanja in nevarnosti nove svetovne katastrofe. To je resnica in tega ne more nihče oporekati, je poudaril predsednik Tito. Trdno sem prepričan, je nadaljeval, da se zgodovinska vloga našega gibanja ne zmanjšuje, temveč krepi in uveljavlja. Gibanje je po dejanjih in usmeritvah obrnjeno v prihodnost. Spremembe in dogodki v svetu osnovnih ciljev in trdnosti neuvrščenega gibanja niso omajali. Pravilnost naše poti se vsak dan potrjuje. Odnosi med velesilami so pomemben del popuščanja napetosti. Vendar popuščanje napetosti ni samo stvar velikih, temveč je popuščanje napetosti zadeva vseh držav tega kontinenta. Še posebno pomembne pa so bile Titove besede o nadaljnjih akcijah in enotnosti neuvrščenega gibanja. V pripravah na vrhunsko konferenco neuvrščenih, ki bo prihodnje leto v Havani, se morata enotnost in akcijska sposobnost neuvrščenega gibanja še učvrstiti. To je še posebno pomembno v primerih, ko skušajo nekateri predvsem v Afriki ustvariti nove oblike blokovske in kolonialne odvisnosti. Predvsem pa je pomembno, je poudaril predsednik Tito, da ostaja neuvrščeno gibanje demokratično in da se morajo demokratične norme uveljavljati tudi v medsebojnih odnosih neuvrščenih držav. Neuvrščenost je živ in borben organizem. O tem že dovolj zgovorno priča podatek, da je članic gibanja že 86, skupaj z opazovalci pa sodeluje v Beogradu nad 110 držav. Zato je Beograd z izjemo generalne skupščine OZN najširše in najmnožičnejše zborovanje sodobnega časa. Beograjska konferenca je pomembna za nadaljnji razvoj gibanja. Poteka v ozračju poslabšanja odnosov med supersilama, kopičenja najrazličnejših vrst orožja, naraščajočega prepada med razvitimi in manj razvitimi, poseganja najrazličnejših sil v Afriko in celo trenj med neuvrščenimi državami samimi. To so problemi, mimo katerih ne moremo in pred katerimi ne kaže zatisniti očesa. Nekaj pa je zanesljivo. Neuvrščeno gibanje ima že tolikšno moč, da bo lahko kos tudi tem problemom! J. Košnjek TE DNI PO SVETU MINISTRI O ZBLI2ANJU KULTUR Sovjetsko partijsko glasilo Pravda piie, da bo posvetovanje ministrov za kulturo enajstih socialističnih držav, ki je bilo nedavno v Moskvi, prispevalo k procesu zbliževanja teh dr*«v na vseh področjih družbenega in duhovnega življenja. Naslednje ta k Ano srečanje ministrov za kulturo držav varšavskega pakta ter Kube, Vietnama. Mongolije in Laosa bo v Hanoju. ZAHODNONEMSKI PRORAČUN Kaže. da bo zvezni proračun ZR Nemčije prihodnje leto prvič presegel vsoto 2(K) milijard mark. Prvi osnutek, ki ga bodo začeli prihodnji teden usklajevati v okviru vlade, namreč predvideva, da se bodo proračunski izdatki prihodnje leto povečali za 6,9 odstotka oziroma dosegli skupno vrednost 201,7 milijarde mark. Največ denarja je predvidenega za socialne izdatke, za obrambo in za promet, predvsem za gradnjo cest. BRITANIJA PODPISALA KONVENCIJO Velika Britanija je ta teden podpisala konvencijo o boju proti terorizmu. S podpisom se je zavezala, da bo teroriste izročala državam, kjer bodo kršili zakone. To konvencijo so že podpisale Avstrija, Švedska, ZRN in Danska. ZAJELI NEONACISTE Sodiftče v Kielu je v ponedeljek izdalo nalog za aretacijo predsednika zahodno-nemftke neonacistične organizacije ANS. 35-letnega Michaela Kuhnena Aretirali so ga v Kaltenkirchnu skupaj s se 24 člani »fronte akcije«, ki so s koli in steklenicami napadli policiste, ko so ti prišli v neko restavracijo, kjer so nacionalsocialisti imeli sestanek, da bi jih razgnali. V spopadu je bilo poleg dveh demonstrantov ranjenih 12 policistov. »Fronta akcije nacionalsocia-listov« odkrito razglasa privrženost Hitlerju. NI MIRU ZA VOJNE ZLOČINCE Zahodnonemika policija je aretirala Kurta Lischka in ga obtožila, da je kriv smrti 33.000 Francozov, medtem ko je židovsko združenje v Parizu sporočilo, da je poslal v smrt 56.000 francoskih Židov. Svojo trditev je utemeljilo z dokumenti. V obdobju od novembra 1040 do novembra 1043 je bil K u rt Lischka »prvi nacistični policaj v okupirani Franciji«. Nizozemske oblasti pa preučujejo možnost, da bi od zahodnonemske vlade zahtevale izročitev vojnega zločinca Wilhelma Alovsa Bosa. Med drugo svetovno vojno je bil član kontrolne službe za delovno silo in odgovoren za deportacijo številnih Nizozemcev. Nizozemske oblasti so ga 8. marca 1040 obsodile na smrt, vendar je pobegnil in se zatekel v ZR Nemčijo. »Lovec na vojne zločince« Simon Wiesenthal pa je v ZRN sprožil nov »nacistični Ikandal«. V Saarbrucknu so namreč imenovali za univerzitetnega profesorja Friedricha Karla Via-Iona, ki naj bi predaval proračunsko pravo. Wiesenthal je postregel z dokumenti, da je Vialon v letih 1042-1044 v Rigi upravljal premoženje Židov, ki so bili pobiti v nacističnih koncentracijskih taboriščih. Organiziral je tudi transporte Židov v taborišča. Gradnja šole in ustanove za otroško varstvo na Visokem Na 3. seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Kranj je delegat KS Visoko v imenu delegacije te skupnosti zastavil vprašanje glede gradnje šole in ustanove za otroško varstvo na Visokem. Na 5. seji zbora krajevnih skupnosti sta izvršni odbor Izobraževalne skupnosti Kranj in izvršni svet skupščine občine dala naslednja odgovora, na katera zbor ni imel pripomb: 1. ODGOVOR IZVRŠNEGA ODBORA IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI KRANJ: Z Resolucijo o politiki izvajanja družbenega načrta občine Kranj za obdobje od leta 1976/1980 je Izobraževalna skupnost Kranj prevzela obvezo za sanacijo podružnične Sole v Olševku. Izobraževalna skupnost je na tej osnovi vnesla sanacijo šole v svoj program v šolskem letu 77/78. 2e pri začetnih delih, povezanih s sanacijo šole, so prišla na površje nesoglasja v zvezi z urejevanjem šolskega prostora v okviru KS Visoko. Družbenopolitične organizacije so se zelo zavzeto vključile v akcije in predložile načrt za novo šolo skupno s predšolsko vzgojno-varstveno ustanovo. S tem predlogom se je v okviru KS in občine začel proces dogovarjanja in usklajevanja interesov. Razgovori s konkretnimi sklepi in obvezami so se vrstili tako na ravni KS kot tudi na ravni občine. Rezultati razgovora so bili z obvezami posredovani vsem navzočim in tistim institucijam, ki so bile za izvajanje skupno sprejetih stališč zadolžene. Družbenopolitične organizacije v okviru KS so bile zadolžene, da obvestijo občane na primeren način s sklepi, ki so bili sprejeti. Izobraževalna skupnost in Izvršni svet Skupščine občine Kranj nadaljujeta postopek za zbiranje ustrezne dokumentacije kot osnove za vsa nadaljnja dogovarjanja. Obadva organa sta prevzela obvezo, da se: — pospešijo dela pri izdelavi urbanističnega načrta za KS Visoko, v katerem se predvidijo vsi objekti družbenega standarda, ki bodo na osnovi strokovne analize za to KS v perspektivi potrebni ne glede na rok gradnje, Koncert v temi Skorja Loka - V petek, 21. julija, sta zveza kulturno prosvetnih organizacij občine Škofja Loka in škofjeloška občinska konferenca SZDL pripravila na Mestnem trgu v Škofji Loki prome nadni koncert pihalnega orke stra občine Kranj. Toda koncert na večer pred dnevom vstaje slovenskega naroda je upadel dokaj klavrno.' Kranjski godbeniki s<> namreč na Mestnem trgu ob peščici gledalcev, morda jih je bilo komaj trideset, skoraj tri-četrt ure igrali v temi. Temu je menda kriva ura, ki elektriko v poletnem č"su vključi šele pet najst pred deveto zvečer. Se morda prireditelji ne bi mogli patru diti, da bi pravočasno poskrbeli za razsvetljavo? Potlej hi najbrž le bilo več obiskovalcev. Z dopu sti se ne kaže izgovarjati.-jg — skupno z Zavodom za šolstvo — enota v Kranju se dopolni analiza potreb po šolskem prostoru, upoštevati se morajo osnove urbanističnega načrta v skladu s predvidenim gibanjem prebivalstva, številu rojstev po okoliših, eventuelno novo razporeditvijo šolske mreže in nadaljnji razvoj celodnevne osnovne šole, — šola v Olševku se adaptira v predvidenem času v takem obsegu, da se učencem zagotovi osnovne pogoje za nemoten pouk. Obvezo prevzame matična šola v Preddvoru. Na pobudo krajevnih organov so bili kasneje opravljeni še razgovori na Občinski konferenci SZDL, Zavodu za šolstvo, pri predsedniku izvršnega sveta Skupščine občine Kranj, kjer je bilo ugotovljeno, da ti razgovori ne spreminjajo ničesar, kar je bilo doslej že dogovorjeno in napisano. Sprejeti so bili naslednji sklepi: 1. Sanacija osnovne šole v Olševku je v teku. Za to ima osnovna šola Matija Valjavec v Preddvoru zagotovljenih 1,000.000 din s strani Izobraževalne skupnosti Kranj in 150.000 din s strani Skupnosti otroškega varstva za usposobitev prostora za organizacijo predšolskega varstva. Matična šola se obvezuje, da bodo dela potekala tako, da bo v šoli zagotovljeno nemoteno izvajanje pouka. 2. V zvezi z gradnjo nove šole, je bila potrjena usmeritev, ki je bila sprejeta na prvem širšem posvetu v okviru Izobraževalne skupnosti z obvezo, da se ponovno preveri, kako daleč so začeta dela v zvezi z urbanizacijo naselja. Osnova za vsa nadaljnja dogovarjanja bodo strokovne ocene ustreznih strokovnih organov, kamor spadajo tudi ocene v zvezi s financiranjem objektov, za katere se v določenem časovnem obdobju odločamo. Kranj, 11/7-1978 Predsednica 10 IS Judita Rakovec, dipl. ing., 1. r. 2. ODGOVOR IZVRŠNEGA SVETA SO KRANJ: Izvršni svet je na 13. seji 18/7-1978 obravnaval odgovor na delegatsko vprašanje v zvezi s sanacijo podružnične šole v Olševku, ki ga je posredovala Izobraževalna skupnost Kranj. Po obravnavi izvršni svet ugotavlja: Obveznost izvršnega sveta v zvezi z izdelavo urbanističnega načrta za KS Visoko bo realizirana s tem, da bo v mesecu decembru dan v javno obravnavo detajlni urbanistični red za krajevno skupnost Visoko. Podpredsednik Milan Bajželj, 1. r. GORENJSKI MUZEJ KRANJ V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornjesav-ski dolini. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej in Jenkova soba. V galeriji Mestne hiše je odprta razstava FOTOGRAFSKI PLAKAT avtorjev Milana Orožna-Adamića in Milana Pajka. Razstava bo odprta do 3. avgusta. V galerijskih prostorih Prešernove hiše je na ogled razstava akvarelov S poti po Italiji LJUBA RAVNIKARJA ob obletnici slikarjeve smrti. Razstava bo odprta do 16. avgusta. V baročni stavbi na Tavčarjevi 43 je na ogled stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji. Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan razen ponedeljka in nedelje popoldne od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je odprt Muzej Prešernove brigade. Na Zg. Jezerskem si iahko ogledate restavriran poznosredn je-veški kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen /. etnološkim gradivom. V Stari Fužini je odprta stalna razstava Planšarska kultura v Bohinju. Odprta je vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. Po sklepu delavskega sveta trgovska organizacija MURKA Lesce objavlja razpis mora biti državljan SFRJ in izpolnjevati mora pogoje, z zakonom, samoupravnimi sporazumi in družbenimi delovnih nalog in opravil s povečanimi odgovornostmi in pooblastili za vodenje novega nakupovalnega centra v Lescah Pogoji: — sodelavet določene dogovori — zaželena je družbenopolitična aktivnost — imeti mora najmanj srednjo strokovno izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri iti •"> let delovnih izkušeni, po možnosti v l>la-govnem prometu — pasivno znanje nemščine Nakupovalni center bo predvidoma /.grajen 1980/81, njegova površina bo znašala ta 16.000 kv. m. V centru bo zaposlenih okrog 200 delavcev, po svoji obliki, organizaciji dela. opremi in asortimentu blaga ter servisnih storitvah bo edinstveni v Jugoslaviji Vodja nakupovalnega centra bo sodeloval pri izdelavi dokončnega projekta, pri organizacijskih pripravah za pričetek poslovanja, obenem pa mu bomo nudili strokovno prakso v nakupovalnih centrih v inozemstvu. Rok za opravljanje delovnih dolžnosti ie 1 leta in ic kandidat po leni roku lahko ponovno i/bran. Prijavo na razpis naj kandidati s kratkim življenjepisom, dokazili o strokovnosti in seznamom dosedanjih zaposlitev predložijo v splošni sektor delovne organizacije do 20. avgusta 197K. Kandidati bodo o izbiri obveščeni do 20. septembra 1978. Samopostrežna restavracija Kranj, Stritarjeva 5 Odbor za gospodarske in kadrovske zadeve razpisuje dela in naloge kurjača in K V kuharice Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - izpit za nizkotlačne kotle s prakso na enakem ali podobnem delovnem po/okov. ki se izliva/o v Savo. Savo bodo tako speljali v novo strugo, ki je speljana ob magistralni cesti mimo Kranjske gore. Stru go bodo pri žagi obložili s kamenjem m /o poglobili, da voda ne bo poplavl/ulu polja ob hudih nalivih. — .1. A\ IZLET ŠKOFJELOŠKIH INVALIDOV Na praznik dneva vstaje smo škofjeloški invalidi organizirati enodnevni i/lei na Kahar. Zjutraj smo / enotirno zamudo krenili izpred hotela Transturist, od doma pa nas je pot vodila preko Postojne, Ilirske Bistrice, Ma-tuije. Opatije, Lovrana do Rabca. Tistih nekaj kratkih uric na plaži je ob kopanju in sončenju hitro minilo, sončno vreme pa nas je spremljalo vse do povratka. Na poti domov se seveda nismo pozabili ustaviti v istrskem Buzetu, ki slovi po pršutu in žlahtni kapljici. P. Bozovičar Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE 1# (79. zapis) S Koprivnika in z Gorjuš se kar ne morem odpraviti — tako lepo, sveže in tiho je v teh višavah nad Bohinjem. so ljudje pač rekli, da so Korošci. In to je ostalo. — Prav možno pa je, da so tuji rudarji prišli v te kraje že prej, podobno kot železarji in kovači v Kropo in Kamno gorico. Drug značilen koprivniški (ali gorjuški, da ne Cojzova »graščina« na Gorjušah (iz I. 1791) BOHINJSKI RUDAR Ravan med »duhovnim in posvetnim delom« Koprivnika ločuje cerkev, župnišče in pokopališče od bolj posvetnih hiš na drugi strani; v mislih imam seve tukajšnjo gostilnico, ki jo vodita zakonca Janez in Francka Korošec. Stara — vsaj 150 let — gostilna je čista in prijazna. Seveda močan glas krčmarice kar nekam sodi v to okolje. — Gospodar je bolj tih in zadržan, saj je v prostem času tudi nadarjen slikar — amater. K pravemu planinskemu vzdušju pripomorejo tudi lepe razglednice in vrsta štam-piljk. Saj prisrčen pozdrav na razglednici Koprivnika in Gorjuš le nekaj velja — za one v megleni dolini. No, gostilničarjev priimek me brž spomni na nekega drugega moža s tem imenom: to je bil sloviti planinec Luka Korošec, prvi pristopnik na vrh Triglava — pred natanko 200 leti! Stopim do bližnje hiše Koprivnik št. 10 in preberem napis na vzidani 'plošči: V tej hiši se je rodil Luka Korošec 16.10.1747 + 8.3.1827 kije kot 31-letni bohinjski rudar dne 25. 8. 1778 prvič stopil na najvišji vrh slovenske zemlje na Triglav 2863 m Marmorno spominsko ploščo je vzidalo Planinsko društvo Bohinj — Srednja vas leta 1957. - Žal, plošča je le ploščica; vzidana pa je previsoko, napis preberejo lahko le dobre oči. No, še to: Luki Korošcu so domači in sosedje rekli »ta veliki Jurjevec« (v narečju: »ta velk Jurjovc«). Luka Korošec je res kot prvi človek stopil na sleme Triglava, prvi »odkar svet stoji«. Ni pa bil sam, z njim so bili še trije pogumni in vztrajni možje: ranocelnik Lovro VVillomitzer, lovec Štefan Rožič iz Savice in Matija Kos iz Jereke. — Tem štirim »srčnim možem« bodo letos v Bohinju postavili bronast spomenik. Njim v slavo, 200-letnici pristopa na Triglav pa v čast. Spomenik je izdelal kipar Stojan Batič. Predstavlja štiri moške figure, ki zro na Triglav. Odkritje spomenika, ki bo verjetno v avgustu tega leta, bo predstavljalo pravo planinsko manifestacijo, planinski praznik. Pozoren postane obiskovalec Ko-roščeve rojstne hiše na besedo »rudar« v napisu. Seveda nam bližnje Cojzove bohinjske fužine brž povedo, da so tu naokrog že od davnih časov kopali železno rudo. Kako pomembna rudarska kraja sta se Cojzu videla Koprivnik in Gorjuše, priča tudi »graščinica« iz leta 1791. Le-ta še zdaj stoji na Gorjušah. No, kaj pa v teh krajih tako čest priimek »Korošec«? Domačini domnevajo, da je Cojz poklical nekaj iz-vežbanih rudarjev s Koroškega. Tem MNENJE BRALCA O KONJ-SKEM DIRU ... »K vam me je privedla pole mika, ki jo vodite v časopisu zaradi vzgoje konj v radovljiški občini (Glas z dne 30. 6. in 18. 7.),« je dejal Ludvik Bajt iz Stražišča pri Kranju, rezervni vojaški starešina. , »Vse skupaj se mi zdi precej nesmiselno. Menim, da je dobrodošel vsak, ki vzreja konje, pa naj si bo društvo ali posameznik. Kmetje jih dandanes skorajda nimajo več. Zakaj bi jih torej branili tako imenovani gosposki'. Mislim pa tudi, da konji ne delajo prav nobene škode, seveda, če tekajo po poteh, poljskih, bo zamere!) priimek je »Jeklar«, pač je izvor imena v jeklu, čeravno je drugje (v Mariboru) znana le nemška oblika »Jekl«. ki pa z jeklom nima zveze. Vsaj domnevam tako. — Potem so v obeh vaseh razširjeni še trije priimki Beznik, Sodja in Dijak. — Tudi »Skrivnika« imajo samo tu. V Koprivniški gostilni so mi zatrjevali, da je bil Luka Korošec rojen v njihovi hiši; ne v oni, ki ima vzidano ploščo. Naj ta »bratski spor« prekrije prizanesljiva pozaba... POMNIK NOB Na Gorjušah (mimogrede povedano: Gorjuš je kar troje, Spodnje, Srednje in Zgornje) kot tudi na Koprivniku imajo pomnik na padle za svobodo. Na Koprivniku stoji nad potjo v bližini cerkve naravna skala s pritrjeno železno ploščo. Napis je lapi-daren, preprost: Padli za svobodo 1941-1945 Beznik Lovrenc 1907-1941 Beznik Viktor 1906-1941 Beznik Anton 1924-1942 Dijak Jože 1911-1944 Dijak Marija 1924 -1943 Korošec Franc 1919-1945 Korošec Kristijan 1924 —1943 Korošec Janez 1926—1943 Ravnik Anton 1918—1944 Benedik Franc 1906-1941 Slava jim! Na Gorjušah stoji pomnik NOB na razpotju ob pokljuški cesti. Napis na plošči pove, da je kar šestnajst Gorjušanov (Valentin Vodnik jim je rekel Gorjušmani!) moralo dati svoja življenja za svobodo. Napis na železni plošči je tak: Padli za svobodo 1941-1945 ArhJanez Mencinger Vinko Beznik Ivan Preželj Ivan Beznik Feliks Preželj Milan Beznik Jože Strgar Janez Jamar Franc Sušnik Anton Langus Franc Zalokar Alojz Medja Anton Beznik Franc — Auschwitz Sušnik J anez — Dachau Korošec Anton — posledice internacije Še eno ploščo imajo vzidano na Gorjušah in sicer na stavbi nekdanje šole, ki je zdaj v lasti Gozdarsko kmetijske zadruge. Napis pove: Tu se je vršil v jeseni 1944 leta tečaj vaditeljev SKOJA jeseniškega okrožja. Plošča je bila vzidana in odkrita dne 3. oktobra 1954 (ob 35-letnici SKOJA). gozdnih ali drugih. Ponavadi so celo bosi. Kdor v njih vidi Škodljivce, je verjetno le nevoščljiv lastnikom, ki te plemenite živali rede. Pomislimo samo na splošni ljudski odpor; morda nam bodo prav ti konji nekoč prišli še kako prav.« »O združevanju pa tole: lastniki konj se smejo združevati tudi če niso registrirani v klubu ali društvu in če jim to zmanjšuje stroške vzdrževanja. Ne glejmo vendar vedno le ozke lastne interese, ampak zastopajmo skupne. Vzreja konj pa je prav gotovo skupni interes.« H. J DRUŽINSKI POMENKI Mlečne kumare PORABA: 1 kg dolgih zelenih kumar, 1/2 l kisle smetane, 1 liter kislega mleka, par strokov česna, 1 čajna žlička sladke paprike, zelen peteršit/, no/. IZDELAVA: Zrele, umite, kumarice naribajte v večjo posodo in jih polijte s kislo smetano in kislim mlekom. Dodajte strt česen. sol. papriko m drobno zrezan peteršilj brez stebelc. Mlečne kumare so medžimurska posebnost, namenjena koscem in žan/uam za potešitev žeje ob košnji in žetvi. Pijača je enostavna za pripravo, bogata s hranljivimi snovmi, osvežilna in obstojna. Primerno spravljena na hladnem in temnem prostoru je dobra tudi še naslednji dan in izredno primerna tudi v vročih počitniških dneh. MARTA ODGOVARJA Zvonka — Rateče Iz navadnega potiskanega blaga bi rada imela komplet krila in bluze za poletje. Prosim vas za skico in nasvet. Stara sem 18 let, visoka 164, tehtam pa 57 kg. Protin — bolezen izobilja (3) Odgovor — Bluza je daljša tako, da jo posebej brez krila lahko oble-čete tudi k hlačam. Je ravno krojena, rokava so raglan vstavljena, širša, pod komolci stisnjena z ožjo obrobo na gumb. Izrez je širši, regulirate pa ga lahko s trakom. Krilo je iz treh pasov, vsak naslednji je obran pod zgornjim. Dolžina je okrašena s čipkami. Blago je karirasto v treh različnih velikostih. Še v srednjem veku je zdravljenje protina v glavnem obstajalo iz polaganja medenih, lanenih in česnovih oblog, dočim napredno zdravilstvo z novodobnimi pripravki učinkovito deluje na povzročitelja bolezni. Do nedavnega so bilniki jemali Colchi-cin proti napadu protina, toda zaradi neugodnega učinka na želodec in črevesje ta proizvod ni bil primeren za dolgotrajnejšo uporabo. Novejši farmacevtski pripravki učinkujejo na pospešeno izločanje sečne kiline in so zategatelj primernejši za zdravljenje protina. Še enkrat poudarjamo, da mora biti telesna teža ljudi, ki nagibajo k protinu, v skladu z normami. Izvedenci nadalje priporočajo veliko gibanja, vendar brez škodljivega ZeJeni orehi Nedozoreli orehi vsebujejo precejšnjo količino vitamina C in 62, pomembnega za sposobnost gledanja v temi, ter niacin, naravno zaščitno sredstvo proti boleznim kože. Zeleni orehi so bogati tudi z minerali. Sekira in pozebe v zadnjih letih so precej razredčile orehovo drevje, resnica pa je, da za majhne vrtove orehovo drevo ni primerno, ker postane preveliko in izčrpa zemljo. Prav bi bilo, če bi na primernih površinah posadili orehovo drevje zaradi kvalitetnega lesa in seveda mnogostran-ske uporabnosti listja in plodov. Pripravek iz lupin zelenega oreha baje pomaga pri glistavosti, čaj iz listja pri bledičnosti. Prihodnjič bomo objavili priložnostni recept za pripravo v sladkorju vkuhanih zelenih orehov, ki jih je treba odtrgati sedaj, ko je notranja lupina še mehka. Prašek za ročno pranje ali pra- I nje v pralnem stroju mora bitii pravilno odmerjen. Kakor je ne- i, smiselno in nepotrebno dozirati i prevelike količine, tako s pre- < majhnimi odmerki pralnega pra- j ška povzročamo, da perilo postane zaradi poapnenja trdo, grobega otipa in neprijetno sive barve. Ob veliki izbiri sredstev za pranje in vseh pripomočkih v sodobnem gospodinjstvu ni opravičila za slabo oprano perilo. Motonstom, ki v želji, da bi kolikor se da naglo dosegli svoj dopustniški cilj, brezobzirno in nepremišljeno iz stroja iztiskajo vse moči, citiramo bde misel: Kratka je včasih pot do večnosti: odpelješ ob osmih, ob devetih si tam. OD VSEPOVSOD Temeljit pregled Potnike, ki nameravajo odpotovati z letalom iz Tokia, preiščejo posebni detektivi že v letališki zgradbi, torej še pred avtobusnim prevozom na letališče Narita. Na letališču jih nato čaka še nekaj podobnih preiskav, preden smejo vstopiti v letalo. Taki temeljiti pregledi so bodisi potrebni ali ne zaradi številnih demonstracij in spttpadov domačinov s />oliei/o. še preden so Angleži najboljši vozniki? Znam* je, da imajo Britanci najmanj /»umetnih nesreč na prebivalca letno. Ker svetovni podatki govorijo, da kar 90 odstotkov nesreč na cestah zakrivi človeška brezglavnost. je ndeti, kot da so Britanci najmanj brezglavi ljudje na svetu. Salo na stron; trdne/še m ver/etne/še ugidovitve bo lahko dala raziskava Mednarodnega zdru žen/a za raziskovanje vedenja v*>znikov. ki ima sedež v Parizu Za začetek je združenje anketiralo N.IHH) voznikov iz devetih držav. S 13 dolarji do četrt milijona-- Po komaj desetih minutah igre /e dobila ~>2 letna numeščenka iz Miamt/a pri igralnem avtomatu v Las Vegasu rekordni znesek četrt mdi/onu dolarjev »Porabila sem trina/st dolarjev, takrat pa je nenadoma vse zacmgl/a/o. Moški zraven, mene /e začel poskakovati Povedal mi /e. da sem zadela glavni dobitek.« /e rekla srečmea t Kaj je za A meričane pres tiž f Med ameriško mlatimo avto m več simbol družbenega />olt>žu/a Zdaj /e najpomembne/še. da s seboj nosiš čim večje m čim bol, zapletene radtofonske naprave za poslušanje radi/shih ifddOJ m ho sel __ -Štiri teleta- pretiravanja. Poleg dolgih sprehodov in kolesarjenja je posebno primerno tudi plavanje. Pomembno je, da se bolniki skoraj povsem odrečejo mesu in vsem jedem in pijačam, navedenim v našem prejšnjem sestavku. Priporočljivo pa je obilno pitje kislih mineralnih vod in razredčenega limoninega soka. Za marsikaterega od prizadetih bolnikov navedeni ukrepi pomenijo odločilno spremembo ustaljenih življenjskih navad. Težko izvedljivo — toda velja poizkusiti! Pomen dušika v sadjarstvu V primeru redkih, . nedoraslih listov rumeno-zelene barve, ki predčasno odpadajo s sadnega drevja, moramo pomisliti na pomanjkanje dušika, nujno potrebnega za zdravo rast in razvoj rastline. Zato bodite pozorni na kratke in tanke poganjke ter živo obarvane in predčasno dozorele plodove. Brez dušika, ki je sestavni del vsake žive celice, je rastlinje obsojeno na propad, saj je ta elemnt prisoten v številnih encimih, vitaminih in hormonih. Največ dušika najdemo v listih in semenju. Pomanjkanje se pokaže ob vsakem letnem času predvsem na starejših delih rastline, znaki pomanjkanja dušika pa so pri vseh sadnih sortah sorodni. Izgube dušika so sicer med rastjo manjše zaradi obraščenosti tal, vendar moramo vsled neobstojne premične nitratne oblike dušika v tleh, potrebne količine dušičnih gnojil rastlinam dodajati tudi še med rastjo. Glede na izdatne padavine v letošnjem letu in s tem vezanim izpiranjem dušika, pomislimo na dodatno dovajanje mineralnega dušika. Na zemljišču, predhodno pognojenim s hlevskim gnojem, velja rudninska dušična gnojila dodajati previdno nitrominkal, KAN, amonsulfat, sečnina itd.) Pokvarjen želodec — pokvarjen dopust Želodčne tegobe zanesljivo skazijo dopust, zato nekaj napotkov v zvezi z zdravo prehrano ne gre spregledati. Oskrbujte se izključno s svežim mesom, posebno ko gre za ribe. Slednje v notranjosti dežele raje črtajte z vašega jedilnika. Zelenjava naj bo popolnoma sveža in temeljito oprana. Solatam in sočivju se v hudi vročini sploh raje odpovejte. V skrajnem primeru posezite po vloženi zelenjavi. Pri nakupu preverite rok trajanja. Na dopustu skrbno bedite nad vašo telesno težo, posebno če pretežni del dneva samo lenarite. Uživajte mnogo svežega sadja, zelenjave in mlečnih izdelkov. Priporočamo tudi melone! Osla-jene sadne sokove in limonado nadomestite z mineralno vodo. Jejte petkrat dnevno v manjših obrokih. Zlasti ob hudi vročini namesto izdatnih malic izberite lahko prebavljiva živila in pol mastne mlečne izdelke. Obisk v krajevni skupnosti Srednja vas v Bohinju Zaprta cesta, trgovina, sirarna V krajevni skupnosti Srednja vas so dosegli že lepe uspehe, vendar se je v zadnjem času nabralo kar precej problemov, ki jim skorajda niso kos — Vse je zaprto Njenih 90 let Frančiška Kavalar, Markotičeva Franca, ki ji jesen življenja teče v Srednji vasi pri Bohinju, si bo konec julija naložila že deveti križ. Da je dosegla tako vigok jubilej, se ima zahvaliti dolgoletnemu kaljenju na ostrem planinskem zraku, neuhoje-nim kozjim stezam in zapuščenim grapam, po katerih se je prebijala do planinskih koč. je bilo pravo razkošje. Tudi obiski turistov niso bili pogosti, prihajali so pogumni in utrjeni ljubitelji gora, planinci in planšarji.« Spominja se še obiska Vide Tomšičeve in dr. Franca Novaka, ki sta znana ljubitelja gora in sta kočo pod Bogatinom obiskala kmalu po vojni. Franca zdaj deli svojo osamljeno jesen s sestro Justino. Oči so ji opešale, nič več ne more kot nekoč ob samotnih večerih prijeti za pletenje ali pa si krajšati časa z branjem. Toda beseda ji še vedno gladko teče. Skupaj s sestro in številnimi nečaki, ki jo prihajajo obiskovat z vseh koncev Slovenije, rada oživi spomin na vedro mladost, ko je še lahkih nog pohajala po hribih, oprtana s košem. Franca je še vedno pravi mojster v pripravljanju bohinjskih žgancev, zabeljenih z zaseko, za njene goste pa nikoli ne zmanjka niti domačih keksov niti sladke bele kave. Ob svojem visokem jubileju si čvrsta Franca, prava bohinjska korenina, želi še enkrat obiskati planino Uskovnico in druge planine svojih neugnanih mladih let. V Bohinju Markotičevo Franco poznajo kot dolgoletno oskrbnico planinskih koč na Črnem vrhu in na Planini na Kraju. Najprej je služila pri bogatih zasebnikih na Javorniku. na Bledu in v Trstu, potem pa je prišla v kočo pod Bogatinom. Njeno oskrbmško delo je prekinila vojna, ki jo je za nekaj let navezala na zemljo. Delala je kot dninarica, pri »Lovcu« na Bledu je kuhala, kasneje pa se je spet vrnila v planine in oskrbovala koče. Čeprav ji spomini na čas pred tridesetimi leti že bledijo, je vendar zbrala nekaj utrinkov iz svojega visokogorskega življenja. »Tedaj smo vodo nosili še iz studencev ali pa smo jo črpali iz vodnjakov. Hrane je bilo malo. posebno takoj po vojni. Navadno smo kuhali enolončnice, žgance in zelje, meso pa Na nekem kmetijskem kombinatu v Sombereku na jugu Madžarske /e krava simentalske pasme povrglu kar štiri zdrava teleta Oddvo/d, m Jih od črede in opazujejo, kako se raziya/<> Priporočamo poldnevne planinske izlete Avtobus odpelje iz Kranja ob 6.25. Izstopili bomo v Bašlju in krenili po markirani vaški OtStJ ob potoku, nato pa na levo mimo hiše št. 27 v gozd. Pred domom Rade Končarja borno zavili na kolovoz., potem na cesto in po njej do Vaškarja, od tod pa desno navkreber po robu pobočja rez gozdno cesto. Na razpotji bomo zagledali obeležje NOB, s«- za hip pomudili ob njem, potem pa brž na sedlo severovzhodno od Lov renca. Od sedla bomo stopali po položnem gozdnatem pobočju, ki bo prešel v strmega, zaradi pesenja v manjših ključih po pretežno travnatem pobočju. Z Javornika bomo šesto pili po označeni poli mimo slu denca na Povije oziroma Trste nik. Steza vodi skozi mešani gozd. je lepa in ne preveč strma V pičli uri in pol bomo na Trsteniku, od koder od|>el|e avtobus v Kranj ob 13 I >. ol» delavnikih ob lf 06 /•' prijeten izlet bomo potrebovali skupaj It štiri ure ho|e Na 28. mednarodnem Gorenjskem sajmu v Kranju od 11 do 21 avgusta 1978 razstavljamo in prodajamo — pohištvo — gradbeni material — gospodinjske stroje — zavese, preproge — sajamske cene zaradi nižja stopnje prometnega davka — potrošniški krediti Oglasite se v hali A v paviljonu MURKA 9 Petek, 28. julija 1978 9. stran O L, A 8 r I Srednja vas pri Bohinju - Krajevna skupnost Srednja vas pri Bohinju je v zadnjih letih doživela pomemben napredek, predvsem pri komunalni opremljenosti same Srednje vasi in vasi ter zaselkov, ki jih vključuje. Srednja vas, Cešnjica, Jereka in Podjelje imajo danes večinoma asfaltirane ceste in primerne poti, rastejo nove zasebne stanovanjske hiše. a očiten razvoj prinaša nove in nove težave. 1100 krajanov rešuje probleme v okviru krajevne skupnosti, ki pa seveda vsem ne more biti kos. In ti problemi so se nakopičili prav v zadnjem času in jih danes močno občutijo, negodujejo nad njimi tako krajani kot turisti, ki vendarle prihajajo tudi v Srednjo vas in v okoliške vasi po mir, svež zrak, po vonJ pokošene trave in na Vesta v Podjelje je lepa. a žal nima potrebnih ograj, zato je zaprta. Tudi sprehode v prelepo okolico. pozimi je niso plužili... V Srednji vasi imajo podružnično šolo, ki pa jo je močno poškodoval potres, zato so jo morali obnoviti. Letošnje šolsko leto bodo otroci že v obnovljeni šoli, obenem pa so gospodarno pridobili še dva oddelka vrtca. Tako ne bo več dosedanjega perečega problema varstva predšolskih otrok, čeprav bodo tudi ti prostori kmalu pretesni. Nedavno tega so asfaltirali cesto Jereka-Bitnje in tako se danes turisti in vaščani lahko vozijo po lepem asfaltu, vendar pa s skrajno previdnostjo. Cesta je pozimi in tudi poleti hudo nevarna, saj ni potrebne ograje in je ob malo hitrejšem zaviranju in ob nepazljivosti lahko poledica usodna, kajti območje, kjer je speljana, je ovinkasto in z visokimi strminami. Vendarle pa so ograje pripravljene, le ob cesti ležijo ter čakajo, da bi jih postavili. Druga cestna past preži na prebivalce oddaljenih Podjelij, kamor je speljana cesta, a so jo morali zapreti. Cesta je dolga tri kilometre in 500 metrov, prebivalci vasi Podjelje visoko v hribih jo udarniško vzdržujejo, kakor pač zmorejo, kajti bila je le speljana in nato pozabljena. Pred njo stoji znak, ki prepoveduje vožnjo, saj je resnično nevarna brez potrebnih varnostnih cestnih ograj. Precej prebivalcev Podjelj pa se vozi vsak dan v službo v dolino, v šolo morajo tudi otroci, a lepa cesta brez ograj ni niti primerno vzdrževana, niti pozimi plužena. Skratka, cesta brez skrbnika, prepuščena sama sebi in usmiljenju krajanov. Okoli 100 ležišč za turiste imajo na voljo v Srednji vasi in letos je bilo do julija manj turistov kot lani, vendar pa so kljub temu prihajali. Tudi v Cešnjico, ki leži blizu Srednje vasi, a tako kot prebivalci imajo tudi turisti kaj slabo preskrbo, kajti inšpekcijske službe so zaprle trgovino Ljubljanskih mlekarn in zdaj je na voljo le zasilna, v gasilskem domu, ki potreb kraja prav gotovo ne more zagotoviti. Vaščani imajo do trgovine v Srednji vasi kilometer in še več, kar postaja že nevzdržno. Kakorkoli, Ljubljanske mlekarne bi vendarle morale poskrbeti, da bi bila preskrba prebivalstva zadovoljiva. Zaprli pa niso le trgovine, še v^dno je zaprt obrat Kmetijske zadruge v Srednji vasi, sirarna. Ko so inšpekcijske službe ugotovile, da razmere niso primerne in ko so obrat deloma obnovili, se je pokvaril parni kotel in tako je sirarna spet zaklenjena. Tako se je nakopičilo kar precej problemov v krajevni skupnosti Srednja vas, ki jim večinoma sami niso kos. Krajani so vedno s prostovoljnim delom priskočili na pomoč in prispevali, vseh težav pa le ne morejo premagati. Zato bi bilo prav, da Srednje vasi in okoliških zaselkov ne bi pozabili in da ne bi naslednje leto obiskali tega območja ter ponovno ugotavljali: saj je vendarle vse zaprto! D. S. p , žnično š(d<> v Srednji vasi je prizadet potres, zato so jo obnovili, obe-nempa pridobili še dva prostora za predšolske otroke . .. f Jereka — Bitnje se ponaša z lepim asfaltom, ki pa je lahko usoden, saj nima »graj vasi /e nova trgovina, v katero morajo zahajati tudi vaščani Ceš V Srednji ^ zasilna in s slabo ponudb,, . . HOTEL TRANSTURIST gkofj« Loka vabi k sodelovanju več priučenih natakarjev-ic V ĆS8U Gorenjskega sejma v Kranju. D~i*ije oddajte na naslov: TO?? Voka ' gko/5aIoka, info^f Pa dwb,te na £,.61-261. ELITA Kranj razprodaja v MOŠKEM SALONU OBLAČIL na Titovem trgu 7 od 1 do 15 avgusta moške obleke Tovarne RIO, Reka po tovarniško znižanih cenah Obleke so iz redne proizvodnje in so naprodaj po 1 285.60 in 1,456.20 din Vabimo na ogled in se priporočamo! Šport je šola medsebojnega sodelovanja Sport ima več namenov in vlog. Pojavlja se kot zabavišče, kot sredstvo krepitve zdravja, kot oblika ekonomske propagande, del kulture itd.. Vadba se prilagaja značilnostim panoge, tekmovalnim zahtevam in pravilom. V posameznih panogah je več osebnega sloga, lastnega načina treniranja in lastne odgovornosti. V skupinskih športih deluje moštvo. Priprava na nastope je skupna, potrebno je uigrati moštvo, vaditi značilnosti taktičnih zamisli, ki niso le v prizadevanju posameznika, temveč v skupni povezani akciji, da bi bil kar najboljši uspeh. V vseh okoliščinah treniranja in posebno tekmovanja je pomembno uspešno medsebojno sodelovanje. Sodelovanje se začenja že v otroški igri — v peskovniku, se nadaljuje v preprostih igrah, v šoli in se kaže pri delu. Ko človek dorašča, osvoji določeno miselnost, ki mu veleva, da je pripravljen z drugimi bolj sodelovati ali pa da skrbi bolj sam zase in sodeluje bolj tedaj, kadar čuti več osebne koristi. Praksa kaže, da mladi kar dobro sodelujejo drug z drugim, da jih počlovečujejo povezujoča čustva medsebojnega sodelovanja, da je več primerov sodelovanja in manj primerov oviranja, ko nekdo sošolcu prišepeta napačen podatek, da bi mu škodoval pri oceni. Mlajši posnemajo starejše. Posebno njihovo pragmati-stično ravnanje, ko je nekdo za lastno korist pripravljen ovirati drugega, ga ponižati in mu naprtiti napake, a dobro je, da zmeraj ni tako. Sport je odsev življenja. Kdor ga goji bolj s srcem in ne samo za plačilo ali v športu vidi edini način samoupravljanja, ga odlikuje določena raven omikanosti in vzgojenosti. Tako kot v življenju, tako tudi v športu ne gre brez medsebojne pomoči. Čim bolj je ta izrazita, večja je udarna moč moštva. V športu je več sodelovanja znotraj moštva ali društva, saj gre za uresničevanje enotnega namena — skupnih ciljev, do katerih je pot v slogi, tovarištvu in medsebojni pomoči. V vrhunskem konkurenčnem športu gre predvsem za zmago, uvrstitve in uspehe. Žal vsi ne morejo biti prvi, nekateri težje prenašajo neuspehe, v pomoč jim je večkrat dodatni papirnati boj. Vsekakor je več sodelovanja v športu za razvedrilo, v pohodih, planinarjenju in tedaj, kadar ljudem trda prede, ko si sežejo v roke, si pomagajo in sodelujejo. Tudi v vsakodnevnih odnosih si drug drugemu radi pomagamo, a žal je dovolj takih, ki radi pomoč sprejemajo, ne radi pa pomagajo drugim. Nekatere oblike treniranja so prava šola medsebojne nesebične pomoči. Med te spadajo športne igre, skupinska tekmovanja, ne smemo prezreti mladinskih delovnih akcij, taborništva in vseh dejavnosti v katerih prav tako tekmujemo, vidimo pred seboj sodelavce in ne tekmece, ko je okoli nas več po sodelovanju težečih in manj po zasebnih koristih stremečih osebnosti. Prilagodljivost posameznika skupini je v tem, kdaj pomagati, kdaj pomoč sprejemati, kdaj bolj gledati nase in kdaj na druge. Ne bi bilo prav, če bi se preveč opirali in zmeraj zanašali na druge. Vsak naj bi po lastnih močeh, ob sodelovanju ostalih, čim več prispeval za splošno dobro. Jože Ažman ALPETOUR SOTD Alpetour DO PROMET TOZD Mehanične delavnice Škofja Loka nudi svoje hitre in kvalitetne usluge: 1. v enoti Škofja Loka na Trati — popravilo vozil TAM, Mercedes, Raba, MAN — popravilo Diesel tlači/k — vsa avtoelektričarska dela — izdela v a nadgradenj za p on/a ve to vorn/akov — avtokleparska in avtoličarska dela — hitra popravila in vzdrževanje za vse vrste težkih vozil (pranje, mazan/e, menjava olja, men/ava gum) — po dogovoru opravimo nekatera dela tudi na terenu 2. v enoti na Bledu, Ribenska 4 — servis Zastava — popravilo tovornih vozil m avtobusov — avtomatsko pranje osebnih vozil s povoskan/em — prodaja m montaža avtogum SA VA za osebna vozila, klinastih jermen in vodnih cevi od 1 8 19 78 dalje Vsem prebivalcem občine Kranj pa čestitamo ob občinskem prazniku in se priporočamo! Kolektiv TOZD Mehanične delavnice Šobec — Čeprav ni morje, je Šobčev bajer v teh vročih dopustniških dneh pritegnil množice kopalcev. — Foto: F. Perdan O L, A S H) stran Petek, 28. julija 1978 Štefan Nemec: BI dolgoročna naložba JESENICE - Tako kot v Kranju se tudi železarsko gorenjsko mesto skrbno pripravlja na največjo prireditev, balkansko prvenstvo v skokih v vodo. Organizator teh balkanskih iger je PK Jesenice in bo v istem času, od 3. do 8. avgusta, kot jubilejno člansko balkansko prvenstvo v plavanju. V teh dneh Jeseničani pričakujejo petdeset tekmovalcev in tekmovalk iz Romunije, Grčije, Bolgarije, Turčije in Jugoslavije. Tudi ta športna prireditev ni od muh, zato so si na Jesenicah zadali nalogo, da z vso resnostjo pristopijo k organizaciji in da bo le-ta kar najboljša. Predsednik Organizacijskega odbora balkanskega prvenstva v skokih v vodo je predsednik (častno predsedstvo vodi predsednik CK ZK Slovenije France Popit) PK Jesenice Hrane Nemec. V organizacijskem odboru s« sami prekaljeni športni delavci in zato ni bojazni, da prvenstvo ne bi bilo organizirano kar najbolje. »2e sama tradicija organizacije državnega prvenstva in memoriala Branka Ziherla v skokih v vodo izpred prejšnjih let ter zanimanje za skoke v vodo na Jesenicah sta nas privedla do tega, da kandidiramo za to prvenstvo. Kot sem že omenil, so nas te predhodne prireditve gnale k tej nafti odločitvi, saj imamo, po besedah vseh nastopajočih, dober stolp in dobre deske za to zvrst vodnega športa. Ko smo januarja prejeli potrditev, da smo dobili organizacijo jubilejnih desetih balkanskih iger v skokih v vodo, smo se se bolj poglobili v delo. Ta prireditev namreč sovpada v okvir športnih tekmovanj ob občinskem prazniku naše občine. Naša prva naložba, in za to smo tudi zbirali finančna sredstva, manj za organizacijo, da uredimo bazen in pre-potrebne slačilnice, sanitarije in okolico. Pokroviteljstvo nad skoki v vodo je prevzela 2elezarna Jesenice. In da smo to sanirali je bilo potrebno zbrati kar precej denarja. Veseli smo, da smo prevzeli organizacijo, saj ta panoga v Sloveniji že skoraj umira. Ni več pravega zanimanja. Ce smo prej občudovali Ziherla, Priboška, Kebra, Obšte-terja, Košoroga in druge, sedaj pri mladih ni več takega navdušenja. Prav zato sedaj z drugimi očmi gledamo na to prvenstvo, saj naj bi ponovno poživilo napredek te discipline. In še nekaj naj povem. Tudi Jeseničani, plavalci in naši skakalci, bodo s tem jubilejnim prvenstvom pridobili. Če gledamo dolgoročne, naj bi kaj kmalu prišlo do uresničitve, da pokrijemo ta naš letni bazen.« Tudi Jeseničani se zavedajo, da gre za pomembno športno prireditev. Zato si želijo, kot v Kranju, da bi vsi tekmovalci in tekmovalke in vsi >bisko-valci iz tega mesta železarjev i dnesli kar najboljše vtise in lepe spomine. D. Humer Po poteh A vnoja Ropret največ možnosti Na startu pete tradicionalne kolesarske dirke Po poteh Avnoja se je v ponedeljek v Bihaču zbralo »0 tekmovalcev iz Jugoslavije in Kitajske, ki tokrat prvič gostujejo v Evropi. Čeprav so nekateri zmajevali z glavo, češ kakšno skromno opremo da imajo, so prav kitajski kolesarji že v prvi etapi dirke pokazal poleg mladih domačih tekmovalcev največ borbenosti. Sicer pa je bil prvi dan (Bihać - Sanski most, 108 kilometrov) 1. Zagrebčan F umio, 2. Zakotnik (Rog), 3. Ropret, 8. Udovič in 7. mladinec C ude rman (vsi Sava). Zagrizeni boji so se nadaljevali v torek, ko sta bili na sporedu dve etapi. Dopoldne je bil kronometer od Sanskega mosta do M rakovice (53 kilometrov) in ga je brez težav dobil Ropret, odličen tretji pa je bil Udovič. Popoldanska tretja etapa je tekla od Kozarca do Mrkonjič grada in je bila dolga 103 kilometre. Razmeroma kratka proga je omogočila zanimivo dirko, polno pobegov. V sprintu je bil najmočnejši Rogove«- Krhlikar, Kranjčan Udovič je bil 4., Ropret pa 12. V sredo so spet slavili Kranjčani. Ropret in Kitajec Sua Čan-pa sta se že zgodaj odlepila od glavnine in stalno povečevala prednost pred zasledovalci. Nekaj kilometrov pred ciljem je Ropret dokazal, da je I*- močnejši in je prvi pripeljal skozi cilj. Po četrti etapi vodi v skupni uvrstitvi nVopret 8:43,03, 2. je Udovič (oba Sava) 8:48.47. 3. Bulic (Siporez) 8:50.11, 4. Kronometer v Trstu TRST - Veterani s Kokrice so bili zadnjo nedeljo spet gostje prijateljskega kluba Adrie. Udeležili so »e njihove dirke na kronometer za pokal Lorenzi-Močilnik in dosegli solidne uvrstitve. Lojze Deiman je bil 14.. Plestenjak 23., Hafner 29., Marn 30., Brane Deaman 32. in Dolinšek 34. Nastopilo je 3« kolfsarjev-veteranov. H -I Cuderman (Sava) 8:50,16. Med prvimi petinu' so torej kar trije Kranjčani, prav tako pa že od prve etape naprej vodi Sava tudi v ekipni konkurenci. Ob tem velja pohvaliti še posebej mladega Marka Cuder-mana, ki vozi enakovredno z najboljšimi člani. Dirka Pa poteh Avnoja bo končana v četrtek, 27. junja. H J. Kolesarji za praznik občine KRANJ - Pokrovitelj letošnje 12. mednarodne kolesarske dirke Po ulicah Kranja, ki jo v nedeljo organizira domači kolesarski klub Sava, je tovarna Sava. Organizatorji jo prirejajo v počastitev občinskega praznika in v spomin na Slavka rca, nekdanjega kolesarja Save. Tekmovalna proga bo kot vedno doslej krožna; start bo pri prodajalni Save (Stara pošta), nato bo vodila mimo Planine do mlekarne v Čirčah. kjer bo obrnila navzdol mimo obrata Save in klavnice ter po Jelenovem klancu sklenila krog, dolg 3280 metrov. Najprej, ob 7.45, bodo startali mlajši mladinci, ki bodo vozili 8 krogov, ob 8.15 se bodo pognali v boj za najboljša mesta starejši mladinci (12 krogov), ob 9.25 pionirji B (1 krog) in ob 9.30 pionirji A (2 kroga). Najbolj zanimivo pa bo seveda ob 9.45, ko se bodo za startno črto zbrali člani. Le-ti bodo morali prevoziti 30 krogov ali 28.400 metrov, kar niso mačje solze niti za najmočnejše kolesarje. V vseh tekmovalnih kategorijah bodo nastopili predstavniki iz večine jugoslovanskih kolesarskih klubov, poleg njih pa tudi Zahodni Nemci, Avstrijci in Slovaki. Favorita, posebno med elani, je v naprej težko določiti. Lepe možnosti za zmago imajo tako Ropret kot Frelih, Udovič ali Kraker (Rakuš zaradi suspenza ne bo mogel nastopiti), saj so le domačini, ki dobro poznajo vse skrivne pasti. Seveda pa se ne bodo zlahka predali ne Zagrebčani (Bedeković, Bobovčan, Kumu ) niti Ljubljančani (Zakotnik, Zanoškar. Grajzar, Po-lončič) ali Puljčani (Bulic. Moravec). Ne kaže prezreti tudi odličnih tujcev. Dirka bo vsekakor zanimiva — tudi med pionirji in mladinci — in bo verjetno, tako kot vsa leta nazaj, privabila številne pristaše tega napornega športa. H. .Jelovčan TERMIKA Ljubljana TOZD Proizvodnja Škofja Loka objavlja javno licitacijo za prodajo rabljenih osnovnih sredstev dne 2. H. 1978 ob 8. uri v delovni enoti Trata 1. čeljustni drobilnik 630 x 450 Fagrnin / z elektromotorjem 30 kW in zaganjačem izklicna cena: 163.389din 2. centrifuga za perilo 115 kg (premer I 100) Jedinstvo i/klicna cena: 48.661 din 3. hidravlični nakladalnik C. Pešci st. 4 na vozilu TAM — Pionir izklicna tena: 24..t.r>I din Prometni davek v i sklic ni ceni ni vračunan in a* plača kupe« Ogled stroiev je možen dve uri pred licitari jo v delovni enoti Trata, Na licitaciji nastopata družbeni in zasebni sektor enakopravno. Varščino 10 odstotkov od izklicne cene vplačate 1 ur« pred licitacijo v blagajni delovne enote Trata. Plavanje Celulozar zmagal RADOVLJICA - Domači plavalni klub je bil organizator plavalnega mitinga, na katerem je nastopilo nad 100 plavalcev in plavalk iz Celulozarja (Krško), Velenja, Neptuna (Celje), Jesenic, Toplic (Ptuj) in Radovljice. V ekipnem delu tekmovanja so največ uspeha imeli tekmovalci krškega Celulozarja, ki pa so v borbi za ekipno zmago imeli resnega konkurenta v plavalcih Velenja. Čeprav je voda v radovljiškem bazenu neogrevana, so bili doseženi dobri rezultati. Rezultati — moški — 400 m prosto: 1. Jug (Radovljica) 4:54,22,100 m prsno: 1. Globočnik (Radovljica) 1:17,08, 100 m delfin: 1. Zbontar (Radovljica) 1:10,93, 100 m hrbtno: 1. Jug (Radovljica) 1:11,91, 100 m prosto: 1. Javornik (Celulozar) 1:04,00, 200 m mešano: 1. Globočnik (Radovljica) 2:39,95, 4 X 100 m mešano: 1. Radovljica 4:51,84; pionirji — do 12 let in mlajši — 400 m prosto: 1. Kučara (Velenje) 6:17,85, 100 m prsno: 1. Vučina (Veljenje) 1:31,61, 100 in delfin: 1. Čarter (Veljenje) 1:35.35, 100 m hrbtno: L Pašič (Veljenje) 1:35,40, 100 m prosto: 1. Pašič (Veljenje) 1:21,55, 200 m mešano: 1. Vučina (Velenje) 3:12,71; ženske — 400 m nrosto: 1. Blatnik (Velenje) 5:28,10, 100 m prsno: 1. Jovan (Radovljica) 1:24,73. 100 m delfin: 1. Urleb (Velenje) 1:23,29, 100 m hrbtno: 1. Herlah (Velenje) 1:17,49, 100 m prosto: 1. Herlah (Velenje) 1:01,27, 200 m mešano: 1. Zibert (Velenje) 2:52,36, 4 x 100 m prosto: 1. Celulozar 4:51,18; pionirke do 12 let in mlajše: 400 m prosto: 1. Mastikosa (Celulozar) 7:00,17, 100 m prsno: 1. Maček (Radovljica) 1:33,48, 100 m delfin: 1. Škafar (Celulozar) 1:24,59, 100 m hrbtno: 1. Jurjevec (Velenje) 1:43,57, 100 m prosto: 1. Jelen (Celulozar) 1:15,35. 200 m mešano: 1. Škafar (Celulozar) 2:57,01; ekipno: 1. Celulozar 429, 2. Velenje 426, 3. Radovljica 398, 4. Neptun 205. 5. Jesenice 70, 6. Toplice 14. -dh Del naših že trenira KRANJ — Letni bazen je že med tednom sprejel prve udeležence desetega jubilejnega balkanskega članskega prvenstva v plavanju. Na pripravah je večina jugoslovanskih reprezentantov. Tu le ni tistih, ki naše barve branijo na evropskem prvenstvu za mladince in mladinke v Firencah. Le-ti se bodo tem priključili v ponedeljek. Jugoslovanske barve bodo na balkanskem prvenstvu branili pri moških: N. Miloš, Apro in Mitrovič (vsi Crvena zvezda - Beograd). P. Popovič. Kraj-Činovič, Dopsaj (vsi Partizan — Beograd), Hanžekovič, Novak (oba Rudar - Trbovlje), T. Rodič, Kos, Vočko (vsi Fužinar - Ravne), Milečki (Mladost -Zagreb) ter brata Darjan in Borut Petrič iz kranjskega Triglava. Ženski del reprezentance pa sestavljajo Sepa-rovič (Mladost - Zagreb), Blažič (Rudar — Trbovlje), Krašovec, Pollak (obe Ilirija — Ljubljana), Minič (Crw-na zvezda - Beograd), Efendič, Zdrav-kovič, Krstič (vse Partizan - Beograd), M. Rodič, Brumen (obe Fužinar - Ravne), Vehovec (Ljubljana), Černe (Primorje — Rijeka) ter Barbara Stem-bergar iz Triglava. Torej reprezentanca je sestavljena tako, da so v njej res ta čas najboljši jugoslovanski plavalci in plavalke. Tisti del. ki je že v Kranju, dvakrat dnevno resno trenira, saj jim prav gotovo ni vseeno, če ne bodo osvojili moštvene zmage. Sicer pa organizacijski odbor dela s polno paro, saj je prvenstvo pred vrati. Ni več dosti časa za priprave, ki so v glavnem že končane. Odprta so le še nekatera manjša tehnična vprašanja, ki pa bodo v kratkem rešena. Delavci Gradbinca so se še enkrat izkazali. Prevzeli so odgovorno nalogo: postavitev montažne tribune za gledalce. Tudi ta dela so že končana. Tribuna bo nared že danes, le slabo vreme lahko prepreči, da se dela zavlečejo za dan ali dva. Torej lahko še enkrat pohvalimo podjetje Gradbinec, ki je že pri sanaciji bazena svoje delo opravilo v predvidenem roku. -dh Nogomet Triglav : Crvenka KRANJ - V okviru športnih tekmo vanj ob občinskem prazniku gorenjske metropole bodo nogometaši Triglava v nedeljo na stadionu Stanki Mlakarja odigrali prijateljsko trening tekmo z moštvom Crvenke. Tekma z drugoligašem Crvenko, ki je na pripravah v Kranju, bo ob 17. uri. Čeprav so gostje favoriti, se obeta za-nimivo nogometno srečanje, -h V nedeljo ŽNK Ljubljana : TJ KOVO SKOK),A LOKA - Igrišče v Puštalu »>o v nedeljo ob 17. uri prizorišče zanimive md narodne ženske nogometne tekme. Pomerila se bosta moštvi ŽNK Ljubljana in TJ Kovo iz Prage (ČSSK). Gostje so ena <„l boljših ekip v ČSSR. Na gostovanju in turnirju v ZRN so v močni mednarodni zasedbi zasedle prvo mesto. Ljubljančanke bodo dobile okrepitev iz Zagreba, pričakuje pa se tudi nastop naj boljše slovenske igralke llrankarjevc I ..• ta nastopa za Železničar na turnirju v Franciji. s, Komentiramo Priznanje alpinizmu KRANJ - Zveza za telesno kulturo .Jugoslavije je v Jugoslovansko kategorizacijo športnikov in športov vključila tudi alpinizem! To je pomembno družbeno priznanje panogi, ki seje leta in leta borila za uveljavitev, čeprav se uvrščamo v svetovni alpinistični vrh. Alpinisti so razvrščeni v mednarodni razred, zvezni razred in v republiški razred. Se posebej pa moramo biti veseli, da imamo Gorenjci v kategorizaciji alpinistov pomembno besedo. Trije jugoslovanski alpinisti so bili uvrščeni v mednarodni razred. Med njimi je tudi Kranjčan Andrej Stremfelj. V zvezni alpinistični razred je uvrščenih osem jugoslovanskih alpinistov. Od Gorenjcev so bili tega priznanja deležni Kranjčana Marko Stremfelj in Nejc Zaplotnik ter Tržičana Slavko Frantar in Zeljko Perko. V republiški razred alpinistov pa so bili kategorizirani Zvone Andrejčič-iz Radovljice, Kranjčan Peter Markič in Tržičani Filip Bente, Borut Bergant. Iztok Tomazin. Vili Vogelnik, Elimir Zrim in Dušan Krečnik. Kategorizacija alpinistov in njihova vključitev ter razvrstitev v razrede kaže na izredno stopnjo razvoja našega alpinizma, hkrati pa opozarja, kjer posvečajo tej panogi več pozornosti in kje manj. Izreden vzpon alpinizma, tako po kvalitetni kot organizacijski plati, beležimo v Kranju in Tržiču, določen zastoj pa je opaziti v zgornjesavski dolini, od koder je bilo Se pred leti največ zmagovalcev sten. Mogoče smo prav v zgornjem koncu Gorenjske priča menjavi alpinističnih generacij, kar pa za noben športni kolektiv, in alpinisti niso izjema, ni neboleče. Ob pisanju o kategorizaciji alpinistov in uvrstitvi panoge v kategorizacijo velja omeniti, da se mogoče danes prave vrednosti tega koraka Se ne zavedamo povsem. Predvsem se bo zboljševal gmotni položaj alpinizma in alpinistov, kar pa po drugi plati terja od ljudi, ki so se pridružili tem hrabrim možem, Se več načrtnega dela in vadbe. Sloves, pridobljen z našimi podvigi v najzahtevnješih gorah, ni tako lahko zadržati, če vemo, da svetovna raven alpinizma skokovito narašča in marsikje dosega že fantastične meje. Načrtovani vzpon naših na streho sveta Mont Everest bo pomemben prispevek k temu. Uvrstitev alpinizma med športe in kategorizacija alpinistov pa bosta zanesljivo pomagala tudi sestavljavcem prihodnjih naših alpinističnih odprav. Alpinist mora tako kot vsak drugi športnik svoje znanje stalno potrjevati, kar pa je ob dejstvu, da ima Slovenija že blizu 1000 aktivnih alpinistov, težko in zahtevno! J. Košnjek Plavalni klub Radovljica /c t letnem bazenu organizira/plavalni miting. \a 100 m prsno je najboljši vas in prvo mesto zasedla domačinka Meta Jovan (starta/a je na progi štiri). - Foto: F. 1'crdan modna Pred odhodom na letovanje nikar ne pozabite obiskat, Modno hišo v Ljubljani, ki je za vroče počitniške dni pripravila zelo bogat asortiment ženske, /noske m otroške konfekcije, velik izbor kopalnih oblek, lahkih pletenin, galanterijskih artiklov t ti aktualnih modnih dodatkov. Kroji, materiali in de se nt sledijo modnim smernicam, izbirah pa boste lahko med modeli za vse starosti in postave ter najrazličnejše priložnosti po dosegljivih cenah Modna hiša vas pričakuje! s Podlegel poškodbam Kolesar Jože Logonder, težko poškodovan v nesreči 11. julija, je 17. julija poškodbam podlegel. Trčil v drevo Voznik osebnega avtomobila Leon Omrzel je v sredo, 26. julija, vozil iz Kranja proti Kokriei. V bližini od: cepa' za Golnik je z leve strani pripeljal traktorist Marko Perčič. Omrzel je začel hitro zavirati, vendar ga' je zaradi prevelike hitrosti zaneslo in ga vrglo na desno stran s ceste, kjer je trčil vdrevo. V nezgodi je bila ranjena njegova sopotnica Boža BaSelj. Z avtom v Belco V ponedeljek se je na nepreglednem ovinku med Preddvorom in Kranjem v vasi Sp*dnja Beja, pripetila prometna nezgoda, ki tia srečo ni terjala težjih poškodb. Jožetu Knž-nariu ki je z osebnhjfi avtomobilom vozil proti Kranju, i je na ovinku pripeljal nasproti po sredini vozišča voznik tovornega avtomobila btojan Stankovič. Križnar se mu je umaknil na bankino, vendar se ni mogel izogniti trčenju. Osebni avto je nrevrnilo v strugo Belce, pn čemer ie voznika Križnarja vrglo iz njega, vendar ni bil poškodovan. Laže poškodovani so bili njegovi sopotniki: Urška in Drago Križnar ter Blažica Kuralt, na vozilu pa je za 40 tisoč dinarjev škode. V škarje V torek se je ob pol osmih zvečer na magistralni cesti med Kranjem in Jeorco na Drulovki zgodila prometna nesreća zaradi nepravilnega prehitevanja voznika osebnega avtomobi a z nemško registracijo Michaela Heinricha Ernsta Augusta. Nasproti muTpripelJal Vladimir Kolednik iz SubfjaPne^ki se je. izognil v.desno; Rn ie hotel vrniti na svoj vozni m« ie izgubil kontrolo nad vozilom, Snelial je čez cesto na nasprotni ■Tkjer je trčil v nasproti vozeči o^bni avtomobil, k. ga je vozil Marjan Grajzar iz Kranja. Oba voznika £iblla težko poškodovana. pod kosilnico Roris Vidic je v ponedeljek, 24. ju-«1 motorno kosilnico znamke feVna Bled" Ko ie nameraval na Partizanski cesti pri hiši s številko 8 zaviti na dvorišče, je za njim prišla pešakinja Sonja Fajfar. Ob ostrem zavijanju kosilnice je Vidic pešaki-njo zadel, padla je na kosilnico med kose in se poškodovala. Otrok za volanom Tokrat je bila nesreči, ki se je zgodila v sredo zjutraj na Lomom pri Tržiču, kriva neizkušenost in šibkost otroka, ki je vozil traktor. Dvanajstletni Viljem Meglic, za volanom traktorja, se je v Lomu zaradi srečanja s tovornim avtomobilom umaknil na desno. Ko je tovornjak odpeljal, se je Meglic ponovno vrnil na cesto, povsem na levo stran, pri čemer je s kolesi obtičal v obcestnem jarku. Po predvidevanju miličnikov je Meglic pri izpeljevanju dodal preveč plina, zato je traktor potegnilo v jarek. Skupaj z vozilom sta voznik in njegov oče Franc Meglic padla dvanajst metrov navzdol po hribu in obležala hudo ranjena. Dežurne trgovine V soboto, 29. julija bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ: Central - Delikatesa, Maistrov trg 11 od 7. do 19. ure, v nedeljo od 7. do 11. ure, Živila — prodajalna PC Globus Koroška c, prodajalna PC Klanec, Likozarjeva 12 TR2IČ: Mercator, poslovalnica. Trg svobode 16, poslovalnica Bistrica — Deteljica ŠKOFJA LOKA: SP Frankovo, Mesnica Kidričeva 65 poslovalnica 7 ESENICE: Samopostrežna trgovina Rožca na Plavžu Vlomi v avtomobile V noči s 23. na 24. julij ie neznanec vlomil v več avtomobilov, ki so bili parkirani ob cesti na razpotju med Uskovnico in Rudnim poljem na Pokljuki. V vozilo Ivana Kiemen-čiča in Danila Martelanca iz Ljubljane je Vlomil skozi desno trikotno okno, na avtomobilu Franca Kle-menčiča iz Kamnika pa je poškodoval ključavnici na obojih vratih, vendar mu ni . uspelo vdreti vanj, prav tako ne v avtomobil Maksa Pavška. V tem času je bilo vlomljeno tudi v avtomobil Draga Holin-skega iz Kranja. Storilec je iz prtljažnika odnesel fotoaparat znamke »FLEXARET«, vreden 7 tisoč dinarjev. Kmetijsko živilski kombinat Kranj DS Skupne službe Razpisujem« prodajo: 1. osebni avto CITROEN DS 23, leto izdelave 1974, Začel »m cen« 2 avtoradio BLAUPUNKT tip Frankfurt. leto izdelave 1974. Začetna cena 3. moped TOMOS APN 4, leto izdelave 1977. Začetna cena 100.900 din 1.500 din 6.000 din !/,»>■••'- ......---- --- .------ . . db 9. uri v prostorih KŽK. Cesta JLA 2. prodal',^ mog'en h avgusta i97m od »i. do K. ure prav tako na Cesti JLA 2 v Kranju. np nonudbe in 10-odstotni polog od začetne cene spreje-£!aEo do torka. 8. avgusta 1978. do 9. ure. OBVESTILO u fliatie in ostale uporabnike Šolske ulice v Kranju (Stra-Stofc) obveščamo, da bo zaradi varnosti prometa in delavcev na gradbišču pri gradnji /.dravstvene postaje in le-if rne v času od I. H. do 31. 12. 197H popolna zapora Šolske f e (Stražišče) na odseku od zgradbe župnišča do stanovanjskega bloka Šolska ulica 4. SGP GRADBINEC Kranj TOZD ING Kranj Vsem PTT delavcem in upokojencem sporočamo, da je preminil naš dolgoletni sodelavec Stane Pugelj upokojeni tt monter Od njega se bomo poslovili v petek. 28. 7. 1978, v Preddvoru. OOS in kolektiv TOZD za vzdrževanje in gradnjo 11 sredstev in transport Tržni pregled JESENICE Solata 17,40 din, cvetača 18 din, korenček 16 din, česen 36 din, čebula 10,50 din, fižol 20 din, kumare 14,40 din, paradižnik 22 din, paprika 25 din, jabolka 20,65 din, limone 22,10 din, ajdova moka 18,40 din, koruzna moka 6,81 din, kaša 19,75 din, surovo maslo 79 din, smetana 35,70 din, skuta 26,55 din, sladko zelje 5 din, klobase 70,20 din, jajčka 1,30, 1,80, 2,00 din, krompir 7,20 din. KRANJ Solata 20 din, špinača 25 din, cvetača 24 din, korenček 24 do 26 din, česen 28 do 30 din, čebula 10 do 14 din, fižol 28 do 30 din, pesa 12 do 14 din, kumare 18 din, paradižnik 18 do 30 din, paprika 28 din, slive 26 din, jabolka 14 din, hruške 18 din, grozdje 24 din, marelice 28 do 30 din, pomaranče 18 din, limone 17,50 din, ajdova moka 18 din, koruzna moka 10 din, kaša 16 din, surovo maslo 78 din, smetana 38 din, skuta 18 din, sladko zelje 10 do 12 din, kislo zelje 12 din, kisla repa 10 do 12 din, klobase 28 din, orehi 150 din, jajčka 1,80 do 2,00 din, krompir stari 5 din, novi 8 din, breskve 18 do 20 din. KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA SORA 2IRI razpisuje javno licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. hladilnik 1800 1 2. posnemalnik za mleko 3. posnemalnik za mleko 4. traktor ferguson — letnik izdelave 1961 5. nakladalec gnoja za traktor ferguson 6. hiab nakladalec Javna licitacija za prodajo navedenih osnovnih sredstev bo 6. 8. 1978: ob 8. uri za družbeni sektor in ob 9. uri za zasebni sektor Ogled osnovnih sredstev je mogoč 4.8. 1978 od 8. do 10. ure in sicer: pod št. 1. v Rovtah v prostorih zadruge pod št. 2. v Hlevnem vrhu št. 5, p. Rovte pod št. 3 v Petkovcu št. 37, p. Rovte pod št. 4, 5 in 6 v Zireh v prostorih Zadruge Javna licitacija vseh osnovnih sredstev bo v prostorih KGZ SORA Žiri v Stari vasi št. 28. Pred licitacijo je potrebno plačati varščino 10 odstotkov od vrednosti izklicne cene. Kupnino, davek na promet, plača kupec takoj po končani licitaciji. Predstavniki družbenega sektorja morajo predložiti pred pričet-kom licitacije sklep ali pooblastilo o nakupu osnovnih sredstev. KGZ SORA Žiri Popravek V petkovi številki Glasa (21. julija) je na 11. strani pod naslovom Verižno trčenje opisana nesreča, ki se je zgodila 18. julija zjutraj na cesti Medvode —Kranj. Tiskarski škrat je žal pomešal imena udeležencev nesreče, ki se jim opravičujemo in napako popravljamo. Zgodilo se je takole: Jože Jenko iz Zg. Pirnič je vozil od Jeprce proti Kranju. Pred njim so za tovornjakom s prikolico vozili še trije osebni avtomobili. Jože Jenko je najprej prehitel d. t in nato se tretjega, nakar je začel prehitevati tovornjaka. Ko je vozil vzporedno z njim, je iz kranjske smeri pripeljala pravilno po desnem pasu voznica Zorica Bevc iz Kranja. Da bi se izognila trčenju, se je umaknila na skrajni desni rob cestišča in z desnima kolesoma zapeljala v travo. Zaradi tega jo je zaneslo v levo in je oplazila avtomobil nasproti vozečega Franca Studena iz Sebenj pri Tržiču, nato pa močno trčila se v vozilo Jožeta Lončarja iz Sela pri Vodicah. Pri nesreči sta bili hudo ranjeni Zorica Bevc in Lončarjeva sopotnica Sonja Lončar, na vozilih pa je za približno 111.500 dinarjev škode. Požar V sredo ob petnajsti uri popoldne je na Bledu izbruhnil požar na kozolcu Jožeta Kapusa. Kljub takojšnji intervenciji blejskih gasilcev je pogorelo 1600 kg sena, ostrešje kozolca je poškodovano, celotna škoda pa znaša okrog 8 tisoč dinarjev. Po izjavah vaščanov in po dosedanjih ugotovitvah miličnikov so požar zanetili otroci, s poizvedbami pa še vedno nadaljujejo. »Biser« naselja - Vodovodni stolp krasi tale ljubek bazenček, ki pa so ga, žal. za red in čistočo naselja odgovorni delavci »pozabili« napolniti z vodo in ga očistiti svinjarije. (H. J.) — Foto: F. Perdan Lepši gasilski dom na Primskovem — Člani gasilskega društva Kranj Primskovo. ki je bib> ustanovljeno leta 1922. deset let kasneje pa je bil zgrajen gasilski dom. so se lotili temeljite obnove svojega doma. S prostovoljnim delom in pomočjo zidarskega mojstra Ve/jka Bajraktareviča iz Kranja so obnovi/i fasado gasilskega doma. prepleskali stolp in modernizirali notranjost doma. Jutri bo namreč tudi za gasilce s Primskovega praznični dan. Pod pokroviteljstvom krajevne skupnosti in ob btdrstvu Slave Zupančič in Jožeta Ovsenika bodo jutri predali svojemu namenu novo l2(m)-litrsko motorno brizga/no rosenbauer. katere nakup so omogoči/i krajani, saj so zbrali skoraj 10 milijonov starih dinarjev. Prevzem brizgalne bo združen z otvoritvijo nove šole. (iasilci pripravljajo za to priložnost vajo. kjer bo še posebno zanimiv prikaz uporabe A/petourovih kmečkih cistern za gasilske namene. Pri obnovi doma na Primskovem je bila dobrodošla pomoč mehanizacije in članov kranjske poklicne čete. katere člani so hkrati tudi gasilci društva Kranf-Primskovo. ki se že dolgo uvršča v vrh gasilstva v kranjski občini, (jk) — Foto: F Perdan SOZDALPETOUR Škofja Loka objavlja na podlagi 22. člena Zakona o delovnih razmerjih in sklepov komisij za delovna razmerja naslednja dela in naloge'za: TOZD Proizvodnja kmetijske mehanizacije 1. OBRATNEGA ELEKTRIČARJA 2. REZKALCA 3 STRUGARJA _ 2 4. ADMINISTRATORJA - ZA DOLOČEN ČAS Pogoji za zasedbo: pod 1.: KV elektrikar in 3 leta delovnih izkušenj. Odslužen vojaški rok. Poskusno delo 2 meseca. . pod 2.; KV rezkalec in 3 leta delovnih izkušenj. Odslužen vojaški rok. Poskusno delo 2 meseca. pod 3.: KV strugar in 3 leta delovnih izkušenj. Odslužen vojaški rok. Poskusno delo 2 meseca. pod 4: poklicna administrativna šola. Delo se združuje za določen čas zaradi nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu. Pod točkami od 1 do 3 se delo združuje za nedoločen čas. DO CREINA DS Skupnih služb - SKLADIŠČNEGA DELAVCA Pogoji za zasedbo: — odslužen vojaški rok. Poskusno delo 1 mesec. Delo se združuje za nedoločen čas. TOZD Remont Kranj 1. ČIŠČENJE VOZIL 2. ČIŠČENJE VOZIL - ZA DOLOČEN ČAS 3. GUMARJA Pogoji za zasedbo: pod 1. in 2.: končana osemletka in 6 mesecev delovnih izkušenj. Za opravila pod točko 1 se delo združuje za nedoločen čas s poskusnim delom 1 mesec, pod 3.: osnovna šola in 1 leto delovnih izkušenj. Poskusno delo 1 mesec. Delo se združuje za nedoločen čas. Pismene ponudbe z dokazili »prejema kadrovski oddelek Kranj, Koroška t. 3« i u um po objavi. TELEVIZIJA sobota 29. JUL. 17.10 17.25 18.35 19.20 19.30 20.00 20.55 21.20 23.10 23.30 23.35 Obzornik S. Mijovic-Kočan: Pridi čez reko; če moreš, TV igra Gibljive slike Božidarja Jakca, II. del Risanka TV dnevnik F.Vlček-V.P.Borovička: Bajtarja, TV nadaljevanka Muppet show Zadnji sončni zabod, film 625 Poročila Zaključek afriških športnih iger v Alžiru (do 0.30) Zelo dober naravni 8-odstotni vinski kis imajo naprodaj pri Živilih v globusu. Cena: 14 din za 0,5 1 Oddajniki II. TV mreže: 17.15 Poročila 17.20 TV koledar 17.30 Otroška predstava 18.30 V. Majer: Znanstveno dopisovanje, TV novela 19.30 TV dnevnik 20.00 A. Dvofak: Rusalka, I. del 21.10 24 ur 21.20 Marko Ristič, TV esej 22.05 Biografije 22.55 Športna sobota 23.25 Kronika Puljskega festivala (do 0.05) T V Zagreb — I. program: do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 T V dnevnik 20.00 Henrik VIII. in njegovih šest žena, film 22.05 TV dnevnik 22.20 Kronika konference zunanjih ministrov neuvrščenih 22.45 Najpomembnejša je ljubezen 23.35 Zaključek afriških športnih iger v Alžiru nedelja 30. JUL. TA TEDEN NA TV Sobota Dramo PRIDI ČEZ REKO, ČE MOREŠ je posnela zagrebška televizija po scenariju mladega pisca Stjepa Mijoviča Kočana. Avtor ob usodi sedemnajstletne Julije obravnava nevaren družben pojav: uživanje mamil pri mladih. Drama govori o resničnih dogodkih, o uživalcih, o mestih, kjer se zadržujejo, kje in kako pridejo do mamil. Čeprav pri nas narkomanija še ni tako razširjena, pa ustvarjajo posamezni primeri po svoji teži dovolj velik dramski prostor, v katere-m odsevajo človeške in družbene težave iz vsakdanjosti mladih Film ZADNJI SONČNI ZAHOD, za katerega je scenarij napisal znani ameriški scenarist Dalton Trumbo, ima za osnovo roman Shouidon at Crazy horse pisatelja Howarda G riga byja. Pripo ved uje o nekem ubijalcu in njegovem zasledovalcu, ki se preganjata po Mehiki, zraven je vpletena lepa ženska in mnogo Indijan cev kot se za kavbojko spodobi. — Režiser Robert Aldnch, igrajo Ročk Hud-son, Kirk Douglas. Do-rothy Malone. Nedelja Čeprav je bil film o TREH MUŠKETIRJIH posnet že 1949. leta, so se s temi junaki Dumasovega romana že pred njim in tudi kasneje radi spoprijemali številni režiserji. Ob dobje dvorskih spletk in nevšečnosti, ki jih je kardi nal Richelieu povzročal francoskemu kralju, pa si vsakdo predstavlja po BVO je. Režiser in scenarist da našnjega filma sta si prizadevala ustvariti pravi spektakel kostumov, barv in predvsem nadvse ele gantnega mečevanja, kar se jima je vsekakor posre gjg, _ Igrajo Lana Tur ner. Gene Kellv in drugi. Ponedeljek »Mednarodni« nastop solistov v Mozartovi operi FIGAROVA SVATBA ter orkestra Londonske filharmonije pod taktirko Johna Pritcharda pred polno dvorano je bil eden najboljših, kar smo jih slišali v Susseški operni hiši v Glyndenbournu. Figa-rova svatba je prinesla tri ure užitka za tiste, ki ima jo oči, da vidijo, in ušesa, da slišijo. Tako se začenja članek angleškega časopisa Daily Express. - In to tudi povsem drži. Sreda Dokumentarne oddaje ciklusa DOSJE NAŠEGA ČASA iz beograjskega televizijskega studia, ki bodo na sporedu vsako drugo sredo, bodo obravnavale razmere in dogodke v povojnem svetu. Prvi del zajema obdobje od 1946. do 1955. leta. Vojna vihra, ki se je v nekaterih delih sveta končala 1945. leta, se je v drugih šele začela. Prav zastrašujoč je statistični podatek, da je človeštvo samo v času od 1945 do 1969 doživelo 97 vojaških sporov, katerih časovni seštevek znaša nad 262 let. Vsaka oddaja zajema obdobje enega leta in je sestavljena iz dveh delov. Prvi obravnava dogodke po svetu, drugi pa doma pri nas. Četrtek Znani francoski filmski avtor Francois Truffaut je kar dvakrat posegel po lite rarnih delih Henrija Pier ra Rocheja. Prvič je prede lal roman Jules in Jim (1961. leta), deset let ka sneje pa roman DVE ANGLEŽINJI IN KONTINENT. V zadnjem M /e Truffaut lotil teme. ki po svoji izpovedni mori sega v tipično obdobje konca devetnajstega stoletja ali na sam začetek dvajsete ga. Ljubezenske zgodbe, čustva, način mišljenja in življenja, vse to je pri Truf fautu ohranjeno do zadnji' nadrobnosti. 9.15 9.20 9.50 10.10 11.00 11.30 12.35 17.15 19.15 19.20 19.30 20.00 21.30 21.45 22.00 22.30 22.55 Poročila Za nedeljsko dobro jutro: Domači ansambli 625 M. Vitezović: Dimitrije Tucovič, barvna nadaljevanka Hunterjevo zlato — serijska oddaja Ljudje in zemlja Poročila Britanska enciklopedija Hockenheim: Avtomobilske dirke in Svetovno prvenstvo v veslanju (kombinirano) Poročila Športna poročila Trije mušketirji — film Risanka Cikcak TV dnevnik M. Krleža: Tomo Bakran, nadaljevanje in konec TV dnevnik Okrogli svet Športni pregled Šahovski komentar Poročila Preproge za kopalnice, okrogle in ovalne, ki se lahko perejo v stroju, dobite na oddelku dekora-tive v Murkini MODI v Radovljici. Vseh barv jih imajo. Cena: 231 in 286,80 din torek 1. AVG. Oddajniki II. TV mreže: 18.35 TV novice 18.50 Glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Dokumentarna oddaja 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.10 Celovečerni film ponedeljek 31. JUL. 16.30 Kmetijska oddaja TV Beograd 17.30 Britanska enciklopedija 17.55 Obzornik 18.05 Smučanje na vodi (evropski pokal), reportaža z Zbiljskega jezera 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 W. A. Mozart: Figarova svatba vmes ob 21.30 TV dnevnik 23.15 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Dogodivščine Mačka Toše 18.30 Dositejeve basni 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Izkušnje 21.00 Poročila 21.10 Celovečerni film Vseh vrst košaric za ročna dela, pa tudi take za steklenice boste dobili pri Zarjini TEKSTILKI na tržnici na Jesenicah. Pa tudi vseh vrst drobnih priložnostnih daril dobite tudi. 18.05 Obzornik 18.15 Daljnogled - otroška oddaja T V Beograd 18.45 Od vsakega jutra raste dan: Žalec, glasbena oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Slavnostna akademija ob 75-letnici Ilindenske vstaje 20.55 Gozd ali polja, III. del oddaja iz cikla Iz tropskega deževnega gozda 21.30 A. Blomquist: Maja z viharnega otoka, TV nadaljevanka 22.35 TV dnevnik 22.50 Glasba takšna in drugačna 23.40 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Pisani svet — oddaja TV Ljubljana 18.45 Glasbeni pejsaži Srbije 19.30 TV dnevnik 20.00 Štiridesetletnik - serijski film 20.50 24 ur 21.00 Znanstveni dosežki 21.45 Izviri petek 4. AVG. sreda 2. AVG. 17.50 18.10 18.25 19.15 19.30 20.00 20.30 21.30 Podvodna orientacija Obzornik Jakec in fižolček — risanka Risanka TV dnevnik Poklici, glasbena oddaja Dosje našega časa, Leto 1946, dokumentarna oddaja Londonski ročk and roll show, zabavno glasbena oddaja 16.45 16.55 18.05 18.15 18.40 18.45 19.15 19.30 20.00 21.15 22.25 22.40 23.00 23.25 Balkansko prvenstvo v skokih v vodo — reportaža z Jesenic Kranj: Balkansko prvenstvo v plavanju — prenos Obzornik Viking Viki, otroška serija Mozaik Pevski tabor 78 Risanka TV dnevnik Jadranska srečanja — prenos iz Opatije Detektiv Shaft -serijski film TV dnevnik Kontrapunkt Jehudi Menuhina Šahovski komentar Poročila ttlpina tovarn« obutva *in 1 I I II IZBRALI SMO Pri jeseniškem FUŽINA RJU so uvozili kristal s Poljske. Zelo lep je, njegova posebnost pa je, da je obarvan z zlato rjavo barvo. Poleg vaz raznih oblik in velikosti je tu tudi servis za whisky; steklenica in 6 kozarcev. Zelo lepo darilo. Cena: posamezni kosi od 307,45 do 850 din servis 1949,70 din 22.20 TV dnevnik 22.35 Šahovski komentar Oddajniki II. TV mreže: 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Daljnogled 18.45 Popularna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Prosta sreda 22.00 TV dnevnik 22.10 Kronika Puljskega festivala ZA VAS Oddajniki II. TV mreže: 18.00 Poročila 18.05 T V koledar 18.15 Bistrooki 18.45 Glasbeni klub 19.30 TV dnevnik 20.00 Na dnevnem redu je kultura 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.20 Portreti 21.50 TV esej 22.35 Nove knjige četrtek 3. AVG. v vseh prodajalnah ALPINA v Ajdovščini, Celju, Logatcu, Domžalah, Idriji, na Jesenicah, v Kranjski gori, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Mežici, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu, Ptuju, Škofji Loki, Šentvidu, Trbovljah, Velenju in 2ireh. PRIČAKUJE VAS V alpina, g 16.55 Kranj: Balkansko prvenstvo v plavanju — prenos pribl. ob 18.10 Obzornik 18.45 Na sedmi stezi 19.15 Risanka 19.30 T V dnevnik 20.00 Film tedna: Dve Angležinji in kontinent 22.00 Ja// M ekranu: Kvartet Ceder VValton III del 22.20 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: I8(M> Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Čudežno sedlo 18.45 Vabilo na potovanje -' Veseli tobogan C,e pomnite, tovariši Nedeljska panorama lahke glasbe Humoreska tega ^n« Klin Pelin Krat k.- glasben« medigra jMasi poslušalci čestitajo in pozdravil-«!" Za kmetijske proizvajalce Obisk pri orkestru Raphaelle Nedelisko popoldne Zabavna radijska igra Ilija Hurnik Molj' ,0x1 Uhko noč. otroci 'V oiaabene razglednice . ,V, V nedeljo zvečer SrSn Skupni program JH I gjn ^^ioNoviSai .Jugoslovanski umetniki pred mikrofonom Literarni nokturno P Voduftek: Od čara ni svet plesna glasba /a vas Nočni program -glasb" Prvi 4.-'XI IO.OA 101«' 105<» ti-1*5 13-20 13-45 14.05 13.06 23.15 0.05 ,JS Cockuil melodij „ 1, roti a v rod !tiSŽ8voii%.tudi.H PMJ! p«i mii>"< humorja !! 05 Mozaik glasov ' in ritmov Ui.OO IVI piih Instrumenti v ritmu I.V45 Nasi kraji in ljudje 16.00 Operetna glasba 16.33 Melodiji'po posti 18.40 V ritmu latinske Amerike Tretji program 19.05 Večerni glasbeni studio 20.35 Bohuslav Martinu (v izvedbi Praških madrigalistov in KZ RTV Ljubljana) 21.00 NaSi znanstveniki pred mikrofonom prof. France -Jakopin 21.1 f> Georges Bi zet: Odlomki iz opere »Carmen« 2.1.00 Iz ansamblske glasbe Lucijana Marije Škerjanca 23.55 Iz slovenske poezije PONEDELJEK 31. JUL. Prv.i program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.20 Pesmice na potepu (Poje OPZ osnovne Sole Bičevje, p. v. Zinke Oven) 9.40 Vedre melodije H' 1 i Kil.ii. kam. kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Za vsakogar nekaj 12.10 Veliki revijski orkestri 12.36 Kmetijski nasveti - ing.Tatjana Brumat: Vrtne poti 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.00 Danes do 13.00 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Pojo amaterski zbori 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 14.55 Pet minut za EP 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Nas radio 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Izročila tisočletij 18.25 Zvočni signali 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z Dobrimi znanci 20.00 Kulturni vodnik 20.10 Operni koncert 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev 23.05 Literarni nokturno - S. Simčič: Tema in svetloba 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Ponedeljkov križemkraž 13.55 Glasbena medigra 14.00 Z vami in za vas 16.00 Kulturni mozaik 16.05 Jazz na II. programu Marian McParland — Wim Overgaauvv 16.40 Od ena do pet 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail (radio Koper) 18 40 Lahka glasba slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 V gosteh pn zborih jugoslovanskih radijskih postaj 19 45 Novak inJanaček v čeških izvedbah 20.35 Wolfgang Amadeus Mozart: Divertimento št. ] I za orkester v D-duru 21.00 Literarni večer (ponovitev) Mijot: Souze ju smeh 21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih (nov. posnetki našega glasbenega arhiva 1 23.00 Iz slovenske operne literatura 23.5/5 I/ slovenske poezij* 1. AVG. 14.05 ———' Prvi 4.30 8.08 9.05 9.20 9.40 10.15 10.40 11.03 12.10 12.30 12 40 13x10 13 30 14.06 1530 16.00 17,00 18.05 19.35 19.45 2O00 20 30 21.24 22.20 23.06 •23 15 0.05 program I lobro jutro' Glasbena matineja Počit niško popotovanja od stran, do strani Mladi k0111 ertaut Glasbena šola Zale« Vedre note kdaj, kani. kako in po čem'' Turistični napotki za naše goste 1/ tujine Promenadni koncert I lanes smo izbrali Kmetijski nasveti Vrt v avgustu Po domače Danes do 1306 Priporočajo vam V korak / mladimi Mozaik /voko> Vrtiljak Studio ob 17.00 poletni sprehodi I našimi solisti . aMs mu', otroci' Minuta 1 ansamblom Silvo Štingl Slovenska zemlja v |>esmi 111 besedi Kadijska igra Zvočne kaskade Skupni program J RT - Jugoslovanska glasba Literarni nokt urno Popavkf se vrst 1 jo Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 I / pari 11 ur velikih zabavnih orfcest rov 13.33 Danes vam izbira 14.(K) Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Moderni odmevi 16.40 Diskomentalnosl 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Z ansamblom Jazz Set 17.60 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba na našem valu 18.40 Popevke slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 Gioacchino Kossini: Odlomki iz opere »Gospod Bruschino« 20.00 Deseta muza 20.20 Iz slovenskih glasbenih novitet 20.35 Slovenska komorna glasba nekdaj in danes Davorin Jenko. Zvonimir Ciglič 21.20 Hamburški glasbeni večeri 22.45 Iz albuma tonskih zarisov življenja 23.55 Iz slovenske poezije 2. AVG. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb 9.2(1 Igrajo majhni zabavni ansambli 9.40 Zapojmo pesem 10.15 Kdaj. kam. kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 PoTalijinih poteh 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti mag. Lojze Cetina: Spravilo hmelja zahteva skrbno pripravo 12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.00 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene kulture 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Spomini in pisma V. Kandinskv: Spomini 16.00 Loto vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.06 Izdela Glasbene mladine Slovenije 18.30 Slovenska in svetovna zborovska glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Slavko Znidaršič 20.00 Koncert iz našega studia 22.20 S festivalov jazza 23.05 Literarni nokturno P. Preradovič: Zarja vstaja 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe 0.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli J RT 14.(K) Z vami in za vas 16.(K) Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 16.40 Iz slovenske produkcije zabavne glasbe 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba (radio Koper) 18.40 Srečanja melodij Tretj 19.05 20.00 20.35 JI 1(1 i program Glasbena soareja Mozartov »Kvartet z disonancami« I/, manj znane operne literature Sodobni literarni portret (ponovitev.) Desanka MaksunovK Razgledi po sodobni glasbi — Koncert v radin Toronto. Kanada. II. Musorgski. slike z razstavi' ( Richter i I / slovenske poezije ČETRTEK S. AVG. Prvi 430 8 08 9.06 U 20 9.36 10.15 10.40 11.03 12.10 12.30 12.40 13.00 13 30 14.05 14.20 14.40 14.56 1530 I6O0 17.00 program I >obro ml ro' Glasbena matineja Počitniško |xipoiovan n od si rani do si ram Počitniški pozdravi Narodne in ponarodele Kdaj. kam. kako in po čem'.' Turistični napotki za naše goste iz tujine l Igamte. pa vam zaigramo Zvoki znanih melodij Kmetijski nasveti — mg Lado Klcršek: Možnosti za poapsaevan je akacije pri nas ( Ki vasi do vasi Danes do 13.(Hi Priporočajo vam . . . Poje Koroški akademski oktet Koncert za mlade poslušalca Mehurčki Pet minul z.a EP Paleta ritmo\ z. ansambli Vrtiljak Studio oh 17.00 IN.O.'i Svel pril vi |i< m fantazije v orkesi rahlih barvah 19.15 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.(K) Literarni večer Poezija Romov 21.40 I^epe melodije 22.20 Majhen koncert madžarskih melodij (Liszt, Popper, Bartok, Kodah/> 23.05 Literarni nokturno P. Morand: Mr. U 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov 0.05 Nočni program — glasba NAGRADNA Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Z vami in za vas 16.(K) Oglašam se vam z dopusta 16.15 Instrumenti v ritmu 16.40 S popevkami po Jugoslaviji 17.00 En mikrofon za dve izkušnji 17.10 S popevkami po Jugoslaviji (nadaljevanje) 17.30 Zrcalo dneva 17.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Popevke iz Italije 18.40 Z velikimi zabavnimi orkestri Tretji program 19.05 Jugoslovanska vokalna glasbena ustvarjalnost in poustvarjalnost 20. stoletja — Rapsodije 19.30 Zunanjepolitični feljton 19.45 Večerni concertino 20.35 Ljubljanski umetniki Ljubljani 21.45 Glasbena medigra: Falla — 7 španskih pesmi 22.00 Glasbeni klub 23.55 Iz slovenske poezije JELOVICA 4. AVG. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.20 Zabaval vas bo Fausto Papetti 9.35 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 10.15 Kdaj. kam, kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Znano in priljubljeno 12.10 Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti ing. Bojan Nendl. Kakšno naj bo govedo rjave pasme 12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.00 13.30 Priporočajo vam . . 13.50 Človek in zdravje 14.05 Glasbena pravljica Sergej Prokofjev: Peter in volk 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Napotki za turiste 15.35 Glasbeni intermezzo 15.45 Naš gost 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Z opernih odrov 19.35 Lahko noč, otroci! 19 45 Minute z ansamblom Dorka Škoberneta 20.00 Stop popa 20 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.20 Besede in zvoki iz logov domaČih 2,t 05 Literarni nokturno 23.15 Jazz pred polnočjo Eherhard VVeher — Ralph Tovvner 0.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz p«rt 11 ur velikih zabavnih orkesir<>\ 13.33 Glasba iz socialističnih dežel I4.IHI Z vami in za vas 16.00 Promet .11 leksikon |li.0:'» Vodomet llicledagog (Anion. 1MH9— 1973).. 48. trajnost, stanovitnost, nespremenljivost. Navpično: 1. prvi mit. letalec, Dedalov sin, 2. vrsta detelje z rumenimi cvetovi. 3. zbor. množično zborovanje. 4. vozna pot žel. vozil, tramvaja, ipd.. 5. veletok v Pakistanu, 6. medmet priganjanja. 7. vrsta avtomobilov za prevažanje ljudi in tovora. 8. spora, enocelič-no. nespolno razmnoževalno telesce, 9. avtomob. oznaka za mesto pod 9. vod.. 10. puč. državni udar, 11. it. filmska igralka (Sophia, pravo ime Scocolone). 12. brv. filmska igralkai (Inge). 13. oče zakonca. 18. zelo trda magnetna težka kovina sive barve. 21. Albanec, S'ntar. 22. položaj, stanje, 24. v strg. mit. sin mikenskega kralja Ajiamemnona in KI i— temnestre. eden gl. junakov strg. tragedije, 25 izplakovalnik, banjica za sedeče kopeii. 30. spolno občevanje, spolna združitev. 31. trdna, večinoma črnkasta kamnina vulkanskega izvora: za zidavo in v kem. industriji, 32. it. skladatelj in književnik (Arrigo. opera »Me-fistofeles«), 33. sloj usedlin (sedimentnih kamnin), 35. krčevina, trebež, laz, 36. rume-nica, glina s primešanim železovim oksidom, ki jo uporabljajo za rumeno ali rjavo barvo, 37. grška pokrajina v sz. delu Peloponeza, 38. navidezen obok. ki se širi kot vdolbena pol-krogla nad Zemljo. 41. zahodnonemški sistem barvne televizije. 42. 510 km dolg desni pritok Donave, ki izvira v Švici. 44. del obale, ki sega najdlje v morje. 4f>. kem. simbol za tantal. Rešitev nagradne križanke z dne 21. julija: 1. Mundial, 8. dialekt. 15. aliansa. 16. Ekvador, 17. skala. IM. SK. 20. sekira. 21. koli. 22. stop. 24 Olav. 25. asa. 20. kanta. 27. ataka. 2M. kosilnica. 30. škart. 33. Nioba, 34. rob. 27. pila. 28. anno. 39. kapa, 40. opasje, 43. ai. 44. Argon, 45. rastaha. 47. Junkers. 49. trianon. 50. antanta Prejeli smo 93 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (70 din) dobi Uranič Viktor. 64207 Cerklje 163. 2. nagrado (60 din) dobi Oven Tanja, Hrastje 3, 64000 Kranj. 3. nagrado (50 din) dobi Oblak Brigita. Tavčarjeva 7, 64270 Jesenice. Nagrade bomo poslali po pošti. KINO Kranj CENTER: 28. julija amer. barv. erot. kom. NOC, KO JE NASTAL STRIPTIZ ob 16.. 18. in 20. uri 29. julija amer. barv. erot. kom. NOC. KO JE NASTAL STRIPTIZ ob 16., 18. in 20. uri, ital. barv. erot kom. KARIERA NEKE SOBARICE ob 22. uri 30. julija amer. barvni west. RDEČI OBLAK NAD RIATOM ob 10. uri, amer. barv. erot. kom. NOC. KO JE NASTAL STRIPTIZ ob 15.. 17. in 19. uri. prem. ital. barv SVET PONOĆI - DANES ob 21. uri 31. julija ital. barv. erot. kom. KARIERA NEKE SOBARICE ob 16., 18. in 20. uri 1. avgusta ital. barv. erot. kom. KARIERA NEKE SOBARICE ob 16., 18. in 20. uri 1. avgusta ital. barv. erot. kom. KARIERA NEKE SOBARICE ob 16., 18. in 20. uri 2. avgusta ital. barv. erot. kom. KARIERA NEKE SOBARICE ob 16., 18. in 20. uri 3. avgusta prem. amer. barv kom. DA. DA... ZA ZDAJ. ob Ki.. 18. in 20. uri Kranj STORZlC 28. julija amer barvni krim. past za inšpektorja ka-lahana ob 18. in 20. uri 29. julija ital. barv. spekt. velika zmeda ob 16. in 18 uri. amer barv. krim. past za inšpektorja kalahana ob 20 uri 30. julija honkonški bai\ karate na Zmajevi poti oi> m. in |fl uri. ital barv PREPOVEDANE strasti ob 16 uri. prem amer kom trojna nadloga chari.ia ('haplina ob 20. uri 31. julija amer. kom trojna nadloga charlia chapli-na ob 18 m 20. uri 1. avgusta amer. barv. trihler 87. policijska postaja ob 18. in 20. uri 2. avgusta ital. barv prepove dane strasti ob 18 m 20. uri 3 avgusta amer barv akcij. strelna ("'rta ob 18. in 20 uri Tržič 29. julija Avic. franc barv. ljub. drama ČIPKARICA ob 18. in 20. Uri, prem amer barv. DA. DA ZA ZDAJ ob 22. uri 30. julija amer. barv. pust MALO MESTO V TEXASU ob 15. 17 in 19. uri, amer. barv. vvest. RDEĆ1 OBLAK NAD RIATOM ob 17 uri, prem. ital. barv. erot. kom. KARIERA NEKE SOBARICE ob 24 uri 31. julija amer. barv. uihler 87. POLICIJSKA POSTAJA ob 18 uri, sovj. zgod. ANDREJ RUB-LJEV ob 20. uri 1. avgusta angl. barvni kom. PINK PANTER V NOVI AKCIJI ob 18. in 20. uri 2. avgusta angl. barvni kom. PINK PANTER V NOVI AKCIJI ob 18. in 20. uri 3. avgusta ital. barv. jand. ZADNJI DNEVI POMPEJEV ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 29. julija amer. barv. akcijski STRELNA CRTA ob 18. in 20. uri, prem. ital. barv. SVET PONOĆI - DANES ob 22. uri 30. julija ital. barv. spekt. VELIKA ZMEDA ob 15., 17. in 19. uri, prem. amer. barv. DA. DA . .. ZA ZDAJ ob 21. uri 31. julija ital. barv. dokument. SVET PONOĆI - DANES ob 18. in 20. uri. Film ni primeren za otroke! 1. avgusta ital. barv. zgod. ZADNJI DNEVI POMPEJEV ob 18. in 20. uri 2. avgusta amer. barv. trihler 87. POLICIJSKA POSTAJA ob 18. in 20. uri 3. avgusta ital. barv. erot. PREPOVEDANE STRASTI ob 18 in 20. uri Duplica 29. milja hongkon. barv. pust na zmajevi poti ob 20. uri 30. julija angl. barv. kom. pink panter v novi akciji ob 15. in 19. uri, ital. barv. zgod. zadnji dnevi pompejev ob 17. uri 2. avgusta amer barv. kom. da. da za ZDAJ ob 20. uri 3. avgusta ital. barv. erot. kom. kariera neke sobarice ob 20. uri Fantast. 17. in 19. trantasi 17 in 19. Jesenice RADIO 29. julija amer. barv LOGAN0V POBEG ob uri 30. )ulna amer. barv. LOOANOV POBEG oh uri 31. julija amer. barv krim. NOVEMBRSKI NAĆRT ob 17. in 19. uri I. avgusta amer barv krim. NOVEMBRSKI NAĆRT ob 17 in 19. Jesenice PLAV2 29. julija amer. barv NOVEMBRSKI NAĆRT ob 18 in 20 uri 30. juhia amer. barv NOVEMBRSKI NAĆRT ob 18. in 20. uri .31. |ulija amer. barv. LOČJA NOV POBEG ob 18. in 20. uri I. avgusta amer. barv. LOGA-NOV POBEG ob 18. in 20. uri Dovje — Mojstrana 29. juliia amer. barv. SOVRAŠTVA ob 1930 ZAKON 30. julija ital. barv. JETNICA SAMOSTANSKIH ZIDOV ob 19.30 Kranjska gora 29. julija ital. barv. JETNICA SAMOSTANSKIH ZIDOV ob 20. 2. avgusta amer. barv. NOVEMBRSKI NAČRT ob 20. uri Skorja Loka SORA 28. julija amer. karate MAŠČEVANJE ZELENEGA OBADA ob 18. in 20. uri 29. julija dan. HOPLA V POSTELJI ob 18., 20. in 22. uri 30. julija dan. HOPLA V POSTELJI ob 18. in 20. uri 1. avgusta amer. akcij. DOKLER NE UBIJEM TUDI TEBE ob 20. uri 2. avgusta amer. akcij. DOKLER NE UBIJEM TUDI TEBE ob 18. in 20. uri 3. avgusta amer. drama SUROVA IGRA oh 20 uri Železniki OBZORJE 28. julija dan. HOPLA V POSTELJI ob 20. uri 29. julija franc drama LJUBEZEN NA PRVI POGLED ob 20. uri ' 30. julija amer karate MAŠČEVANJE ZELENEGA OBADA ob 17. in 20. uri 2. avgusta amer. avant. KINO K()NGob20. uri Radovljica 29. julija angl. barv. MOZ. KI JE PRIŠEL NA ZEMLJO ob 18. uri. franc barv. DEKLE MADO ob 20. uri 30. juliia amer. barv zabavni DA, DA. . . ZA ZDA.) ob 18 un. amer. barv. zabavni C.AS.H. PLAČILO V GOTOVINI ob 20 un 31 julija amer. barv. zabavni DA. DA . ZA ZDAJ ob 20. uri 1. avgusta amer. barv. zabavni C AS.H PLAČILO V GOTOVINI ob 20. uri 2. avgusta amer. barv. zabav. 1 )A. DA . . ZA ZDAJ ob 20 uri 3 avgusta amer. barv C.A.S.H. PLAČILO V GOTOVINI ob 20. un Bled 28. julija franc. barv. DEKLE M A DO ob 20 uri 29. julija amer barv. KASAN-DRIN MOST ob 18. in 20. uri 30. julija amer. barv fantast. M OZ. KI JE PRIŠEL NA ZEM I JO ob 18. in 20. uri 31. julija amer. barv. C.A.S.H. PLAČILO V GOTOVINI ob 20. uri 1. avgusta amer. barv. zabav. DA. DA ZA ZDAJ ob 20. uri 2. avgusta amer. barv. C.A.S.H. PLAČILO V GOTOVINI ob 20. un 3. avgusta amer. barv. zabav. DA. DA ZA ZDAJ ob 20. uri ZAHVALA Nenadoma je tiho odšla od nas naša ljubljena hčerka, sestrica, vnučka, nečakinja, sestrična in pravnu ki nja Sonja Šter Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so se poklonili njenemu spominu, ji darovali cvetje in jo spremili v prerani grob. Hvala vsem za izrečeno sožalje in pomoč v težkih trenutkih. Hvala gospodu župniku za pogrebni obred in poslovilne besede. V neizmerni bolečini: mamica, ati, sestrica Petra in vsi, ki so jo imeli radi Primskovo, 23. 7. 1978 Kako srce nam stiska obroč izgube, praznine in bolesti. Kako vsak dan bolj sami smo brez tebe oče. . . V SPOMIN Francu Kobanu Minilo je leto, odkar si nas zapustil z besedami: »Pridem takoj.« A tebe ni bilo nikoli več nazaj. Vsem, ki se ga spominjate, iskrena hvala. Vsi njegovi! Podnart, 28, 7. 1978 ZAHVALA Ob težki izgubi naše drage sestre, tete in botre Ančke Demšar se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom in dobrim sosedom, posebno družini Marolt, ki so pripomogli k lepemu slovesu z obilno udeležbo, darovali vence in cvetje in jo v času njene bolezni obiskovali v bolnici. Posebno se zahvaljujem zdravstvenemu in strežnemu osebju internega oddelka v bolnici na Jesenicah, dr. Rupnikovi za zdravljenje, enako g. župniku za opravljen obred ter dobrim sosedom za vsestransko pomoč. Vsem iskrena hvala! V imenu vsega sorodstva žalujoča sestra Angela Štibelj z družino Kranj, 24. 7. 197oslovilne l>esede njegovim mladim prijateljem. Prisrčna bvala g. župniku Hribšku in mladim pevcem, ki so mu s<- zadnjič zapeli nad odprtim grobom. Žalujoča družina Stržm.ii Podlubmk. 17 7 I97H MALI OGLASI PRODAM Poceni prodam PEC za centralno kurjavo in BOJLER. Ogled v popoldanskem času. Telefon 75-966. Đu-kič Geno, Lesce, Na trati 11 5686 Prodam gumijast ČOLN Galeb Sport Beograd s Tomosovim motorjem 4 km. Tel. 064 60-819 5519 SEKULAR železne konstrukcije z motorjem 3 KS ugodno prodam. Šmarca 56, Kamnik 5617 Prodam vretensko STISKALNICO 51 in KAMP PRIKOLICO Adria z baldahinom. Rebernik, Pa-jarjeva 12, Šenčur, tel. 41-012 5659 Prodam dobro SLAMOREZNICO z verigo in puhalnikom. Binkelj 18, Škofja Loka 5685 Prodam 6 tendov starega BIKA za rejo. Ljubljanska 22, Radovljica 5687 Ugodno prodam OTROŠKO PONY KOLO za 5-10 let. Gorjanc, Bistrica 159 pri Tržiču 5688 Prodam novo MREŽO za ograjo. Sp. Gorje 43 5689 Ugodno prodam OLJNO PEC. Telefon 22-218 popoldan 5690 Prodam SEMENSKO REPO. Kranj, Partizanska 46 5691 Prodam SEME repe in redeče detelje. Prebačevo 11, Kranj 5692 Prodam BARVNI TELEVIZOR znamke Nord Mende. Aljančič Pavel, Loka 29, tel. 50-136 5693 Prodam večjo količino STREŠNE OPEKE bobrovec. Srednja vas 3, Golnik 5694 Prodam KRAVO po tretjem teletu. Frantar, Cerklje 108 5695 Prodam 4 ZIMSKE GUME za Zastavo 750 in SEDEŽNO GARNITURO. Naslov v oglasnem oddelku 5696 Prodam HARMONIKO Lubas. SEDLO in UNIMOG, vse v odličnem stanju. Podljubelj 61, Tržič 5697 Prodam Športni OTROŠKI VOZIČEK. Cemas Ivan. Kidričeva 18, Kranj 5698 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem četrtič telila. Miklavčič, Podnart 15 5699 Prodam 2 PRAŠIČA, težka 80 kg. Suha 5, Kranj 5700 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen in glavo za sekular, novo. Zadružna 4 a, Primskovo 5701 Prodam 700 BETONSKIH OBOKOV TBB - 30. Paulin Miro. Pod-brezje 115, p. Duplje 5702 prodam 1 leto starega OSLIČKA. Sp. Besnica 187 5703 Prodam ZIDANI ŠTEDILNIK z 2 električnima ploščama in kotličkom ter nizki SOBNI KAMIN. Informacije vsak dan od 14. ure dalje na naslovu: Štrukelj Marija, Bistrica 34, 64290 Tržič 5704 Prodam 8 KUHINJSKIH ELEMENTOV, DELOVNO MIZO, OMARICO za plinsko bombo in KOMBINIRANI ŠTEDILNIK. La-tič, Prešernova 13, Radovljica 5705 Prodam globok OTROŠKI voziČEK ali zamenjam za športnega. Telefon 22-062 5706 Zaradi selitve prodam po nizki ceni že rabljeno sobno in KUHINJSKO POHIŠTVO. 2300 kom. ZIDNE OPEKE - mali format, nekaj BETONSKEGA ŽELEZA in ŽELEZNO PEC. Kidričeva 71. Škofja Loka 5707 Prodam brejo kravo v osmem mesecu, ki bo drugič telila. KoVOf 7 Prodam 2 ŠIVALNA STROJA Singer na nožni pogon, orehovo SPALNICO tip Triglav. 2 JOGIJA in vrhnjo blazino. KAVČ — šlaforija. 2 FOTELJA, mizico in 2 kom H oklice Naslov v oglasnem oddelku ali na tel. 22-054 od 16. do 17. ure 5709 Prodam brejo KRAVO. Bobovek 3 :>7io Poceni prodani starejšo SPALNIco. Maric. Šorlijeva 4. Vprašati v soboto do 12. ure 5711 Prodam sem F repe. Vogbe BO 5736 Prodam PUHALN1K Epple 900. Kovor 16 5737 Prodam suhe smrekove plohe Naslov v oglasnem oddelku 5738 Prodam suhe SMREKOVE PL0 H e. 5 mm in moped TOMOS SPRINT i-«-s<. 7, Trii* 5739 Prodam dobro ohranim a\stri|ski ŠPORTNI VOZIČEK. Marondini. Mnša Pijade 15, k rani 5740 Prodam novo DIATONICNO HARMONIKO Suha 28. k runi 5741 Prodam rabljen LES /a oatrtjUo Mlaka 30, Kranj 5742 Prodan. 2 TERMOAKUMULA CIJSKI PKČI Aen 3 kvv. Sinova 3. Primskovo, k rani 5743 Prodam nov ŠTEDILNIK Oo renje 2 plin. 2 elektrika Celik, I Puhai i.i 10, Planina, Kran | •r>744 Prodam starinska OKNA / »gav m. trajno ta račo PEC in BETuN« sko ŽELEZO 9 mm (ceneje) Adai nas 27 5745 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK in OTROŠKO KOŠARICO. Kozjek Marjeta, C. Kokrškega odreda 27, Kranj 574$ Ugodno prodam ZLOŽLJIVE STOPNICE in prednje STEKLO za Peugeot 204. Miloševič Ljubo, Srednja vas 57, Šenčur 5747 Prodam mladega čistokvrnega PSIČKA pudl. Jezeršek, Kranj tel. 23-696 574« Prodam KRAVO po tretjem teletu. Podhom 4, Zg. Gorje 5749 Prodam PUJSKE, 30 kg težke Soklič, Selo 22, 64260 Bled 5750 Prodam MONTA OPEKO št. 12, 850 kom. Kožuh Ivan, Kopališka 8,' Škofja Loka 5751 Prodam KRAVO s teličkom ali brez. Benedičič, Crngrob 4 5752 Prodam TELICO simentalko, 8 mesecev brejo. Mošnje 18, pošta Radovljica 5753 DROGESAN MLEKO ZA SONČENJE vam zaščiti kožo pred sončnimi opeklinami - koža pa postane enakomerno zagoreta. Koim. P. Šinkovec Kranj, Prešernova 19 iKUPIM Kupim malo rabljeno KOMBINIRANO PEC za kopalnico. Voklo 13 5729 Kupim ohranjen ŠIVALNI STROJ Bagat ali Singer. Pelko, Valjavčeva D, Kranj 5730 Stroj za izdelovanje BETONSKIH KVADROV kupim. Ponudbe pod Rabljen 5731 Kupim OTROŠKO STAJICO. Naslov v oglasnem oddelku 5754 VOZILA Ugodno prodam R 4 letnik 1976. Masnec Franc. Frankovo naselje 55, Škofja Loka 5673 Prodam Z 600 D, let. 61, v voznem stanju, celo ali po delih. Brezovar, Hafnerjevo nas. 98, Šk. Loka 5677 RENAULT 8, let. 68, celega ali po delih prodam. Informacije Jagodic tel. 45-017 5712 Prodam FIAT 850 Special, 1. 1969, registriran, nove gume. cena 11.000 dinarjev. Informacije na tel. 77-610 5713 Prodam MOPED 15 SL, letnik 1975. Sp. Gorje 43 5714 Prodam ZASTAVO 750. OtoniČar Ivan, Moste 76 a, p. Žirovnica 57^5 Prodam TRAKTOR Ferguson 35 km s kabino in kosilnico. Šenčur, Gasilska 7 5716 Prodam NSU 1200 C, letnik 1970, z obnovljeno karoserijo. Jerič Andrej, Tupaliče 29, 64205 Preddvor 5717 AUSTIN 1300/69 poceni prodam. Pokovec Janez, Hafnarjevo nas. Trata, Šk. Loka 5718 Prodam RENAULT 6, letnik 1969, registriran do aprila 1979, dobro ohranjen, cena 17.000. Veljka Vlahoviča 7, stanovanje 2, Kranj 5719 Prodam ŠKODO 110 L, letnik 71, in motor Škode po ugodni ceni. Ogled možen 29.7. Demžar Ivan, Kurirska pot 8. Jesenice — Javornik 5720 Ugodno prodam MOPED Tomos avtomatik in avtomobilsko PRIKOLICO. Rebolj Franc. Ljubljanska 1, Kranj 5721 Prodam skoraj nov MOPED 4 brzinec. Bozovičar Leopold, Gorice 39, Golnik 5722 Prodam osebni avto AUSTIN IMV 1300 special. letnik 1973, po generalni 10.000 km. Črnivec Marjan, Kidričeva 18, Kranj 5723 Prodam PRIKOLICO ADRIA, model 450 Q. Gorjanc Lojze, Kranj, Smledniška 15, tel. 22-314 5724 Prodam FIAT 850 ŠPORT. Hlebce 15, Lesce 5725 SAAB - 95, karavan, dobro ohranjen, po generalnem popravilu, prodam po zelo ugodni ceni in 3 SODO-VE (lesene) 1x 2501 in 2x1001. Špendal Mirko, Kovor 35 pri Tržiču 5726 Prodam SPAČKA. 66 letnik, v voznem stanju ali po delih in diferencial, motor za Z 750, vse v dobrem stanju. Roblekovo naselje 19. Radovljica 5727 Ugodno prodam AMI8 break, registriran do decembra. Vovk, Ovsiše TJ. Podnart 5728 Ulica M ose * Gorenjaki Združeno podjetje Glas, Kranj. Stavek: GP Gorenjaki Izdaja ČP Pijadeia 1 tUh Kranj, tlak l.judaka pravica. Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naalov uredništva in uprava liata: Kranj, Mote Pijadeja I - »koći račun pri SDK v Kranju atevllka 515(H>-«03-31999 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 2.1-341, uredništvo 2I-H.1R. novinarji 21-H60, malo-oglHani in naročniaki oddelek 23-341- - Naročnina: letna 300 din, polletna IftO din, cena za 1 številko v kolportati 4 dinarje. - Oproftče-n<> prometnega davka po pristoinem mnenju 421-1/72. Prodam DYANE 6, letnik 1978. Gorenjesavska 47, Kranj 5755 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, registriran do junija 1979. Žaganja vas 15, Tržič ■ 5756 Prodam ZASTAVO 101, letnik 75. Dolinšek Marjan, Breg ob Kokri 20, Preddvor 5757 Prodam ZASTAVO 750. Markič, Predoslje 124 5758 Prodam RENAULT 4, dobro ohranjen, registriran do julija 1979. Zlato polje 15/a, Kranj 5759 VW 1300, letnik 65. vozen, registriran, prodam. Bevk Justin, Ho-tavlje 8, p. Gorenja vas 5760 Prodam FIAT 850 special. Sp. Brnik 31 5761 Prodam RENAULT 4 za rezervne dele, obe novi polosovini. Lajše 12, Selca 5762 Prodam ZASTAVO 750, starejši letnik, dobro ohranjeno. Uršič Raj-ko, Godešič 113, Škofja Loka 5763 Poceni prodam FIAT 850, letnik 1970, motor v dobrem stanju. Berčič Marjan, Zgornje Bitnje 154. Zabnica 5764 Prodam FORD TAUNUS 12 MTS, registriran do konca leta, za 20.000 din. Nardoni, Partizanska 45, Škofja Loka, telefon 61-155 5765 Kupim dobro ohranjen TRAKTOR PASQUALI 18 KM. Naslov v oglasnem oddelku 5766 Kupim FIAT 750, mlajši letnik, in prodam AMI 8. letnik 1972, za 17.000: Naslov v oglasnem oddelku 5767 Ugodno prodam ČZ 350 KM Jawa. Zabret, Nasovče 20, p. Komenda 5768 Kupim ZASTAVO 101 do 40.000 din. Penič, Železniki, Trnje 12, telefon 67-062 5769 Poceni prodam AMI 8, letnik 1972, obnovljen, registriran do junija 1979. Gregorič, Stražiška ul. 9 Kranj (Stražišče) SOBO na Jesenicah, s posebnim vhodom, na lepem kraju — oddam samski osebi ali zakoncema brez otrok. Ponudbe pošljite pod Takoj 5775 Oddam enosobno STANOVANJE Slovencu. Podobnik, Smledniška 108, Kranj 5776 Za sostanovalko sprejmem dekle ali mamico — pogoj, da dela samo dopoldne. Zupane, Poljče 34 (blok), Begunje 5777 i ZAPOSLITVE Sprejmem delo na dom. Ponudbe pod Kvalitetno 5684 MLAD FANT dobi službo takoj. Pogoj je odslužen vojaški rok ter veselje do dela pri predelavi mesa v mesne izdelke. Dohodek po dogovoru. Naslov: MLINARIC JOŽE, Lesce, Železniška 1 5778 VARSTVO za enoinpolletnega otroka isščem od 1. septembra dalje. Ponudbe pod Plačam po dogovoru 5779 Vajenko za poklic ŠIVILJE sprejmem takoj. MODNI SALON Kavčič Marija, Tomšičeva 15, Kranj 5780 POSESTI 5770 Prodam lado 1971. Pretnar •Janez. Poljšica 45. Gorje pri Bledu. m«—— STANOVANJA ■ Mlajši upokojenki oddam SOBO za pomoč v gospodinjstvu pri starejši ženski. Ostalo po dogovoru. Ponudbe pod K ran j-cen ter 5646 Iščeva SOBO v Škofji Loki in okolici za eno leto. Ponudbe pod Mirni 5679 Oddam 2 SOBI v Kranju. Ponudbe pod Poceni 5732 Trije študentje iščemo ogrevano SOBO ali GARSONJERO v Kranju. Vselili bi se v septembru. Ponudbe na naslov: Zaje Vinko. Žimarice 44, 61317 Sodražica 5733 Prodam enosobno STANOVANJE, centralno ogrevano, pritlično. 36 kv. metrov, v bloku Bistrica št. 160 pri Tržiču. Informacije dopoldan na tel. 061 51-558 5734 Uslužbenec išče GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE. Plača solidno in redno. Ponudbe pod Sam ski Prodam starejšo stanovanjsko HIŠO v Stražišču. Zlatnarjeva 8, tel. 22-342 5771 ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Škofje Loke ali Kranja kupim. Tel. 064 60-062 popoldne 5772 Stanovanjsko HIŠO v Škofji Loki, vzdrževano, v kmečkem slogu, prodam. Naslov v oglasnem oddelku 5773 IZGUBLJENOM 22. 7. sem na Bledu izgubila zlato ZAPONKO (broško), dragocen spomin. Najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne. Eržen, Luznar-jeva 30, Kranj 5685 Cenjene goste obveščamo, da bo gostilna NA SEDLU Čepulje zaprta zaradi letnega dopusta od 29. 7. do 21.8.1978 5658 OSTALO! Oddam GARAŽO v najem. Ret-ljeva 10, Cirče 5783 V najem vzamem BIFE ali manjšo GOSTILNO od Ljubljane do Tržiča. Ponudbe pod Mlada go-stinka 5784 ROLETE: lesene, plastične, tudi v temni barvi, in žaluzije naročite Špilerju, Gradnikova 9, Radovljica. Pišite ali kličite telefon 75-610, pridem na dom. 5505 PRIREDITVE 5774 r^tsJLSKO DRUŠTVO ZG. HKJNIK priredi v nedeljo, 30 7 VRTNO VESELICO. Igrajo TRGOVCI. Vabljeni ' 578] RESTAVRACIJA Šmarjetna gora vabi vsak petek, soboto in nedeljo na družabne večere s plesom. Igra skupina AMARO 5782 GD TRBOJE prireja v soboto, 29. 7. 1978, ob 19. uri verižne vaje, po vajah KRESNO NOC. Igra domači ansambel. V nedeljo, 30. 7. 1978, ob 16. uri bo VELIKA VRTNA VESELICA z BOGATIM SRECELOVOM in KEGLJANJEM za nagrade. Zabaval vas bo ansambel Rudija Jev-ška s pevko Zupančičevo. Vabijo gasilci! 5735 15. stran G L, A S iZENITVE 40-letni, sporazumno razvezan, s svojim stanovanjem, želi spoznati sebi primerno žensko zaradi poroke, en otrok ni ovira. Šifra Pridi, čakam te- 5785 Kolesarski klub Sava Kranj obvešča udeležence prometa, da bo v nedeljo, 30. julija 1978, od 7.45 do 13. ure zaradi kolesarske dirke PO ULICAH KRANJA zaprt promet za vsa vozila na delu ceste I. reda po Jelenovem klancu, po Prešernovi ulici, Titovem trgu, Poštni ulici, Cesti 1. maja ter Smled-niški in Savski cesti Obvozne ceste bodo vidno označene ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega in rtenad« se iskre n« dneh stal sožalja in gasilskim Ne u t olaz miestl jivega moža. očka, starega očeta, brata in strica Franca Osredkarja z Orehka > zahvalju jemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v teh težkih i ob strani. Hvala vsem. ki ste pokojniku darovali vence in cvetje, za vsa izrečena vsem. ki ste ga tako številno pospremili k zadnjemu počitku. Posebna hvala vsem društvom, ki ste mu izkazali poslednjo čast. pevcem za zapete žalostinke in govornikom za lepe poslovilne besede. liva zena Betka. hči Milena z družino, sestre Ivanka. Kozalka in Malka ter ostalo sorodst vo. Oiehek. Dru lovka. Kranj. Ljubljana, Gor. Dobrava OBVESTILO! Cestno podjetje v Kranju obvešča, da bo občinska cesta na odseku NAKLO — DUPLJE v času od 31. 7. do 10.8. 1978 in od 21. 8. do 25. 8. 1978 zaprta za ves promet zaradi obnove vozišča Obvoz za avtobus in lokal-ni osebni promet bo na relaciji NAKLO — STRAHINJ — DUPLJE in obratno Obvoz za ostali promet pa na relaciji NAKLO — TRŽIČ — DUPLJE ali NAKLO - KOKRICA -GOLNIK - KRIŽE - DUPLJE in obratno prosimo udeležence v prometu, da z razumevanjem upoštevajo, da obnovo celotnega vozišča naenkrat ni možno izvajati brez popolne zapore ceste ZAHVALA q\} nenadni smrti ljubega moža. očela. brala. >nica. dedka in jnadedka Alberta Logarja iskreno zahvaljujemo vsem. ki so sočustvovali z nami in HO g« spremili na njegovi zadnji pot i. posebej .še delov-nim i" družbenopolitičnim organizacijam. pevskemu /boru in posameznikom, ki so mu izrazili čast m darovali cvetje. žalujoči: žena Ivanka, sin Albert z. družino, lin Koza lija z možem in ostalo sorodst vo ZAHVALA V nedeljo. 23. 7 lt>78.. smo se na jiokopališču v Šenčurju poslovili od našega dragega moža. očeta, brata in strica Pavla Prestorja Iskreno se zahvaljujemo g. škofu Stanislavu dr. lxmiču, ki je z. izbrano besedo vlival tolažbo in vodil pogrebne obrede, domačemu župniku in kaplanu, številni duhovščini za spremstvo, sorodnikom, prijateljem in znancem za l>esede sožalja. gasilcem z.a časten sprevod in slovo, vrhniškim pevcem za občuteno |>etje. dr. Ivanki Stenškovi za zdravniško pomoč in lajšanje trpljenja, darovalcem < vetja in vencev ter dobrim sosedom, še prav posebej sosedi Miri za nesebično pomoč. Hvaležna družina Prest or Voklo. 28. 7. 197« ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža. očeta, starega očeta in brata Ivana Bernarda se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem m znancem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence m cvetje ter nam izrazili sožalje. Posebno lepo se zahvaljujemo g. župniku in j>evcem iz Naklega. članom organizacije ZB ter sodelavkam in sodelavcem iz kolektiva Iskra m kolektiva Osnovne šole Simon Jenko. Žalujoči: žena Francka, sinova Marjan in Bojan z družino, sestra Francka in ostalo sorodst v< > Na Brniku brez zamude - Modernizacija brniške izietnoprintajalne steze m objektne ob njej poteku po programu. Izvajalci de/ so če ugradili na deset tisoče kubičnih metrov asfalta. Kljub neugodnemu vremenu ,e graditeljem uspelo nadoknaditi zamujeno. Kače. da bo nedelja za graditelje pni prosti dan. ki so ga brez dvoma zasluzili, saj so dttstej delali ob pomoči na/sodob nejse mehanizacije podnevi in'p*moči Brniška vzletnopristajalna steza bo po novem dolga :MH) metrov m široka HO metrov, imela jm bo ugrajene naj sodobnejše signalne in varnostne naprave. Na njej bodo lahko pristajala m vzletala najsodobnejša, največja m na/teč/a letala H širokim trupom, ki lahko sprejmejo nekaj sto potnikov, (/k) - Foto: F. Predan Obisk na letališču — Včeraj. 27. julija, je obiskal brniško letališče član sveta federacije Ivan Maček. Predstavniki letališča in izvajalca del podjetja Slovenijaeeste so t isokega gosta seznanili s potekom modernizacije letališča na Brniku, kije v tem času največje gradbišče v Sloveniji. Ivan Maček je bil zadovoljen s potekom rekonstukcijskih del in izrekel priznanje graditeljem (jk) - Foto: F Perdan BESEDA PRODAJALCEV SLADOLEDA Radovljica - Oglasila sta se prodajalca, ki nudita sladoled na avtobusni postaji v Ra dovljici in med drugim v nekaterih točkah ovrgla trditve v sestavku Slastni sladoled ter pojasnila stanje: na avtobusni postaji prodajata zato, ker so jima prodajo omogočile inšpek cijske službe, avtobusna postaja in drugi. Sladoled je bil že večkrat pregledan in ni bilo pripomb, vodo pa res zajemata iz bližnjega stranišča, a le za hladilnik. Nekaj dni sta dala napravo v čakalnico in jo zaklenila, a z vednostjo in privolitvijo avtobusne postaje. Zdaj je aparat zunaj, tako da imajo potniki čakalnico povsem na voljo. IŠČEMO KLUB Radovljica — Me je srečal zadnjič v Radovljici študent in me pobaral, kje je vendarle pot do kluba samoupravljavcev, ker bi nujno potreboval nekaj podatkov za neko poročilo. Položil sem kazalec na sence in tuhtal ter tuhtal. Ker iz tega tuhtanja ni bilo nič, sva družno prijela za nekaj kljuk, a povsod so zmajevali z glavo: o klubu ne duha ne sluha. Žalostno je gledal ljubljanski študent in se čudil, jaz pa z njim. V občini že točno tri leta govorijo o tem, da se ustanavlja klub samoupravljavcev, a vse ostaja zgolj pri ustanavljanju. Parola od besed k dejanjem še ni našla prave osnove, zato sem študenta napotil v sosednjo, kar V jeseniško občino. Pa naj se pohvalno razpiše o jeseniškem, ki si to zasluži in naj pusti ustana vljajočega radovljiškega pri njegovem ustanavljajočem miru. Čez kakšna tri leta se bo mogoče vendarle kaj izcimdo iz tega ustanavljanja pa takrat kaj spodbudnejšega . .. Kolesarska steza - Na nekdanji speetticavski progi v Stražišču že brm/<> stnt/i (UP Gradiš m pripravljajo leren za asfaltiranje. Kolesarska ste,a. ki bo gofoi (i do jeseni, bo dobrodošla predi sem k<>/csar/em domačega klubi* Sava. Ufhtrttbljah (Hi /<> bodo lahko tudi rrkrca/u i i in šo/ar/i lll.-l.l — h>t,, F Perdan Praznik koscev na Novi Oselici Sovodenj - Turistično društvo iz Sovodnja v Poljanski dolini bo v nedeljo, .'{(). julija, pripravilo na Novi Oselici nad Sovodnjem zdaj že tradicionalno turistično etnografsko prireditev »Praznik koscev ali »po* košnico«. Na njej bodo Sovodenjča- ni prikazali nekatere stare običaje v zvezi s košnjo, pripravili pa bodo tudi tekmovanje koscev. Prireditev se 00 začela ob 11. uri. l'o prireditvi bo sledilo »rajanje pod lipo«. Obiskovalce bodo zabavali ansambel Dobri znanci, pevec Braco Koren ter humorist Marjan R oblek. •\v. DEŽURNI NOVINAR *2F 21-860 Popit med brigadirji - v sredo kj pni sednik centralnega kom.le.a ZKS France 1'opit skupaj * predsednikom republiške konference /SMS Ljubom JaHiiičem obk kal hrigadine na nilariinakih delovnih akn ■ah Brkini IS v Tatrah. Istra 7H v Šmarju pri Kopru in Knžhana 7H v Hrdnali l'<> oM sku na treh deloviAčih |e Krame Popit |>o hvalil prizadevnoat mladincev I>e|iil i. tudi da hi Mk) treha v iiaalediiiih letih '< vil«. hri«adir|ev na akcijah v Slovemn M pa večati „ Obletnici vataj - v Bohih kil Hercegov, m ter na Hrvatskem s« 27 (lilija proslavili dan vsia|e narodov obeh republik V Žanre bu *o položili vence na grob narodnim N roiem na MfofOJU, osrednja proalava pa je bila v Strmin s.-,.-m*kH hala pripravljena Mala na Ooreniskem sejmu, kjer Im. pilri c.sre.1 nia proalava ob kramakem ohcinakem praz- niku m 2.r> letnic Planike, \>- ....... k.ilin-iii priteka s ve/ /rak v iiiino Skale, i/ bruhnil poatar. OSoaJ se jet mcJo rasAiril \ dolJmi ver kol r><> metrov |{eše\nlc>. ki Ml se takoi loldi Kasen |a. ho po težavnem rese vatipi zvečer okrog ji ure prinesli iz .ame truplu treh rudarjev Irhana č'.-ivševića. Kastna l)|kica m Nikole Jarića Škoda še nt ocen.ena. predvidevam pa, da |e l>n w. kni /a l(M) rnilijonov dinarjev naj bodo morali In ali štiri ledne opustiti -i\i k ciljem urejevanj« in čistoče turističnih krajev, ki ga je letos prvič organizirala Komisija za varstvo okolja pri izvršnem odboru Gorenjske turistične zveze pod skupnim naslovom »Najmanj onesnaženo področje turističnega društva« na področju Gorenjske. V tem tekmovanju sodeluje turističnih društev Ocenjevanje gre b koncu na dveh področjih: m rtiče i pri ocenjevanju splošne urejenosti in izgledu pokrajine m splošni urejenosti kraja, medtem, ko morajo turistična društva do i avgusta poslati i/jiolnien anketni list in oceniti sodelovanje v -kupnih ;ikcii;ili / dni/liniopoliilenimi organizacijami, l'o tem oeenje-\.m m bodo dokomm> izračunali rezultate in podelili nagrade v skupni \icdnosii m Klare milijone na vsakoletnem /boru turističnih delavcev Gorenjske Rezultati večletnega dela v posameznih turističnih društvih na Gorenjskem mi /«• vidni na področju varstva okolja. Urejenost se ka/c na primer \ turističnih društvih Naklo. Cerklje itd. in zatoje tudi prav. Gorenjske turistične /\c/<- pn tek.....vanju za najmanj onesnaženo področje v mejah turi« -n. nih društev povahils k sodelovanju tudi folokrožke. ki delujejo na osnovnih Aolah po Gorenjski z« tekmovanje pod naslovom »Kamen sponke.. Komisija je pel najbolj izvirnih posnetkov pripravila pet lepih denarnih nagrad v skupni vrednosti :»000 dinarjev. Vprašanje pa p- koliko -o pnaamezne osnovne s,,|«. na Gorenjskem pristopile k temu lekinov ,ni|ii ' Dnsedania 11achcioiialna prizadevanja turističnih društev m posameznih turističnih /ve/ za varovanje in izboljšanje človekovega živ-IjeniakegM in delovnega okolja s., že rodil« sadove Gorenjska kot Slovenija sta iz leta v leto bolj urejeni, prebival«, pa ekološko vse bolj osveščeni Tudi letos bo turislp .... /ve/;. Sloveni|e i/bliala najbolj prizadeven turistični k...i v Sloveniji V letošnjem letu so to tekmovanje dopolnili * s komponento varnost., kjer se tekmuje pod pslom: »Varno v ...epnen. okolju« Poseben poudarek |c dala turistična zveza Slo-vtmije v dogovora / republiškim Svetom *a preventivom vzgojo v cestnem prometu varnost, v.........tu. tako. da bi / opozartanjem na prometne pomanjkljivo^..... / m.hov.... odpravljanjem omogočili zmani- tovanje prehitrega naraščanja prometnih nesreč Prizadevajo au da bi Hluiia k. bo teki., mi m septembra, čimh.....• uspela, komisija pa bo po končne,,, t,k .....v.... j ti nagradila najbolj prizadevne turistične kraje v Sloveti i ii ■ u . ■I Kuhar 1