GRADIVO ZA JAVNO RAZPRAVO
Osnutek samoupravnega sporazuma
o ustanovitvi
samoupravne interesne skupnosti za gospodarjenje s stavbnim zemljiščem
v občini Bežigrad
Na podlagi 1., 2 in6. Cl Zakonaoupravljsnju inrazpola-ganju s slavbnim «mlji$*em (Ur.l. SR Slovenije, St. ?-320%77)
SKLENEJO:
1.   Delovni  ljudje in obLam  preko svojih  krajevnih skupnnosti ter delavci temeljnih in drugih organizacsj zdnizenega dela v občini Ljubljana Bezigrad, kot uporab-niki slavbnega zemljiSča in
2,   Delavcl komurmlnih organizacij združenega dela. ki opravljajo komunalne dejavnosli v zvezi z urejanjem stavbnega zemljišCa v tej obCini ter delavci -Soseske-, prganizacije za urejanje stavbnih zemljišf Bežigrad-Mo-sle. Ljubljana, Vojkova 63. kot izvajalci
SAMOUPRAVNI SPORAZUMO USTANOVITVI SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTIZA GOSPODARJENJE S STAVBNIM ZEMLJISCEM V OBČINI LJUBLJANA BEZIGRAD
I.   SPLO&NE DOLOCBE
l.elen
Z namenom, da skupno in enakopravno ureCniOujejo inlerese delovnih Ijudi in obeanov, ter se uslvarijo pogoji ?a hitrejsi, ekonomičnejSi in skladnejsi razvoj naselij v oblini Ljubl]ana Bezigrad, s tem pa tudi v mestu Ljub-ljani in v njcgovi okollci, terza izboljSanje komunalnih in stanovanjskih razmer, ustanovijo podpisniki tega samo-upravnega sporazuma Samoupravno interesno skupnast za gospodarjenie s stavbnim zemljiSCem v obfini Ljub-Ijana Bezigrad. s skrajfianim nazivom. Stavbna zemljifika skupnost   Ljubljana   Bežigrad   (v   nadaijnem   besedilu
Skupnosl.                        .   ,,
2 člen
Delgvni Ijudje in občani preko svojih krajcvnih skupno-sli ter delavci temeljnih. kumunalnih in drugih organizs-cij zdruR-nega dt-la. vsi kot podpisniki lega samouprav-nega sporazuma, upravljajo in razpolagano s tistim siavb-nim zemljiSčem obVine Ljubljana Bežigrad, ki se ureja z urbanističnim ali z zazidalnim načrtom ter predstavlja upravljanje in. razpolaganje s stavbnim zemljiSdem nji-hovo originalno in neodlujljivo pravico.
3. <Men
Stavbno zemljiStfe pridobiva v družbeno lastnino ob-čma Ljubljana Bežigrad, ki ga tzroča v upravljanje Skup-nosti.
4. «en
Skupnost je pravna oseba s sedežem v Ljubljani, Voj-kova 63, ter jo zastopa m prcdstavjja predsednik IzvrS-nega odbora. Skupnost opravlja dejavnost posebnega druzbenega pomena
5 člen
V Skupnost se lahko po njeni ustanovitvi vkljuCijo in v njej uveljavljajo samoupravne pravice m obveznosti tudi organizacije združenega dela, ki programirajo in projekti-rajo izgradnjo komunalnih objektov in naprav oz. priprav-Ijajo urbanistitno dekumentacijo, samoupravne interesne skupnosti, ki s svojimi objekti sodeiujojo pri snovanju in izgradnji naselja ler stanovanjske zadruge usposobljene /.a družbeno usmerjanje merjeno slanovanjsko gradnjo,
Natfin in postopek za vključttev in uveljavljanje samou-pravnih pravic in obveznosti po prejfinjem odslavku tega <Mena se podrobneje uredi v statutu Skupnosti.
6. člen
Stavbna*zemljiLka skupnost Ljubljana Bežigrad obli-kuje s samoupravnim sporazumom skupaj s stavbnimi zemljifikimi skupnostmi iz drugih obCin na območju me-sta Ljubljane skupnost stavbnih zemljiSkih skupnosti, v katers stavbne zemijifike skupnosti zagolavljajo, obliku-jejo in uresničujeo enotno stabvno zemljiško politiko na obmotfju mesta Ljubljane v skladu 1 odloOitvami delovnih Ijudi, oManov In delavcev izrazenih v sklepih samouprav nih organov v stavbnih zemljiških skupnostih.
7 flen
Ce ni z Zakonom o upravljanju in razpolaganju s stavb-nim zemljiStfem druga<^e dolofieno. veljajo za Skupnosl dolofbe Zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Ur. 1. SR Slovenije, Sl. 24-1184%75)
II.  NALOGE    STAVBNE    ZEMLJifiKE    SKUPNO5TI LJUBLJANA BEZIGRAD
8. Lten
Skupnost kol nosilec razširjene reprodukcije na po-droiju atavbnezemljiSke poiitike upravlja s slavbnim zemljiSčem v družbeni lastnini lako, da skrbi, da se siavbno zemljiSfe pravočasno uredi s kornunalnimi ob-jekli in napravami ler smotrno urorablja glede na njegovo namembnost, ki jo določajo urbanistitfni dokumenti in pri lem zlasti:
-  sprejema srednjeroine plane in letne programe urcja-nja «,tavbnega zemljišCa. investicijske programe za dela na urejanju stavbnega zemljiS^a ter ukrepe, ki so potrebni za njihovo uresniCevanje;
oddaja dela za urejanje stavbnega zemljišča organiza-t-ijam združenega dcla kot izvajalcem;
-  daje pobudo in sklepa aamoupravne sporazume in družbene dogovore s samoupravnlmi interesnimi skup-
nostmi, drugimi samoupravnimi organizacijami in skup-nostmi, da se zagotovi racionalnejše in bolj uCinkovito urejanje in uporaba stavbnega zemljiSia;
-  opravlja druge naloge s področja upravljanja stavb-nega zemljiSča, ki jih doloCa Zakon o upravljanju in razpo-laganju s stavbnim zemljiS^em, ter na podlagi tega zakona izdani predpisi Skupščine mesla Ljubljane oz. SkupšOine občine Ljubljana Bežigrad.
Natantfneje se naloge Skupnosti opredelijo v njenem statutu.
9. člen
Skupnost oddaja stavbno zemljiSče v uporabo temeljni in drugim organizacijam združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim in drugim samoupravnim organi-zacijam in skupnostim 2a gradnjo objektov za njihove potrebe ter civilnim pravnim osebam in občanom za grad-njo stanovanjskih hiš in drugih objektov, na katerih tmajo lahko Isstninsko pravico,
lO.eien
Zaradi usklajevanja planov družbenoekonomskega in prosiorskega razvoia občine Ljubljana Bežigrad, progra-mov družbeno usmerjene stanovanjske gradnje ter grad-nje drugih družbenih in gospodarskih objektov in zaradi uresni^evanja drugih skupnih ciljev Stavbna zemljigka skupnost Ljubljana Bežigrad sodeluje s Samoupravno slanovanjsko skupnostjo Ljubljana Bežigrad. s Komu-nalno skupnosijo Ljubljana Beiigrad in z drugimi samou-pravnimi interesnimi skupnostmi ter lahko spora2umno z njimi obltkuje skupna delovna telesa, sodeluje po svojih delegatih v organih teh skupnosti in razvija druge oblike medsebojnega sodelovanja.
m. ORGANIZACTJA STAVBNE ZF.MIJISKE 8KUF-\OSTI LJ. BEŽIGRAD
ll.den
Stavbno zemljiSko skupnosl Ljubljaaa Bežigrad uprav-Ija njena skupšf ina, ki jo sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev
, IzvrSilne zadeve opravlja za skupfičino IzvrSni odbor Skupnosti, samoupravni nadzor nad delom organov Skupnosti pa odbor za samoupravni nadzor
12člen
Funkcijo deJegacije za delegiranje delegatov v zbora skupščine prvega mandata opravljajo skupžtfine krajev-nih skupnosti in organi upravljanja v temeljnih in drugih organitacijah zdruttfnega dela.
V nastedmh mandatih pa se delegacije delovnih Ijudi m obCanov v krajevnih skupnostih ter delavcev v temeljnih in v drugih organizacijah združenega dela oblikujejo na volitvah, na katerih se izvolijo deiegacije v samoupravne interesne skupnosti.
13. Clen
V zbor uporabnikov delegirajo:
-  delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih po enega delegata. ki ga določi delegacija izmed izvaljenih delegatov;
-  delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela z območja krajevnih skupnosti po enega detegata, ki ga določi konferenca njihovih delegatov.
Konferenca delegacij se oblikuje enako, kol to velja za konference delegacij-v samoupravne interesne skupnosti
14- Cten
V  zb(jr izvajalcevdelegirajo delegale delavci temeljnih komunalnih orgamzactj zdruzenega dela, ki opravijajo komunalno dfjavnost V zvezi z urejanjem stavbnega zem-ijifiCa v občini Ljubljana Bežigrad ler delavci ¦¦Soseske-, organizacija ia urejanje stavbnih zetnljišč Bežigrad-Mo-ste, in sicer po enega delegata.
SKUPSCINA STAVBNE ZFMLJlSKE SKUPNOSTI LJLBLJANA BEZIGRAD
15 Clen
Skupdtfina sklepa in odiotfa v nasfednjih zadevah:
-  o sprejemu statuta in drugih sploSnih aktov Skupnu-sti,
-  o sprejemu srednjerofinih planov in letnih programov urejanja stavbnega zemljiSta ter o ukrepih, kt so potrebni za njihovo uresničevanje;
-  o sprejemu finan^nega načrta in zakljutfnega računa Skupnosti;
-  o doloCanju pogojev za oddajo del za urejanje stavb-nega zemljišča;
-  o določanju pogojev za oddajo stavbnega zemljiiča v uporabo;
-  o sklepanju samoupravnih sporaziimov in družbenih dogovorov   s  samoupravnimi   interesnimi   skupnosimi, drugimi samoupravnimi organizacijami m skupnostmi v zvezi z urejanjem stavbnega zemljiSča;
-  o pravotfasnem pridobivanju in urejanju stavbnega zemljiStfa s komunalnimi objekti in napravami;
-  o izvolitvi in razširitvi predsedmka skupgtfine in nie-govega namestnika ter predsednika in članov Izvrfinega odbora SkupnosU,
-  o drugih zadevah iz svoje pristojnosli na podlagi za-konov, drugih predpisov, samoupravmh skorazumov a/.. druzbenih dogovorov ter po statutu Skupnosti-
16-člen
Skupi^ina zaseda praviloma loOeno na sejah obeh zbo-rov razen, če oba zbora sklenela, da bosta obravnavala določene zadeve na skupni seji.
Vendar pa tudi v lem primeru glasuje vsak zbor ločenu
17. elen
Odločitev skupSčine je valjavno sprejeta, če jo sprej mela oba zbora v enakem besedilu z večino giasov navzo-čih delegatuv, razem v primeru. ko je s stalutom Skupno-sti dolofena za veljavnost odločitve vt-eina glasov vseh delegalov. Vsak zbor veljavno sklepa, Ce je na seji navzoča večina vseh delegatov zbora.
18. tflen
Ce oba zbora po dveh zaporednih glasovanjih ne dose-žeta soglasja o sporni zadevi, imenujeta skupno komistjo. v kalero izvoli vsak zbor enako Stevilo tlanov in ki skuša odpraviti spor ter pripraviti skupen predtog ^a uskladitev spornih vpraSanj.
Ce st skupna komisija ne sporazume ali če zbora ne sprejmeta skupnega predloga, se predlog obravnava na skupni seji obeh zborov. Ce se tudi tedaj ne dost-žf so glasja obeh zborov, se predlog odloži z dnevnega reda Predlog se lahko ponovno da na dnevni red obeh zborov Sele po poteku žestih mesecev od zadnje odlotitve razen, ^e se na predlog obeh zborov zadeva obravnava tudi preje.
19. čien
Ce zaradi razlifnih staliSč med zboroma ludi po usklaje-valnem postopku ni prišlo do odlotfitvfe o vpraSanju, ki je bistvenega pomena za zagotovitev potreb ot. interesov delovnih Ijudi in občanov na tem podrutju komunalne dejavnosti, lahko Skupfitina ob«Mne Ljubijana Bezigrad na predlog njenega IzvrSnega sveta s svojo odlotfitvijo zaCasno uredi to vprašanje.
20. Clen
Podrobneje ae delo skupžčine oz. posameznega zborn uredi s statutom Skupnosti.
21. Clen
Skupftetno zastopa in predslavljapradMiinlk ikuptdne
ki ga izvoli skupščina izmed delegatov v zburu uporabm kov.
Mandat predsednika skupščine traja 4 lela; pp preteku mandata je predsednik skupžf ine lahko ponovno izvoljen za isto funkcijo samu &e za eno mandatno dobo. Na^im izvolitve oziroma odpokfica, delokrog. pooblastila in od-govomost predsednika skupščine se podrobneje uredi s slatutom Skupnosti.
Predsednik skup&čine ima lahko nameslnika. ki mora bili prav tako deltgat v zboru uporabnikov.
IZVRŠNI ODBOR SKUPNOSTI
22. Clen
Izvrsni odbor Skupnosti je izvrSilni organ niene skup-Mine                             23.«en
IzvrSni odbor ima predsednika in 5 <Manov. Skupžtina Skupnosli izvoli elane odbora izmed delegalov v skup-Sčini, predsednika pa izmed delegatov v zboru uporabni-kov.
Mandat predsednika in elanov odbora traja 4 leta, vsi pa so lahko ponovno izvoljeni le še za eno mandatno dotx>
24. člen
Izvršno odbor Skupnosti ima predvsem naslednje pri-slojnosti:                         ,
-  skrbi za uresnifevanje zemljiSke poUtike ter za izvrSe-vanje sklepov in drugih aktov skupštfine;
-  obravnava in predlaga skupSčini v sprejem finančni načrt in zaključni račun Skuonosii
-  sktbi ita izvrSevanje tinantnega naCrta;
-  pripravlja gradivo in predloge za delo SkupSčine:
-  obravnava in odloča o sklepanju pogodb in drugih pravnth aktov v zvezi t realizačijo finanč-nih načrtov, pro-gramov, in drugih sklepov skupSčine;
-  izvaja oz. skrbi za izvajanja tega samoupravnega spo-razuma, statuta Skupnosti  in drugih samoupravnih in splošnih aktov. ki jih sprejme skupščma Skupnosti;
-  pripravlja oz. obravnava samoupravne sporazume in družbtne dogovtirt. ki jih sprejtma oz. k njim prislopa stavbna zemljtSka skupnosl Ljubljana Bežigrad,
-  opravlja druge naloge. ki mu jih naiozi skupšeina Skupnosti.
Podrobneje se pristojnosli in delo IzvrSnega odbora urcdi v slatutu Skupnosti.
25. Clen
Predsednik IzvrSnfga odbora predstavlja in zastopa I/vrSn.odbor.                ^ ^
IzvrSni odbor lahko za izvrSitev posebnih slrokovnih nalog obliktije ter imenuje stalna ali občasna delovna tclesa (komisije). ki jih obvezno vodijo člani izvrSnega odbora, vanje pa vklju^ijo tudi slrokovno usposobljeni slrokovnjaki za posamezna podro^ja dela.
ODBOR ZA SAMOLPRAVNI NADZOR
27. (Men
Odbor za samoupravni nadzor opravlja samoupravni družbeni nadzor nad delom organov skupSčine Skupnosii ler njenih strokovnih služb. oz. nad delom slrokovnih siužb urganizacije združenega dela, ki opravlja posa-mczna strokovna dela za potrebe Skupnosti
28. Clen
Delegata v odbor za samoupravni nadzor izvolijo or-gani, ki opravljajo funkcijo delegacije po 12, elenu tega samoupravnega sporazuma, na skupen predlog obOinske konference SZDL Ljubljana Bežigrad in obtinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Ljubljana Bežigrad.
N*dall«vin|e na 10. strani
Nadal)avan|« z 9. ttranl
29. Clen
Odbor za samoupravni nadzor nadzoruje: izvajanje tega *;imoupravm_>ga spora/.uma, statuta in drugih sploSnih aktov Stcupnosti. drugih samoiipravmh sporazumov in drugih druibemh dogovorov. h kaUirim pnstopa ta Skup-nost, i/vajanje sklepov skupLLine in IzvrSnega odbora ter skladnosl Ifli sklupov s samoupravmmi pravicami delov nih Ijudi. obOanov in delavcev, ki delegirajo delegate v skup&Cino Skupnosti. udgi.ivorno ler družbeno in gospo-darsko smolrno uporabo druzbenih sredstev in razpolaga-nje z njimi: obveSfanjt- delovnih ljudi. občanov in delav-i.tv o vpraSanjlh. ki so pomembna za odločanje in nadzor-slvo v Sknpnostt ler za uresmtevanjc njihuvih drugih samoupravnih pravtc, dolžnosti in inieresov.
30. člen
S statutom Skupnosti se- podrobneje doloCt naf in formi-ranja tega udbora. odpoklie dtlegatov. pravice, dolžnostt m odgovornosl d^legntov v odboru
IV.STROKOVNA SUJŽBA
31,«len
7.n opravljanjt? strokovnega in adminislrativnega dela /a  potrcbt? skupšlme in drugih organov Skupnosti se organizira posebna strokovna sluzba, katere arganizacija tn nalogt* se dolofijo s statutom Skupnosli. 32. člen
Posamezne strokovne naloge Skupnosti iahko opravlja tudi organizartja /.druzcnega dela. usposnbljena za posle urejanja stavbnega ZfmljiSfa in katen skupSčinj te Skup-tvisli na podlagi samoupravnega sporazuma ali pogodbe poveri taka dela.
Organi*aci)a zdruzenega dela rz prvega odsiavka tega (Hena se mora organizirati tako. da dolofena delcivna skupnost ali temetjna organizacija združenega dela v njeni st^lavi spr-ivlja svojodejavnoslizključnozapotrebe teSkupnosti.                   33^
Razmerju niod stavbno zemljiško skupnostjo Ljubljana Bi-žtgrad in delovno skupnostjo \z 31. C\ oz organizaeijo /druzeriega dela iz 32. L]. tega sporazuma se uredijo po predpisih, ki veljajo za svobodno menjavo dela.
V.  JAVNOST DELA
34. Clen
Delo Skupnosli je javno in dostopno dclovnim Ijudem. obOanum, druzbenim in eivilnim pravnim osebam. ki imajo moznosl vpogleda v dokumentacijo Skupnosti ra-/en v tisio, za katera veljajo posebni predpisi o uradni ali o poslovni tajnosti.            „     .
Delovni tjudje. občani in delavci, ki delegirajo svoje delegate v skupSCino Skupnosti, imajo pravico in dolt-nosl, da so neposredno ali po svojih delegatih, organih ali organizacijah obveS^eni o delu Skupnosti ler njenih orga-nov ler ssvojimi predlogi in mnenji vplivajona delooz. na oblikovanje njene slavbne zemljiSkf politike. Skupnost mora zato organizirati ustrezen naiJin obve&čanja javnosti
VI.   SREDSTVA ZA FINANCIRANJE SKUPNOSTI
36. Clcn
Viri sredstev, ki sluiijo za uresnitevanje planov in pro-^ramov Skupnosti. so predvsem naslednji:
-   pnsptfvek   invcstitorjev k  stroSkom  %a  pripravo  in opremljanje stavbncga zemljiSia:
-  nadomestilojia uporsbo stavbnega /emljižča; sredfitva izlotfena /a .stanovanjsko graditev, ki jih dc-
luvm Ijudje in obfani namenjajo po posebnem samo-upravnem sporazumu za financiranje izgradnje omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega in sekundar-nega pomena, ki sluzijo mdtvidualni komunalni porabi v ukviru družbeno usmerjene graditve stanovanj;
-   phspevki uporabnikov. ki se plaCujejo ob ceniltomu-nalne slorHve (vodovud, kanahzacija, piin. loplovod), ki se po samoupravnih spurazumih zdrufcujejo pri tej Skupno-sti;
-  sredstva, ki jih po posebnih samoupravnih sporazu-mih   združujejo   zainteresirane  samoupravne  interesne skupnostt. družbeno politične skupnosti, krajevne skup-nosti, komunalne organtzacije, poslovne banke in druge samtiupravne »rganizaeije ter skupnosti in investitorji:
-   sredstva. ki se ustvariajo z zajemanjem mestne zemlji-Ske rente;
-   druga sredslva {krediti. dotacije in podobno).
37. <Men
Sredsiva Skupnosti se zbirajo na posebnem tekočem raCunu ter se evidentirajo po posameznih virih iz prejfi-njega člena.
38. <Men
Skupnost upravlja s sredstvi na podlagi letnega finantf-uega načrta.
Osnove za seslavo in sprejemanje finan^nega nafrta Skupnosti so sprejeti srednjeročni plani in l^tni programi urejanja stavbnega zemljišCa. kot tudi investicijski pro-grami /,a deta na urejariju stavbnega zemljiSča.
VII.  POOBLASTILA    SKUPSClNE    OBClNE    LJLB-LJANA BE2IGRAD
39. tflen
SkupStina oWine Ljubljana Bežigrad ima glede te Skupnosti predvsem naslednje prislojnosti:
-  potrjuj« ta samoupravni sporazum in statut Skupno-sii,
-   daje soglasje k srednjeročnim planotn in k lelnim programom utrejanja stavbnega zetnljiSča;
-   s svojim odlokom izrofa Skupnosti v upravljanje stavbno zemljiSfe v uporabi obfine Ljubljana Bežigrad;
-   razpravljanja o lemeljnih vpraSanjih polilikt1 m r;i-/voja s podroOja upravljanja in urejanja stavbnega zemlji-Stfa;
-  daje soglasje na izraCun popreCnih stroSkov za gradi-tev omrežja  komunalnih objektov in  naprav glede na njihov namen in vrslo rabe na dolotenem obmotju in ki bremenijo investitorja objekla;
-  predpiSc obvezen prispevek uporabnikov komunat-nih storitev za izgradnju komunalnih naprav v skiadu z zakonom o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemlji-Sčem. Ce sredstva za te namene niso zagotovljena v okviru te Skupnosti;
nadzoruje zakonitost dela te Skupnosti na podrodju upravljanja in urejanja atavbnega zemljiSča.
SkupS^ina obCine Ljubljana Bežigrad opravlja tudi druge naloge, ki jih doiočajo zakoni in drugi predplsi,
VIH. SPREJEMANJE STATUTA
40. č\en
S slatutom Skupnosti se podrobneje ureja predvsem naslednje:
-   naloge Skupnosti;
-   organizacija Skupnosti. natfin formiranja in delovanja n)enih organov ler njihove pnstojnosti;
-   uveljavljanje samoupravnih  pravic in obveznosti s strani  ustanovileijev  ter drugih  organizacij  zdruzenega dela oz. samoupravnih interesnih skupnosti, ki se po njeni ustanovitvi vključijo vanje;
-   poslovanje Skupnosti na področju oddajanja in Lueja-nja siavbnega zemljišea:
-  sodelovanje Skupnosti s Skupščino obtine Ljubijana Bežigrad. s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo Ljub-Ijana Bezigrad, s Komunalno skupnostjo Ljubljana Beži-grad  ter  z  drugimi  samoupravnimi   interesnmii  akup-nostmi;
-  organizatija in naloge strokovne sluzbe Skupnosti ler itačin nadzora nad delom orgamzacije zdruzenega dela, ki opravlja posamezne strokovne naloge za potrebf Skupno-sti;
-  javnost dela in naCin obveSianja javnosli o delu Skupnosti;
-  viri in način financiranja skupnosti;
-  zastopanje in podpisuvanje;
-  postopek izvolitve, odpokhca ali razrefiitve organov;
-  postopek sprejemanja statuta in drugih sploSnih ak-lov v Skupnosti.
41člen
Stalut se pred sprejemom da v javno razpravo, ki traja najveC en mesec. Po končani razpravi skupžeina Skupno-sti sprejme slatut z večino glasov delegatov vsakega zbora, nakar ga predloži v potrditev Skupščini obtine Ljubljana Bežigrad. Po potrditvi se statut skupaj z odlo-kom o potrditvi objavi v Uradnem listu SR Siovenije.
Za spremembe ali dopolnitve slatuta veljajo enake do-lotbe kot za njegov sprejem
IX. KONCNE DOLOCBE
42. tlen
Ta spc/ratum se lahko spremeni ali dopolni po istem r,ostopku. kot velja za njegovo sklenitev
43. elen
Potem. ko ga podpiše najmanj dve tretjini vseh uporab-nikov oz. vseh izvajalcev - ustanoviteljev te Skupnosti, SkupSčina občine Ljubljana Bezigrad obravnava in polrdi ta samoupravni sporazum s svojim odlokom.
44.den
Ta sanuiupravni bporazum stopi v veljavo osmi dan po objavi odloka iz 43. čl. lega sporazuma v Uradnem listu SR Slovenije.  ,
45. <Men
Prva skupSčina Skupnosti se mora konstituirati v dveh mesecih po uveljavitvi tega samoupravnega sporaziima Prvo sejo skupšdine pripravi in sklie« iniciativni odbor za ustanovitev te Skupnoati.
48. č\en
Ta samoupravni sporazum se objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
V Ljubljani dne . . ,
Podpisi:
Uporabniki:
Izvajalcl:
OBRAZLO2ITEV:
I. CVOD: fstava, zakonska in idejno polilična izhodii^a
Dosedanja ureditev na podrofju urejanja slavbnega zemljiSCa ne ustreza več natelom družbenegu upravljanja. izraženim v usiavi SR Sloventje Družbeni vpliv na udlo-(ianje o /adfvah s tvga pudrotja dfla st jf v inanjSi mtn sict?r zagolavljal 5 sudelovanjum ^unanjih tflanov v dtOav-akih svetih organizacij za urejanje slavbnega zemljiič-a. vendar pa ne moremo govoriti o odlotfuioiem vplivu dt-lovnth Ijudi na tem podrotju. temvet bolj o odlotujotf-em vplivu delavcev, ki to dejavnost opravljajo. Tako je po 66 čl Ustave SR Slovenijt? predvideno, da ne med drugim tudi na podroCju komunalnih dejavnosti (med katere spada urejanje stavbnega zemlji&Ca) in v katenh delovanje tržruh zakomtosii 111 podtaga za usklajevanie dela in pu-treb in za vred.notenje detovnih uspehov, lahko ualanoviju sainoupravne interesne skupnosti, v katerjh se uresniCu-jejo skupni interesi. določeni s samoupravnim sporazu-mom V njih se delovni Ijudje kot uporabniki zdruzujejo / delavci izvajalci, ki todejavnost opravljajo. Vnjihzadovo-Ijujejo svoje osebne in skupne potrebe. zdruzujejo sred-stva in doloCajo namene za njihovo uporabo, opredelju-jejo pogoje in naCin opravljanja teh dejavnosti. spreje-majo in uresnitfujejo programe dela in razvoja. vplivajo na oblikovanje cen in sodelujejo pri določanju politike cen ter uresničujejo druge skupne interese. Z organmacijo in delovanjem samoupravnih interesnih skupnosti pa tudi zagotavljajo medsebojno povezovanje teh dejavnosti in usklajujejo njihov razvoj drugih dejavnosti.
Konkrelizacijo leh ustavnih natfel o usmnavljanju ko-munalnili skupnosti na področju upravljanja in urejanja stavbnega zemljišča predslavlja Zakon o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. I. SRS, 7-32077). Le-ta v svojem 1, el. doiota, da delovni Ijudje in ubCani upravljajo m razpolagajo s stavbnim zemljišCem v druž-beni laslnini v rnejah določb tega zakona, predpisov ob-Cinskih skupS^in, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki jih sklenejo, da si ustvarijo pugoje m hitrejši. ekonomiCnejši \n skladnej*,! razvoj naselij \w za izboljSanje svojih komunalnih lazmer. Po 2. čl tega la-kona delovni Ijudje in obeani preko svojih krajevnih akupnosti ter delavci tetneljnih in drugih organizacij združenega dela kot uporabniki stavbnega zeintjišča, ter delavci organizacije za urejanje in oddajanje stavbnega zemijiSča upravljajo in razpotagajo s stavbnim zemljiSčem v obCint, samoupravni komunalm interesm skupnosti ali pa v samoupravni interesm skupnostj za gospodarjenje s stavbnim zemljifičem, ki jo uslanovijo s samoupravnim sporazumom, ter v krajevni skupnosti. Po 3. t\. istega zakona občina pridobiva stavbna zemlji^fa v družbeno lastnino. jih upravlja po svojih organih ali pa^jih izroLa v upravljanje komunalni skupnosti oz. stavbni zemlji^ki skupnosti ali krajevni skiipnosti.
Mestna konferenca ZKS Ljubtjane je na sv°ji 5. seji dne 30. oktobra 1978 sprejela staliiča in sklepe o izhodiščih za urejanje prostora in ukolja na območju mesta in o nalogah komunisiov, ki so biSa objavijena v posebni prilogi Komu-nista L dne 10. novembra 1978. V le-teh se jc opredelila za ustanovitev samostojnih ob^inskih siavbnih zemljiSkih skupnosti. ki naj bi oblikovale skupnost samoupravnih interesnih skupnosti mesta Ljubljane, ter v njih zagotav-. tjalf, oblikovale in uresničevale enotno zemljiško politiko v mestu Ljubijani. Tako se botlo morale slavbne zemljiSke skupnosti dogovoriti o enotnem natinu pridobivanja stavbnega zemljiSča v družbeno lastnino, o odškodninski politiki, o določanju pogojev za oddajo stavbnega /.emlji-SCa v uporabo, o rokih za pripravo in opremo stavbnega zemljišia, o usklajevanju svojih srednjerotfnih planov, na podlagi katerih bodo pripravljali svoje letne programe dela, o morebitnem zdruzevanju in usmerjanju svojih sredstev in o drugih morebitnih problt-mih. Ob tem pa bo potrebno zagotovili tudi vključevanje ob^inskih in mesl-nih organov SZDL in Zveze sindikatov Slovenije v pri-. pravo in oblikovanje družbenih dogovorov in samouprav-nih sporazumov s tega podroCja dela.
II.  SAMOUPRAVNI SPORA2LM
Splošne določbe vsebujejo osnovna lzhodišča o usta-novrtvi stavbne zemljiSke skupnosti (1.-4. CL). o vključeva-
nju in uveljavljanju samoupravnih pravic in obveznosli drugih organizacij zdruzenega dela (5. t\.) ter o oblikova-nju škupnosli stavbnih zemljiSkih skupnosti naobmočju mesta Ljubljane (6. t\.\.
Naloge stavbne zemljiške skupnosti, pri (Jemer je po-sebno poudarjeno, da je le-ta nosilec razSirjene reproduk-cije na podrotfju stavbne zemljiske polUike. ter sodelova-nje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnoatmi obravnava samoupravni sporazum v 8.-I0. tV Medsebojno sodelovanje je nujno, te naj bodo uresničeni cilji delovmh ljudi in združenega dela tako na podrotfju druibeno usmerjene stanovanjske gradnje, kot tudi gradnje drugih družbenih in gospodarskih objektov na območju občine Ljubljana Bežigrad.
Upravljanje stavbne zemljiSke skupnosti je poverjeno njeni skupSčini, organizirani po dvodomnem sistemu v zboru uporabnikov in v zboru izvajalcev. Delegate v zbor uporabnikov delegirajo delovni Ijudje in obCani preko svojih krajevnih skupnosti oz. delavci v temeljnih in dru-gih orgamzacijah združenega dela, delegate v zbor izvajal-cev pa delegirajo delavci temeljnih komunalmh delovnih organizacij, kj opravljajo komunalno dejavnost v zvezi z urejanjem stavbnega zemijtStfa ter delavci -Soseske- kot organizacije za urejanje stavbnih zemljise Bežigrad-Mo-ste. V vseh primerih se bodo formirale post?bne delega-cije, oz. konference delegacij delavcev v zdruzenem delu, ki bodo delegirale po enega delegata v zbor uporabnikov oz. v zbor izvajalcev. Le zaradi ekonomičnosti postopka naj bi funkcijo delegacije v prvem mandatu opravljale skupžčine krajevnih skupnosti oz. organi upravljanja v temeljnih in dnigih organizacijah zdruienega dela, že na pr^'ih volitvah pa naj bi delovni Ijudje, občani in delavci izvolili posebne delegacije. s čemer se bo še povečal nji-hov vpliv na upravljanje in razpolaganje s stavbnim zem-IjiSCem (11.-14. flen).
V  nadaljevanju se s samoupravnim sporazumom dolo-čajo pristojnosti skupfičine, osnovna načela o odiočanju v zborih, o postopku v primeru nesoglasja med obema zbo-roma, kjer je  podana tudi  možnost posega Skupžčine obCine Ljubljana Bežigrad v primeru, ko zaradi neso-glasja obeh zborov ni priSlo do odločitve o takem vpraSa-nju. ki je bistvenega pomena za zagotovitev potreb oz. inieresov delovnih Ijudi m občanov na tem podrotju ko-munalne dejavnosti. OdloOujot vpliv uporabnikov se kaze tudi v tem, da morata biti predsednik skupžtine oz. nje-gov  namestnik delegata v  zboru  uporabnikov (15.-21. Clen).
IzvrSilni organ skupLLine bo njen izvršni odbor. kate-rega sestavljajo predsedmk in pet ^lanov, ki morajo,biti vsi delegati v skupSčim, predsednik pa obvezno delegat v zboru uporabnikov Za opravljanje posebnih strokovnih nalog bo izvržni odbor imenoval sialna ah obtasna <ie-lovna telesa. Tako za predsednika skupSčine kot tudi za predsednika in člane izvrSnega odbora velja načelo izvoli-Ive le za največ dve zaporedni mandatni dobi (22.-26. elj.
Poseben organ skupnosti bo odbor za samoupravni nadzor, ki bo opravljal samoupravni druzbeni nadzor nad delom organov skupštfine skupnosti ter njenih strokovnih služb oz. nad delom strokovnih siuzb organizacije zdruze-nega dela, ki opravlja posamezna strokovna dela za po-trebe skupnosti. Predlog za izvolitev delegatov v ta odbor posredujeta organom. ki opravljajo funkcijo delegacije po 12. čl. tega sporazuma. skupno občinska konferenca SZDL in obeinski svet Zveze sindikatov Slovenjje Ljub-ljana Bežigrad (27.-30. čl.h
Za opravljanje strokovnega in administrativnega dela za potrebe skupStine in drugih organov bo skrbela po-sebna strokovna sluzba, posamezne strokovne naloge pa bo lahko opravljala tudi posebna organizacija /druJenega dela. usposobijena za posle urejanja stavbnega zemljiSCa. ki pa se mora organiziraU lako, da bo dolofena delovna skupnost ali temeljna organizacija v njeni sestavi oprav-ljala svojo dejavnost izkljuCno za potrebe te skupnosii Ceprav to s sporazumom ni predvideno. pa bo praks^ nedvomno pokazala. ali ne bi bilo smotrno, da se taka organizacija združenega dela organizira za potrebe vseh Ijubljanskih obtfin (31.-33. iU.
Javnost dela se obravnava v 34. tn 35. tl., medtem ko se scedstva za financiranje in njihovo razporejanje obravna-vajo v 36.-3S. ei. Prav pri slednjem je polrebno poudariti. da je trenutno kot najvažnejši vir financiranja opredeljen prispevek investitorjev k slroSkom za pripravo in oprem-ijanje slavbnega zemljiS^a. Vendar pa bo 6edalje po-membnejSi vir financiranja postalo nadomestilo za upo-rabo stavbnega zemljiSča, ki se po sedaj veljavnih predpi-sih uporablja za graditev omrezja komunalnih naprav in objektov primamega pomena, ki so namenjeni za skupno rabo. kot so na primer ceste, javna razsvetljava ler objekti in naprave za odpravo atmosferskih voda.
Kot vir financiranja je opredeljen tudi prispevek upo-rabnikov. ki se plaf uje ob ceni komunalne storitve in ki je po zakonu o komunalnih dejavnosti posebnega družbe-nega pomena dohodek komunalne skupnosli. Vendar pa se ta sredstva Jahko uporabljajo le po sprejetem programu lzgradnje komunalnih objektov in naprav. kar pa je dolž-nost stavbne zemljižke skupnosti. Zato bo tudi glede upo-rabe teh sredstev nujno dobro povezovanje komunalne in stavbne zemljiške skupnosti, kar bo tudi stužilo k do-bremu poslovanju obeh v inleresu delovnih Ijudi, obtfa-nov in delavcev v združenem delu.
V   39. Č\.  so dolot^ent pristojnosti  Skupščine obtfine Ljubijana Bežigrad glede te skupnosti. v 40. in 41. čl. pa osnovna določila glede statuta, pri čemer veija poudariti, da mora skupSčma obtfine potrditi la samoupravm spora-zum in statut skupnosti s svojim odlokom ter tudi izročiti stavbno zemljište v upravljanje le skupnosU. Prvi statut skupnosti pripravi ta imciativm odbor, sprejme pa ga že tiovo ustanovljena skupščina stavbne zemljiške skupno-sti, za oblikovanje katere bo prav lako poskrbe! ta inicia-tivni odbor.
iii.zakljuCek
Po ustanovitvi vseh stavbnih zemljiških skupnosti v vseh Ijubljanskih ob^inah bodo le-te s samoupravmm sporazumom ustanovile posebno skupnost stavbnih zem-ljifikih skupnosti, katere osnovna naloga bo oblikovanje enotne stavbne zemljiške politike na območju mesta Ljubljane v skladu z i«jlofitvarni delovnih Ijudi, cbčanov in delavcev v združenem delu. izraienih v sklepih samou-pravnih urganov v stavbnih zemljiSkih skupnostih Tudi ta samoupravni sporazum in slatut akupnosti bodo mo-rale potrditi skupSčine vseh ljubijanskih oWin.
Nedvomno bo delo, ki ga bo morala opravljali novo ustanovljena stavbna zemljiška skupnost, ne glede na bislvene premike v upravljanju in urejanju stavbnega zemljiSča, naletelo na dolotfene zaCetne težave. ki pa jih bo ob dobrem sodelovanju vseh organov, ki bodo delegirali svoje delegate v prvo skupščino te skupnosti. možno uspeSna prebroditi m ob pomoči obdnske konference SZDL in obttnskega sveta Zveze sindikaiov Slovemje Ljubljana Bežigrad uresniOiti vse naloge. ki jih pred nas vse postavJja ta sporazum. Vendar pa smo prepričani, da bo uresničitev teh nalog pomenila pomemben prispevek delovnih Ijudi, obeanov in delavcev v združenem delu k refievanju problemov urejanja prostora in okolja na ob-moi-ju te obCine in mesla Ljubljane. Iniciativni odbor pričakuje. da bo javna ranprava izpričala podporo vseh delovnih ljudi in ubčanov o tem dokumentu, katerega t-ilj je zagotoviti uCinkovito družbeno upravljanje in urejanje stavbnega zemljiSča v sploino korist.