Spohijevanje šolskili dolžnosti se zahteva od učiteljstva do pičice; drugače jc pa s §§, ki zagovarjajo učiteljske pravice! Tako n. pr. zahteva § 5. dež. šol. zakona z dne 29. aprila 1873. 1.: »V vsakem okraju je napraviti najmanj eno meščansko šolo«. Na Kranjskem imata dosedaj le dva okraja meščanske šole, t. j. krški in postojnski. Ljubljana ima pač več osemrazrednih ljudskih šol, a nobene javne meščanske. Ker je učni načrt za meščanske šole obširnejši kakor za osemrazrednice in ker se meščanskiin šolam z ozirom na krajne razmere lahko da poljedelski, obrtni ali trgovski značaj — je nepobitno dejstvo, da n i s o m eščanske šole slabejše kakor osemrazrednice brez ozira na to, da morajo hneti učitelji mešeanskih šol posebne izpite. Kje tiči vendar vzrok, da nimamo več meščanskih šol in da dela kranjska dežela v celi Avstriji tako čudno iz- * 0 knjigi saini spregovorim obSirneie v Popotniku". j.g. jemo? Menda vendar ni vzrok tistih par kronic, ki jih dobi meščanski učitelj več kakor ljudski?, vsaj je to za marljive1 učitelje skoraj edini avancement. Pri šolstvu preveč štediti se pa še nikdar in nikjer ni obneslo! Tudi vlada lahko veliko stori za zakonito ustanovitev meščanskih šol, vsaj čitamo v ministrski naredbi z dne 8. junija 1883. I. (ad IV., 5); »Šolska obiastva naj vplivajo na to, da se tam, kjhr je vsied izlušnje potreben ljudskošolski pouk, ki prcsega učni smoter pet- aii šestrazrednic, po obstoječih zakonih ustanove meščanske šole«.