Glasilo Občine Ormož Leto II, številka 6, december 2009 Poštnina plačana pri pošti 2270 Ormož Ormoške novice Strani 8 in 9: Stran 12: Stran 4: Martinovanje, največje doslej Srečanje starejših krajanov KS Podgorci 2009 Otvoritve cest Iz vsebine • Iz občinske uprave • Novo okolje prinaša več... • Martinovanje, največje doslej • Zgodilo se je • Koledar prireditev • Razvedrilo Most - vez med ljudmi Irma Murad Obljuba dela dolg, pravi star pregovor. V lanskem letu smo se krajani Velikega Bre-brovnika ob svečani blagoslovitvi obnovljene kapele dogovorili, da bo srečanje ob kapeli postalo tradicionalno. To namero smo uresničili v času, ko se je narava že začela ovijati v jesenske barve. Srečanje se je začelo s svečano mašo, ki jo je daroval naš rojak in častni občan Občine Ormož dr. Stanko Janežič. Somaševala sta sedanji župnik pri Miklavžu gospod Janez Mohorič in nekdanji župnik gospod Alojz Trunk, ki so ga bili krajani še prav posebej veseli. Srečanje je bilo obogateno z novimi pridobitvami v kraju. Dr. Stanko Janežič je krajanom podaril sliko škofa, blaženega Antona Martina Slomška, ki bo krasila kapelo. Druga pomembna pridobitev je modernizacija zvona. Kapela je imela zvon, ki pa se je oglasil le ob mašnih slovesnostih, šmarnicah, in ko je oznanjal, da je nekdo od vaščanov zapustil zemeljsko življenje. Od oktobra naprej pa je zvon elektrificiran in se oglaša trikrat na dan: zjutraj, opoldan in zvečer. Mnogi starejši so obujali spomine, kako so se nekoč ob oglašanju zvona za hip ustavili z delom, pokrižali in pomolili. Največja pridobitev pa je vsekakor izgradnja novega mostu v »brebrovniški grabi«, saj je prejšnji predstavljal potencialno nevarnost ob težjih obremenitvah, pa tudi ob močnejših in vse pogostejših nalivih je bil pretok vode premajhen, tako da je prihajalo do manjših in večjih poplav bližnjih kmetijskih površin in ceste. Investitor, Občina Ormož, je delo predal izvajalcu, Komunalnemu podjetju Ormož. Most so svečano odprli župan Občine Ormož Alojz Sok, predsednik KS Miklavž pri Ormožu Emil Trstenjak, najstarejši krajan Velikega Bre-brovnika Jakob Žalar in rojak dr. Stanko Janežič. Vsi so v nagovorih poudarili pomembnost izgradnje mostu za kraj in krajane, prav tako pa tudi simbolno vlogo mostu, ki naj ljudi povezuje in ne razdružuje. Občina Ormož obvešča svoje občanke in občane, poslovne partnerje in prijatelje, da ne bo pošiljala božično-novoletnih voščil in bo ta znesek namenila za dobrodelne namene, in sicer Rdečemu križu Slovenije, Območnemu združenju Ormož. Hvala za razumevanje. Občinska uprava Občina Ormož Vas vljudno vabi na svečanost ob državnem prazniku, dnevu samostojnosti in enotnosti, v sredo, 23. decembra 2009, na podelitev občinskih priznanj s kulturnim programom Gimnazije Ormož ob 17. uri v ormoškem gradu in na koncert vokalno-instrumentalne zasedbe Vox Arsana ob 18. uri v Domu kulture Ormož Občina Ormož vas vabi na silvestrovanje na prostem, ki bo na Kerenčičevem trgu v Ormožu ob 22. uri, z ansamblom Kompromis, ognjemetom ob 24. uri in nagovorom župana. Vabljeni! Veselo bo! V teh dneh, ko vsem se kam mudi, Eo nas že prazniki podijo, izberite takšne si poti, ki prave se poti držijo! Naj vodijo vas med ljudi, ki vas z dobroto bogatijo, • • • • J v • prijazne njihove oci pa od ljubezni se iskrijo. SOšObčina Ormož želi vsem občankam in občanom Občine Ormož blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 2010, ki naj bo polno miru, veselja in uspehov. o------- nnvirp_ZGODILO SE JE / IZ OBČINSKE UPRAVE Novo okolje prinaša več Anita Špes, prof.def., koordinatorica kulturnega programa Zraven zaposlitvene aktivnosti pa pripisuje_ mo pomembno vlogo programu vseživljenj - V četrtek, 10. 12. 2009 ob 10.30 uri, je bila skega učenja, ki s pestrimi izobraževalnimi v prostorih IGD Holermuos, d.o.o., Ope- vsebinami, kreativnimi in športnimi aktiv- Nastop folklorne skupine DE VDC Ormož vse fotografije arhiv ZUDV Dornava karniška cesta 2. b, Ormož, svečana proslava ob odprtju novih prostorov delovne enote varstveno-delovnega centra Ormož (DE VDC ORMOŽ), ZUDV Dornava. OE VDC je organizacijska enota zavoda dr. Marijana Borštnarja Dornava, kjer izvajamo programe vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji, v katere je vključenih 130 uporabnikov. Delujemo v treh delovnih enotah (DE): v DE Dornava, DE Ptuj in DE Ormož. Uporabniki so po svojih zmožnostih pri nas zaposlijo v različnih zaposlitvenih programih: a. lastni program: izdelki iz lesa, tekstilni program, umetniška kreativna dela, sitotisk... b. kooperacijski program: Konus Konex, d.o.o., ... c. storitveni program: izdelovanje ključev, uokvirjanje slik. nostmi in z različnimi oblikami prijetnega druženja zunaj institucije našim uporabnikom in uporabnicam bogati in ustvarja dan zanimiv ter pester. V stremenju k čim večji kvaliteti izpeljanih zastavljenih programov pa so primar- Kupci naših izdelkov so različna podjetja, zasebniki, društva. Izdelke iz lastnega programa pa je mogoče kupiti tudi v naših dveh prodajalnah v DE VDC Dornava in v DE VDC Ormož ter na razstavno-prodajnih stojnicah, ki jih organiziramo med letom. nega pomena ustrezne prostorske razmere. Slednje smo naposled tudi v DE VDC Ormož dobili. Primerno izbrani in opremljeni prostori nudijo sedaj 24 uporabnikom in uporabnicam ožje in širše okolice Ormoža optimalne pogoje za kvalitetno preživet skupen čas. Ta trenutek je bilo treba proslaviti, zato smo pripravili slavnostno odprtje novih prostorov, vključujoč program prireditve, ki je zajemal nagovor direktorja ZUDV Dornava mag. Milenka Rosica, govor župana občine Ormož Alojza Soka ter slavnostni govor generalnega direktorja Direktorata za invalide mag. Cveta Uršiča na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Program so ta dan dodatno obogatili tamburaši iz Velike Nedelje, Ansambel Osvajalci ter uporabniki ZUDV Dornava. Po svečanem delu proslave sta sledila ogled delavnic in prijetno druženje. Slovesnost na Dobravi Občinska uprava V nedeljo, na god sv. Miklavža, je bilo na Dobravi odprtje rekunstruirane in modernizirane ceste Ormož- Litmerk -Ivanjkovci. Gre za 7.145 m dolg odsek lokalne ceste, ki je Občino Ormož stal okrog 770.000 evrov. Ob rekonstrukciji ceste, ki je bila delno fi- nancirana iz evropskih sredstev, je Občina iz svojih sredstev zgradila tudi pločnik, avtobusno postajališče z razsvetljavo na Dobravi in prav tako tudi v delu naselja Litmerk. Kljub slabi obveščenosti krajanov vasi, ki živijo ob tej cesti, so se prisotni zelo razveselili popravila močno dotrajane ceste med Ormožem in Ivanjkovci. Medeni teden v Vrtcu Podgorci Irena Kupčič, vzgojiteljica v Podgorcih V tem tednu nismo dosegli le cilja »seznaniti otroke in njihove starše s pomenom čebeljih pridelkov za zdravje«, ampak veliko več. Otroci so se v tem tednu družili, zabavali, preizkušali med in čebelje pridelke ter se sladkali z njimi. Z zadovoljstvom se zahvaljujemo ČZS za ponujena gradiva in spodbude, predvsem pa našim okoliškim čebelarjem, posebej županu Alojzu Soku za podarjeni med in druge čebelarske pridelke. V vrtcu Podgorci že tretje leto sodelujemo v projektu » Med za zajtrk za vse otroke« na pobudo ČZS. V tednu od 16. do 20.11. 2009 so se v našem vrtcu odvijale različne dejavnosti v povezavi s čebelami in z medom. Naš cilj je bil, da otroci spoznavajo med ne samo kot sladilo, ampak predvsem kot naravno zdravilo. Preko zgodbic in slikovnega gradiva so spoznavali pomen čebel v naravi in njihove pridelke (cvetni prah, med, propolis, vosek), od kod in kako dobimo med, zakaj in kako uporabljamo čebelje pridelke. Iz medu smo pripravljali različna peciva, se z njim sladkali na kruhu in v čaju. Želeli pa smo zdravilno moč čebeljih pridelkov približati tudi staršem, zato smo pripravili razstavo s čebeljimi pridelki in ponudili zloženko, ki jo je posredovala ČZS. V"«1 c<>>n>p: i i*m,:mi.si«.*.„r™.L ..h.i.j.m., vix,wt« (hw, IFW 'Ii - nuklai hlKUrjI. I i......dr- ■ I" — urnri " "J' i---- ■ ■I niL-Jvm . If . J. Ur ..m J||. DrJ,Biiikni^li ihviHpi^fi IKiJ** birkniiJuiiMHjl rJitvu utiiiiu^ iiH*" l.ni utlkj >™Hj. m nrvnlh4rlll I Viilmb érhf If ml. ftHlH |L> ,nim ntlf. t |,[. ¡II |>: lifrikn^b |,ri|riHt¡-»nri™i Lí|,.. (IK Hilf. » WiWiibd Jrlnl^K. H\VXO «\Fi.a/v f / M A ^ O«' HMi tk jNV J UNO bENJKHW Zahvala županu otrok iz Vrtca Ormož Nasa babica Nada Novak »Sem preprosta kmečka žena, lepo pisati ne znam, vendar misli svoje rada na papir podam.« (Marija Serec) Gospo Marijo Serec v Centru starejših občanov Ormož vsi kličejo babica. V Dom je prišla pred šestimi leti. V teh dneh bo praznovala 88. rojstni dan. Tukaj je srečna, našla je veliko prijateljev in prijetno osebje. V Domu je izdala tudi svojo pesniško zbirko Pesmi iz življenja. Babica je napisala veliko pesmi. Preprosti verzi slikajo njeno življenje, dogodke, izkušnje. Včasih ji navdih za pesem da že kak pogled na cvetlico, drobno živalco ali za mnoge nepomemben utrinek življenja. Eden takšnih ji je dal navdih, ko smo pisali čestitko sovoditeljici skupine, ki se je poročila, babica je narekovala dve misli: Cvetja naj nebo nasuje ti med trnjem tu in tam. Vsak svoj križ najlažje nosi, ki naloži si ga sam. Prstan se na roki sveti, danes ti je še lahak, naj ostane mnogo let ti svetel, zlat! Babica seje rodila v družini Vaupotič v Pu-šencih. Svojega otroštva se živo spominja in tako pripoveduje: "Hiša je bila majhna, s slamo krita. Reklo se ji je cimprana, kerje bila večina narejena iz lesa. Imela je le dve sobici z majhnimi okenci. V času obiska sorodnikov smo otroci spali kar na tleh na slami. Imeli smo se radi. Z malim smo bili zadovoljni. Za skromno življenje so morali starši močno garati. Tega otroci takrat nismo vedeli niti razumeli.'' Osnovno šolo je obiskovala v Ormožu, jo uspešno končala in si začela sama služiti kruh. Poročila se je z Antonom Sercem in rodili so se jima trije otroci. Pesmi je babica začela pisati že kot osnov-nošolka. Takrat je verze pisala na vsaki košček papirja, ki ga je našla v hiši. Velikokrat se je zgodilo, da je papir, na katerega je napisala pesem, drugo jutro porabila za kurjenje v peči. Že v mladih letih in tudi pozneje je nihče od domačih ni podpiral pri tej njeni pesniški žilici. Vsi so rekli, da to ni ''delo'' za navadno kmečko žensko. Zato, razen domačim, svojih pesmi ni pokazala nikomur drugemu. Imela je skrite in skrbno jih je čuvala. Šele ko je prišla v Dom, je ob vzpodbudi osebja izdala svojo pesniško zbirko. Naši BABICI želimo ob njenem visokem jubileju vse najboljše, dobro zdravje in še veliko lepih misli, čustev naj zlije v svoje pesmi. Občina Ormož - sonce Prlekije IZ OBČINSKE UPRAVE Ormoške novice Obnova Grajske pristave Podpis gradbene pogodbe in položitev temeljnega kamna Mag. Karmen Štumberger Na 3. javnem razpisu za prednostno usmeritev Regionalni razvojni programi v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Razvoj regij, je Občina Ormož pridobila sredstva za ureditev grajske pristave za potrebe glasbene šole in muzeja. Predvideni znesek sofinanciranja operacije od EU in države je 2.525.064 evrov, Občina Ormož pa zagotavlja 1.641.871 evrov, kar pomeni, da je skupni znesek investicije 4.166.935 evrov. Na javnem razpisu izbrani izvajalec je podjetje Gradis s Ptuja. 29. oktobra 2009 sta Alojz Sok, župan Občine Ormož, in direktor podjetja Gradis Gradbeno podjetje Gradnje Ptuj, d.o.o., Branko Vese-lič, podpisala gradbeno pogodbo. Okvirni časovni načrt predvideva dokončanje obnove objekta v novembru leta 2010. V petek, 27. 11. 2009, so predstavniki investitorja župan Občine Ormož Alojz Sok, direktor podjetja Gradis Gradbeno podjetje Gradnje Ptuj, d.o.o., Branko Veselič, ravnatelj Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož Aleš Arih, vodja enote Muzeja v Ormožu Nevenka Korpič in ravnatelj Glasbene šole Ormož Slavko Petek položili temeljni kamen kot simbol začetka obnove Grajske pristave. Ormoški grad spada med najpomembnejše kulturno-zgodovinske spomenike z dolgo in bogato zgodovino. Prvič se omenja leta 1278. Grad ni imel le obrambne funkcije, saj je bil tudi sedež zemljiške gospoščine, ki je za svoje delovanje potrebovala tudi gospodarske zgradbe. K njim sodi danes vidna zgradba grajske pristave, ki je vrisana tudi v katastrski načrt iz leta 1824. Objekt grajska pristava je trenutno v zelo slabem stanju in brez vsebine. Investicija v objekt predvideva rekonstrukcijo in delno novogradnjo, komunalno ureditev ter ureditev ožjega zunanjega okolja za potrebe muzejske dejavnosti in dejavnosti glasbene šole. Ker je Grajska pristava vpisana v register kulturne dediščine kot kulturni spomenik lokalnega pomena, se bo celotna zunanja in notranja gradbeno- arhitekturna ureditev izvajala po navodilih in nadzoru Zavoda za varstvo kulturne dediščine. V okviru postavitve muzejske zbirke bo poskrbljeno za ohranjanje, predstavitev in popularizacijo kulturne dediščine območja na večjih in ustrezno urejenih površinah, primerljivih tudi z drugimi muzeji v Sloveniji in tujini (kot npr. različni segmenti iz življenja tukajšnjih ljudi skozi posamezna zgodovinska obdobja v povezavi z ohranjeno kulturno in naravno dediščino ter s podobo pokrajine). To bo pomemben prispevek k obogatitvi trenutne turistične ponudbe, saj bo obiskovalcem nudila možnost seznanjanja z arheološko, umetno-stnozgodovinsko, zgodovinsko, kulturno in etnološko dediščino širšega ormoškega območja. Ob dodatnih razstavnih prostorih bodo nove pridobitve ustreznejši poslovni in delovni prostori za sodelavce muzeja, depo-ji, prostori za izvajanje restavratorskih in konzervatorskih del, prostori za posredovanje informacij obiskovalcem ter prodajo vstopnic in spominkov, urejene sanitarije za zaposlene in obiskovalce ipd., v skupni površini 1.175 m2. Ob tem se bodo v okviru sofinancirane operacije zagotovile tudi ustreznejše delovne razmere za delovanje glasbene šole, ki s svojim programom sooblikuje tudi kulturni program zunaj svojega šolskega programa. V letošnjem letu Glasbena šola Ormož slavi svojo 50-letnico obstoja. V tem času je na tisoče učencev prestopilo njen prag na najrazličnejših lokacijah. Z obnovo grajske pristave bo glasbena šola prvič dobila svoje prostore, saj trenutno svoje programe izvaja v najetih prostorih OŠ Stanka Vraza v Ormožu in v prostorih ormoškega gradu. Tako bo glasbena šola, ki se ji tudi v prihodnje obeta številen vpis novih učencev, pridobila ustrezne površine na enem mestu. Te se bodo lahko uporabljale tudi za druge prireditve. Na trenutni lokacije glasbene šole pa se bo sprostil prostor, ki bo na voljo za ureditev vrtca v Ormožu. V obnovljenem objektu bodo umeščeni prostori za pouk, v dvorani za nastope ter koncerte, ki se bo uporabljala tudi za potrebe drugih prireditev, bo skupna površina znašala 1.003 m2. To bo komplementarno povečalo in izboljšalo prostorske možnosti za izvajanje prireditev skozi vse leto na območju grajskega kompleksa. Obnova Grajske pristave je pomembna za ohranitev kulturne dediščine. Uspešno izvedena investicija bo pripomogla, ob pomoči pridobljenih sredstev iz Evropske unije, države in lokalne skupnosti, ob vseh drugih danostih sooblikovati turistično in kulturno ponudbo v regiji. Minilo je leto... Spoštovane bralke in spoštovani bralci, ko malo zavrtim čas nazaj, ugotovim, da je minilo že leto od izida prve številke Ormoških novic. Spomnim se svojega začetnega strahu, negotovosti, kako bo to videti, ali mi bo s pomočjo uredniškega odbora sploh uspelo, in navsezadnje, kakšen bo vaš odziv, ki največ šteje. Ni bilo lahko, a kot kaže, nam je vsem skupaj uspelo. Upam, da ste tudi vi zadovoljni z našim dvomesečnikom in z njim karseda dobro informirani o dogodkih v naši občini. Našega uspeha sem vesela. Ormoške novice živijo! Ob tej priložnosti bi se vam, tako bralcem kot avtorjem prispevkov in uredniškemu odboru, zahvalila za pomoč in sodelovanje. Čas neusmiljeno beži in tako je za nami že lepa in pisana jesen in z njo povezan tradicionalni praznik za naš kraj - martinovanje. Kot vsako leto smo ga tudi letos bogato proslavili z različnimi strokovnimi in z zabavnimi aktivnostmi, kar smo podrobneje predstavili v osrednji temi te številke. Že kar nekaj časa je minilo, odkar smo vstopili v najlepši čas leta, v božično-novoletni čas, ko po naših mestih, vaseh in domovih zagorijo lučke in je vse praznično obarvano. Iz naših peči zadiši po domačih keksih, družina si vzame čas zase, nekateri pa še mrzlično opravljajo nakupe... Ta čas pa je lahko tudi žalosten, še posebej za tiste ljudi, ki nimajo nikogar in so ta najlepši čas osamljeni, žalostni, zapuščeni, razočarani. Spomnite se jih in, če poznate koga takšnega, mu podajte roko. Boste videli, hvaležen vam bo. Starka zima je že podarila belo idilo, ki so se je naši najmlajši razveselili, glede na to, da so počitnice pred vrati. To je tudi čas raznih prireditev, proslav, koncertov in tako naša mesta oživijo. Prepričana sem, da se za vsak okus kaj najde in si boste s tem še bolj obogatili svoje praznike. Kaj vam naj povem za konec? Glede na ta posebni čas, vam želim res lepe in mirno doživete božične praznike s tistimi, ki jih imate najraje. Vzemite si čas zanje. Leto 2010, ki že vztrajno trka na naša vrata, pa vam naj prinese obilo zdravja, sreče in uspehov na vseh področjih. Pa srečno do naslednjega leta! Želim vam prijetno branje. Janja Kolarič, odgovorna urednica Obvestila uredniškega odbora Naslednja številka bo izšla predvidoma konec meseca februarja 2010. Prispevke lahko pošiljate v digitalni obliki na CD-ju, disketi ali na e-mail: janja.kolaric@ormoz.si, lahko pa jih osebno prinesete na sedež Občine Ormož. Za morebitne informacije smo vam na voljo na telefonski številki 02 / 741 53 47. Glede na predviden izid naslednje številke, vas prosimo, da pošljete prispevke najkasneje do 10. 2. 2010. Prispevki naj bodo podpisani in opremljeni s fotografijo dogodka. Vsi prispevki so pred objavo lektorirani. Dosedanjim avtorjem prispevkov se zahvaljujemo za pomoč pri oblikovanju našega glasila in upamo na ponovno sodelovanje. Kolofon Uredniški odbor si pridržuje pravico spremembe naslovov, izbire in krajšanja člankov. Izdajatelj: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož Odgovorna urednica: Janja Kolarič Uredniški odbor: Janja Kolarič, Majda Vogrinec, Anica Pevec, mag. Franc Zemljič, Mirko Novak, Jožef Cajnko Lektoriranje: Nada Granduč, Naklada: 4350 izvodov Tisk: Grafis, d.o.o., Rače, www.grafis.si Glasilo Ormoške Novice je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1390. Glasilo prejemajo brezplačno vsa gospodinjstva v občini Ormož. V oktobrski številki je prišlo do napake, in sicer na strani 7, kjer je v prispevku Koronarnega društva Ptuj napisano napačno ime novega predsednika. Gospodu Alojzu Luknerju se za napako iskreno opravičujemo. Uredniški odbor Popravek in opravičilo CV-^ „„„j.._IZ OBČINSKE UPRAVE Odprtje nove ceste pri Miklavžu Emil Trstenjak Deževen in meglen dan ni ustavil množice ljudi, ki so prišli na kraj, kjer se cesta vije od doline Miklavža proti Jeruzalemu. Pot je bila lepa in prijetna, saj smo prispeli po prenovljeni-asfaltirani cesti, ki povezuje Miklavž s Slanča vasjo in z Jeruzalemom. Cesta je bila uradno odprta in z vsemi željami za varnost predana predvsem domačinom, pa tudi drugim uporabnikom, ki se bodo vozili po naših prelepih krajih. Gre za povezovalno turistično cesto, ki povezuje Miklavž z Jeruzalemom in s sosednjo Občino Ljutomer. Želja po asfaltu se je rodila že pred 30 leti. Mnogo let je bila ta želja v resničnem življenju kot moreče sanje. Makadamsko cestišče je ob vsakem neurju izgubljalo še precejšen del gramoza, tako da so bile razmere za vožnjo izredno slabe. Kanček upanja je oživel pred enajstimi leti, ko je cesta prišla v petletni razvojni načrt Občine Ormož. Sofinancirala bi tudi KS Miklavž s samoprispevkom in svoj prispevek bi dodali vaščani, ki živijo ob cesti. Projektni načrt je bil narejen za 1 km ceste. Žal je bilo sredstev samo za 450 m. Zopet je sledilo razočaranje stanujočih ob cesti, saj je ostalo še dolgih 2600 m. Leta so minevala, nič novega se ni zgodilo. Ljudje so že obupavali. KS Miklavž jim je po svojih močeh pomagala vzdrževati staro cesto in tako zagotovila vsaj prevoznost. Leto 2007: petletni razvojni načrt Občine Ormož. Ne boste verjeli, v načrtu je bilo asfaltiranje ceste Miklavž - Slanča vas - Jeruzalem. KS je podala pobudo za prioriteto izvedbe nove ceste. Občina Ormož je zagotovila sredstva z občinskim proračunom za 700 m asfaltiranja ceste. Kaj pa ostalo? Kako? Kdaj? Vaščane je zopet zaskrbelo. Nato je sledila informacija, da se bo Občina Ormož prijavila na razpis za pridobitev evropskih sredstev-projekt schengenske meje- za zagotovitev potrebnih sredstev za asfaltiranje celotne ceste. Z velikim veseljem so se začeli pripravljati identifikacijski projektni dokumenti (Diip), ki so bili potrjeni tudi v občinskem svetu. Sledilo je nestrpno čakanje na izid. Julija 2008 je župan Alojz Sok povedal, da je izid pozitiven. Dobili smo projekt, ki bo 85% financiran z evropskimi sredstvi ter 15% od Občine Ormož. Dela so bila načrtovana v dveh fazah. Leta 2008 navoz gramoza, ureditev propustov ter izkop jarkov, leta 2009 pa asfaltiranje z muldami in s hudourniškimi kanaletami. Izvajalec del je bilo CP Maribor, podizva-jalec pa Gradbena dela in avtoprevozništvo Plohl Vlado, s.p. Dela so bila, kljub neurjem junija in julija, dobro opravljena že v oktobru. Dolžina ceste je 2600 m. Vrednost investicije pa 380.000,00 EUR. Odprtje je bilo torej 8.11.2009. Zbrani so bili številni krajani, župan Občine Ormož Alojz Sok, podžupan Branko Šumenjak, predsednik sveta KS Miklavž Emil Tr-stenjak, občinski svetniki, člani sveta KS Miklavž ter predstavniki društev v KS Miklavž. Kulturni program je začel Miklavževski oktet pod vodstvom Leona Laha s pesmijo Prav lepa je miklavška fara. Program je povezoval g. Anton Kirič kot predstavnik vasi Miklavž. Pozdravil je vse navzoče ter povabil k nagovoru predsednika KS Miklavž. Ta je povedal, da ni naključje, da smo se zbrali prav na Martinovo nedeljo. Sv. Martin je namreč delal čudeže že v tretjem stoletju, ko je mošt spremenil v vino, danes pa smo priča še enemu čudežu, saj se je ta gramozna cesta spremenila v asfaltirano. Z zadovoljstvom je še dodal, da njegov trud ni bil zaman. Resnično si je prizadeval, da bi bila cesta čim prej dokončana. Prepričan je, da bo cesta delovala tudi kot turistična pot, ki bo povezovala in privabljala turiste od blizu in daleč. Omenil je še ostale projekte in želje za bližnjo prihodnost. Odprtje 1000 m ceste v tem letu v Vuzme-tincih, pročelje na kulturnem domu in delna obnovitev, zagraditev igrišča ter ureditev škarpe pod lipami, kjer bo na pobudo KTD napis Miklavž z vso ostalo potrebno nasaditvijo. Nato je krajane nagovoril še župan Občine Ormož Alojz Sok. Poudaril je, da občina za prihodnje načrtuje še večje število cest, še več kilometrov. Povedal je, da ima največje zasluge za to, da je ta cesta asfaltirana, bivši minister za lokalno samoupravo g. Žagar, ki je imel veliko razumevanja za naše potrebe. Omenil je tudi ostale projekte za naslednje leto, kot so vodovod Slovenske gorice-Jeruzalem-Robadje, začetek del na grajski pristavi v Ormožu, gradnja vrtca v Ormožu, namakalni sistem Cvetkovci-Ve-lika Nedelja, kanalizacijo Osluševci-Cvet-kovci-Trgovišče-Velika Nedelja. Obljubil je še, da tudi pri Miklavžu lahko pričakujemo še nekaj asfalta in sploh dobro sodelovanje s KS Miklavž. Sledil je blagoslov ceste , ki ga je izvedel farni župnik Janez Mohorič. Zaželel je vsem, ki se bodo vozili po tej cesti, čim varnejšo vožnjo. Cesto so predali svojemu namenu s prerezom vrvice g. Alojz Sok, g. Emil Trstenjak, g. Branko Šumenjak, g. Tinček Fajfar in mlajši vaščan Jani Lah. Za prijetno druženje s pogostitvijo so poskrbeli domačini z družino Fajfar. Viže domačega ansambla pa so privabile tudi plesalce, ki jim kapljice dežja niso bile v napoto. Svečano v Drakšlu Marjan MUŠIČ, predsednik KS Velika Nedelja Občina Ormož vsako leto modernizira kar nekaj km krajevnih cest (javne poti). Tako je bila v tem letu v KS Velika Nedelja modernizirana JP 802-291, Vičanci- Senik, cesta JP 804-611, Drakšl-Drakšl, JP 804-494, Hajndl in JP 804-495, Hajndl. Obnovljen so bile šolske stopnice in dogradil se je del pločnika pri šoli. Krajani v naselju Drakšl so se organizirali in pripravili svečano odprtje njihove novozgrajene ceste. Potekalo je spodaj na začetku ceste pri mrliški vežici, v nedeljo, 8. 11. 2009, ob 14. uri. Kljub slabemu vremenu je bil obisk zadovoljiv. Po svečanosti so se vsi udeleženci zbrali pri Mešku na družabnem srečanju, kjer ni manjkalo dobre domače kapljice in tudi odojka ne. Povabljeni so bili vsi člani sveta KS Velika Nedelja, vsi občinski svetniki iz volilne enote Podgorci-Velika Nedelja, župan in podžupan, izvajalci del, nadzorni organ, delavci občinske uprave, krajani, ki uporabljajo navedeno cesto, in seveda tudi naš župnik, ki je pridobitev blagoslovil. Vzdušje na srečanju je bilo več kot prijetno, saj je pridobitev, kot je dobra cesta do lastnega doma, nekaj, kar si človek najbolj želi. Naj bo vsako leto še več takšnih dogodkov. Nova cesta v Vuzmetincih Emil Trstenjak_ Sobota, 28.11.2009. Deževen dan, ki se je po čudežu prevesil v sončno popoldne. Sončna in vesela pa so bila tudi srca va-ščanov Vuzmetincev in sosednjih vasi, ki so svojemu namenu predali cestni odcep Tomažič-Kmetec-Lesjak-križ-Kralj-Čurin. Pred enajstimi leti so vaščani s svojim večinskim deležem in s pomočjo KS Miklavž pri Ormožu modernizirali del odcepa v dolžini 600 m. Takrat je bilo na odprtju obljubljeno, da bo nadaljevanje financirala Občina Ormož, vendar se dolgo časa ni nič zgodilo in vaščani so že obupali, da se bo obljuba uresničila. Lani se je upanje ponovno obudilo, saj so se v občinskem proračunu zagotovila sredstva za nadaljevanje modernizacije te ceste. Vrednost investicije je bila 100.000,00 EUR za 1000 m ceste. Izvajalca del sta Cestno podjetje Ptuj in domačin Vlado Plohl. Cesta je hribovita, z 12% vzponom, in neurja so zadnja leta povzročala številne probleme pri prevoznosti ceste in povzročala stroške sanacij. Cesta se iz doline dviga proti vrhu Vuzme-tincev, kjer je čudoviti razgled na vinorodne griče KS Kog-Gomile-sosednje države Hrvaške, Sveti Urban-Rabodje ter sosednje vasi. Glede na geografsko lego, bomo s cesto pripomogli tudi k razvoju turizma v okolici saj v bližini že delujeta znana vinogradnika Rado Lesjak in Stanko Čurin. Odprtja se je v sončnem popoldnevu udeležilo veliko ljudi od blizu in daleč. Svečanost je spremljal kulturni program, nastopili so Ormoški oktet, folklorna skupina KTD Miklavž pri Ormožu ter domača harmonikaša. Predstavnik vasi Branko Vogrinec je navzoče pozdravil in predal besedo predsedniku KS Miklavž pri Ormožu Emilu Trstenja-ku, ki je v svojem nagovoru povedal, da gre letos že za odprtje drugega večjega odcepa. Upa, da se bo tako nadaljevalo predvsem v bližnjem okolju. Prisotne je pozdravil tudi podžupan Občine Ormož Branko Šumenjak, ki je poudaril, da cesta ni pridobitev samo za tukaj živeče v KS Miklavž, ampak tudi za celotno Občino Ormož. Predstavil je nekaj načrtovanih projektov Občine Ormož. Pomoč za nadaljevanje modernizacij cest je obljubil tudi za naprej, kar je tudi prednostna naloga v tem mandatu. Farni župnik Janez Mohorič je cesto blagoslovil in zaželel vsem, ki se je bodo posluževali, čim varnejšo vožnjo in pot. Vrvico, kot simbol predaje ceste svojemu namenu, so prerezali podžupan Branko Šumenjak, predsednik KS Miklavž Emil Trstenjak, predstavnik vasi Branko Vogri-nec, najstarejša vaščanka Marija Kozar in triletna Maja Mlinarič. Gradnja odprtega V ■ ■ v ■ širokopasovnega omrežja Ciril Tinko, koordinator projekta_ Gradnja poteka po načrtu. Dela se odvijajo v sedmih vaseh s štirinajstimi ekipami. Do sedaj smo položili cevi v Cvetkovcih, Osluševcih, na Senčaku, v Trnovcih, v Ru-cmancih, v Savcih, na Seniku, v Vičancih, v Sodincih, na Strmcu, v Godenincih in na Krčevini. Bližamo se polovici projekta. Na terenu dela pet strojev s kolutom za kopanje jarkov, en stroj z verigo za kopanje jarkov in dvajset malih rovokopačev. Lepo vreme nam zelo godi. Tudi občani nam veliko pomagajo z nasveti, kje kopati. Želimo si, da bi bili po končani izgradnji vsi zadovoljni. S polaganjem cevi in z vgraditvijo jaškov bo končana ena faza gradnje. Potem je na vrsti montaža omaric in vgraditev cevi v zid objekta. Sledi še vpihovanje optičnih kablov, lepljenje steklenih vlaken in na koncu montaža pretvornikov ter priklop. Dobili smo nekaj reklamacij, ki pa so največkrat povezane s cestami. Do pomladi, ko se bo zemlja sesedla, bo sledila sanacija bankin. Pot od reklamacije do sanacije je tako predolga in se krajanom opravičujemo. V Vičance bo GVO pripeljal obljubljeni tovornjak gramoza. Za sanacijo celotne ceste v dolinico pa mora poskrbeti krajevna skupnost Velika Nedelja. S služnostnimi pogodbami smo približno na polovici. V mesecu decembru začnemo podpisovati drugi krog podpisovanja služnostnih pogodb. Notar bo prihajal na dogovorjeno mesto po vaseh in tam boste pogodbo podpisali. Prosim vse občane, ki se želijo priklopiti na to omrežje, da podpišejo služnostno pogodbo. Kdor ne bo imel podpisane služnosti, ne bo izpolnjeval pogojev za priklop. Če je še vedno kaj nejasnosti v zvezi z gradnjo, smo vam na voljo po telefonu ali pa se osebno oglasite na Občini Ormož. Dela na trasi Velika Nedelja - Sodinci, foto Ciril Tinko ZGODILO SE JE 5 Predstavitev Radia Prlek ob 40-letnici delovanja Peter Klrič Začetki delovanja radijske postaje Ormož segajo v leto 1970, ko je Ivan Švajgl naredil postajo, ki je bila sposobna oddajati program. Uradni začetek delovanja je 1.1.1970, pred tem časom pa je postaja delovala poskusno. Lokalna radijska postaja Ormož je imela v začetku moč 50 W in jo je ustanovila Občinska konferenca Zveze mladine Slovenije Ormož. Sedež postaje je bil, tako kot danes, v prostorih ormoškega gradu, vendar v drugem nadstropju, kjer je bila oprema naslednja: oddajnik amaterske izdelave, izposojen radijski sprejemnik z gramofonom in magnetofonom, nekaj plošč in magnetofonskih trakov. Vztrajnost radijcev iz Ormoža je pripeljala do statusa lokalnega informativnega medija, ki je oddajal lasten program dvakrat tedensko, in sicer ob četrtkih med 15. in 17. uro ter v nedeljo med 9. in 17. uro. Program iz ormoškega radia je bilo mogoče spremljati na valovni dolžini 194 m na frekvenci 1546 KHz na območju Občine Ormož ter v drugih krajih v oddaljenosti 30 km. Takrat so bili vsi programski sodelavci zaposleni honorarno. V letu 1974, 19. aprila, je ustanoviteljske pravice do lokalne radijske postaje Ormož prevzela Občinska konferenca SZDL Ormož. Prvega januarja 1975 je bila lokalna radijska postaja Ormož priključena k Delavski univerzi, v okviru katere je delovala kot posebna organizacijska enota obveščanja, z nalogami: • realnega , pravočasnega in vsestranskega obveščanja, • zagotavljanja povratnih informacij, • vpeljevanja idejnovzgojnih, moralnih in etičnih komponent ter • zmanjševanja glasbenega programa v korist govornega (v letu 1973 je bilo 20%govornega in 80% glasbenega programa). V letu 1975 se je Radio Ormož začel oglašati trikrat na teden. V letu 1991 so bile izvedene aktivnosti za prenos ustanoviteljstva iz Ljudske univerze na Skupščino Občine Ormož, ki je z aktom o ustanovitvi Radio Ormož reorganizirala v Javni zavod za informiranje-Radio Prlek. Ta danes zaposluje 4 sodelavce, program pa soustvarja 13 honorarnih in občasnih sodelavcev. Vsak dan pripravijo najmanj 12 ur lastnega programa in oddajajo na frekvenci 88,9 Mhz 24 ur na dan. Na martinovo, 11. novembra, so ormoški radijci pripravili priložnostni program v šotoru pri vinski kleti, kjer so svoje delo in sodelavce predstavili širši javnosti. Program iz prireditvenega šotora je potekal v živo, prvič v 40 letih delovanja. Program iz studia Radia Prlek je mogoče slišati na področju Prlekije, Slovenskih goric, Haloz, Pomurja in Prekmurja ter na svetovnem spletu na naslovu: www.radioprlek.com V spomin Maksu Mešku Alojz Sok, župan Občine Ormož Na Martinovo, 11. novembra letos, smo se na pokopališču pri Sv. Bolfenku na Kogu poslovili od prerano preminulega Maksa Meško. Maks se je rodil kot četrti izmed devetih otrok Maksu in Erni Meško, 29. avgusta 1941 v Lahoncih. Po osnovni šoli na Runču je obiskoval dveletno kmetijsko šolo v Turnišču pri Ptuju. Tam je pridobil veliko znanja o kmetijstvu. Vojaški rok je služil v Titovi gardi v Sarajevu in se po odsluženem vojaškem roku zaposlil na Kmetijski zadrugi Ormož, pozneje pa na KZ Sv. Tomaž kot traktorist. Kot najstarejši sin v trdni kmečki Meškovi družini je bil predviden za prevzem kmetije. Toda življenje je hotelo drugače. Leta 1975 je življenjska pot Maksa Meška zanesla v Jastrebce, kjer si je ustvaril družino in se posvetil kmetijstvu. Za svojo družino je v Jastrebcih zgradil lep in varen dom. Kljub obilici dela na kmetiji pa je vseskozi našel tudi čas za delo na drugih področjih. Veliko je bral ter se predano posvečal lovstvu in planinarjenju. Vseskozi pa je deloval tudi na družbenopolitičnem področju, in to vse do svoje prerane smrti. Kot trden slovenski kmet je imel poseben odnos do oblasti tako v prejšnjem kot zdaj -šnjem sistemu. Brez dlake na jeziku je, zelo močan v besedah in tudi telesno, vedno in povsod povedal, kaj je prav in kaj ne. Seveda je pri vsem tem ohranjal spoštovanje tudi do tistih, s katerimi se morda ni strinjal. Kljub svoji neomajni drži, ali pa ravno zato, je bil leta 1965 in 1969 izvoljen za občinskega odbornika za vasi Lahonci, Žvab, Runeč in Dobrovsčak. Leta 1981 je postal delegat v zboru občin republiške skupščine. Pri svojem delu je imel povsod, kjer se je pojavil, zanimive in odmevne razprave in ljudje so ga radi poslušali. V času slovenske pomladi je bil pokojni Maks leta 1989 med ustanovnimi član Slovenske kmečke zveze. Skupaj z Ivanom Omanom so tako v Cankarjevem domu ustanovili prvo slovensko demokratično stranko. Pozneje, ko se je ustanovila SKD, je postal član te stranke RKS OZ Ormož v letu 2009 Maja Botolln Vaupotič Rdeči križ Slovenije, Območno združenje (RKS OZ) Ormož namenja pozornost in čas izvajanju tradicionalnih programov na socialnem področju, zdravstvenovzgojni dejavnosti, delovanju ob naravnih in drugih nesrečah, prvi pomoči, krvodajalstvu, delu z mladimi, pomoči bolnim, starejšim, invalidom in odvisnikom. Dejavnosti izvajamo zraven dveh zaposlenih z veliko pomočjo krajevnih organizacij in njihovih prostovoljcev, mentorjev mladih članov na osnovnih šolah, v sodelovanju s pogodbenimi delavci. Finančna sredstva si pridobivamo z lastno dejavnostjo (prva pomoč, prostovoljni prispevki), v okviru akcij RKS, del sredstev pridobimo od RKS za programe, določene z javnimi pooblastili, iz občinskih proračunov, donatorstvom in s kandidiranjem na javnih razpisih. Z zbrano članarino razpolagajo krajevne organizacije Rdečega križa. V okviru RKS OZ Ormož deluje tudi Medobčinska lokalna akcijska skupina (LAS) za preprečevanje zasvojenosti na področju Občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Poglavitna naloga na področju krvodajalstva je pridobivanje krvodajalk in krvodajalcev ter organiziranje krvodajalskih akcij za Zavod RS za transfuzijsko medicino Ljubljana in Bolnišnico Ptuj. V obdobju od 1.1. do 30.10. 2009 se je krvodajalskih akcij udeležilo skupno 558 krvodajalcev. Območno združenje je izvajalec programov, ki jih pripravljajo strokovni center za prvo pomoč in druge strokovne komisije pri glavnem odboru RKS. Do novembra 2009 se je tečaja za prvo pomoč voznikov motornih vozil udeležilo 144 občanov, tečaja za prvo pomoč za gospodarske in negospodarske družbe pa 48 delavcev. Na izobraževanje za obnovitev licence za predavatelja prve pomoči smo poslali 4 zdravstvene delavce. S pomočjo gradiv iz založbe RKS, IVZ RS, CINDI in drugih izvajamo preventivno zdravstvenovzgojno dejavnost ter organiziramo predavanja, okrogle mize, kvize... Posebno pozornost namenjamo osvešča-nju mladih. Dejavnost na tem področju se prepleta z aktivnostmi LAS. Do konca novembra 2009 smo izvedli 8 predavanj z zdravstvenovzgojno vsebino za občane, na osnovnih šolah smo sodelovali v 19 delavnicah. Organizirali smo 9 predavanj za varovance Centra starejših občanov, v zdravstveno vzgojnih kotičkih šol in vrtcev pa razdelili blizu 2000 enot gradiv z zdravstvenovzgojno vsebino. Zdravstve-novzgojna gradiva razdeljujemo tudi na vseh predavanjih, postajah prve pomoči Rdečega križa in priložnostnih razstavah. Razstav smo letos pripravili pet, izdali smo tri biltene in predstavitveno zloženko LAS. Na osmih postajah Rdečega križa smo opravili preventivno merjenje sladkorja in holesterola v krvi ter krvnega tlaka 1660 občanom. Služba za poizvedovanje deluje v okviru Rdečega križa Slovenije na podlagi ženevskih konvencij, Zakona o Rdečem križu Slovenije in Pravilnika o delovanju Službe za poizvedovanje v RKS. Socialna dejavnost je namenjena ljudem, ki so se znašli v socialni stiski in potrebujejo različne oblike pomoči. Izvajanje poteka v sodelovanju s krajevnimi organizacijami in z mentorji mladih članov RK. Pri nekaterih akcijah se povezujemo s patronažno službo, Centrom za socialno delo, z Društvom upokojencev, s krajevnimi skupnostmi. Pomembno vlogo imajo tudi prostovoljci, ki opravljajo aktivnosti na postajah Rdečega križa. Do konca novembra 2009 smo razdelili 849 prehrambenih paketov, 27.360 l mleka, 7810 kg sladkorja, 4170 kg riža, 6260 kg moke, 5280 kg testenin. Gre za pomoč Evropske skupnosti, ki smo jo prejeli letos dvakrat in jo razdelili 552 družinam. Razdelili smo več kot 800 kg oblačil, pomagali smo tudi s finančnimi sredstvi po neurju in v izrednih socialnih razmerah ter tako razdelili 3889,73 EUR. Na letovanje smo poslali 6 starejših oseb, v Punat in na Debeli Rtič pa 106 otrok. Namen aktivnosti na področju širjenja znanj je bil seznaniti čim večje število prebivalstva o mednarodnem humanitarnem pravu in načelih Rdečega križa. V Tednu Rdečega križa je bila v avli Občine Ormož postavljena razstava o Rdečem križu, izpeljanih je bilo 5 predavanj na omenjeno temo, neprekinjeno sodelujemo z mediji. Delo z mladimi poteka med šolskim letom, v sodelovanju z mentorji na šolah in v počitnicah (organizirali smo 7. raziskovalni tabor, ki se ga je udeležilo 30 mladih, in počitniški tabor na Pohorju, ki se ga je udeležilo 29 otrok). V šestih vrtcih obiskuje dejavnost Mali raziskovalec 66 otrok. Letno organiziramo tudi kviz za osnovnošolce. Ob zgoraj naštetih rednih aktivnostih Rdečega križa pa na Območnem združenju opravimo veliko spremljajočih aktivnosti, brez katerih zadanega programa ni mogoče izpolniti: sklici sej, koordiniranje dela krajevnih organizacij, priprava sestavkov za medije, sodelovanje s sosednjimi OZ RK in drugimi inštitucijami v občinah ... Ob koncu leta pripravimo obširno končno poročilo, tokrat objavljen prispevek pa predstavlja le kratek povzetek aktivnosti, izpeljanih do konca novembra 2009. in leta 2000 tudi njene naslednice N.Si. Povsod, kjer se je pojavil, je bil zanimiv in spoštovanja vreden sogovornik. Kot zanimivost naj omenim, da ga je v letih, ko je bil republiški delegat, takratna predsednica SZDL obsodila, da sodeluje s hrvaško Matico in je zaradi tega moral na zagovor v Maribor. V imenu Občine Ormož in v svojem imenu želim pokojnemu Maksu izreči besedo zahvale za vse, kar je storil za našo domovino, našo občino in KS Kog. Želim mu, da si odpočije v slovenski zemlji, kamor mu je brat Ciril prinesel tudi prgišče lahonske prsti, ki ga je že kot otroka za vedno priklenila nase. Občina Ormož - sonce Prlekije I_Ormoške novice ZGODILO SE JE Novo vozilo v PGD Ključarovci Sonja Krabonja, tajnica PGD Ključarovci_ PGD Ključarovci pri Ormožu deluje že 80. leto. Smo eno izmed zelo aktivnih in uspešnih društev v Občini Ormož. Aktivno se udeležujemo različnih izobraževanj, prireditev in tekmovanj na občinski, regijski in celo na državni ravni. Vsa ta leta nam je s prostovoljnim delom, z znanjem in racionalno porabo sredstev uspelo dograditi gasilski dom, urediti gasilske prostore in nabaviti ustrezno opremo. Naš vozni park je bil še pred kratkim v slabem stanju in ga je bilo treba obnoviti, saj ne ustreza vsem potrebam, ki jih narekuje gasilstvo. PGD Ključarovci je prvi manjši avto nabavilo že leta 1947, predelan je bil iz tovornjaka. Drugi avtomobil smo dobili leta 1955 iz Gasilskega društva Ormož. Leta 1969 je društvo kupilo nov avto JEEP. 20 let za tem smo nabavili nov gasilski avto TAM 80. V letošnjem letu smo spet po 20 letih kupili gasilsko vozilo GV V1, prirejeno za podvozje IVECO . Nadgradnjo je izdelalo podjetje Varkar iz Maribora. Gasilci smo s svojimi lastnimi sredstvi in sredstvi občinskega proračuna kupili in nato svečano pričakali prihod novega gasilskega vozila v soboto, 24.10. 2009. Stalo je 91.080 evrov. Vsi člani smo zelo veseli in ponosni, da smo uresničili svoj dolgo načrtovani cilj, seveda po zaslugi donatorjev, botrov in va-ščanov našega požarnega rajona ter ostalih ljubiteljev gasilstva. Prednost novega gasilskega vozila je cisterna, v kateri je 800 litrov vode. Vozilo je opremljeno z vso potrebno opremo, ki je določena po tipizaciji vozil GZ Slovenije. Tako znaša celotna vrednost vozila z vso opremo cca 130.000 evrov. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali s finančnimi sredstvi. Gasilski dom Ključarovci najlepši v Sloveniji Sonja Krabonja, tajnica PGD Ključarovci_ Konec oktobra se je znova uspešno in v veliko veselje nas tekmovalcev končala tradicionalna, že osemnajsta, akcija Moja dežela - lepa in gostoljubna. Letos je sodeloval tudi gasilski dom iz Ključarovcev pri Ormožu. Sklepna prireditev projekta, ki se je je udeležil tudi dr. Danilo Türk, častni pokrovitelj projekta, ki ga Turistična zveza Slovenije uresničuje pod pokroviteljstvom ministrstva za gospodarstvo, je s slavnostno podelitvijo priznanj in prehodnih zastav potekala v soboto, 14.11. v Velenju. Najprej smo se prijavili na ocenjevanje pri GZ Ormož. Šestčlanska komisija nam je podelila prvo mesto. To nas je vzpodbudilo, da smo se prijavili na zgoraj omenjeno akcijo, kjer so med drugim ocenjevali tudi gasilske domove. V kategoriji gasilskih domov, ki so bili zgrajeni do leta 1930, si je prvo mesto delil naš gasilski dom iz Ključarovcev pri Ormožu z Industrijskim gasilskim domom Rudnik Trbovlje. Na to priznanje smo zelo ponosni, obenem pa predstavlja obvezo, da še naprej skrbimo za prijazno okolje in spodbujamo ekološko zavest. Ob vsem tem gre seveda še za promocijo kraja, regije in države. To priznanje je tudi potrdilo uspešnosti dela in vodenja gasilskega društva, ki je letos praznovalo častitljivo 80-letnico delovanja. Predsednik Turistične zveze Slovenije Dominik S. Černjak je na svečanosti med drugim dejal: »Projekt prerašča v vseslovensko gibanje za urejeno okolje in gostoljubnost, ki na svoj način odkriva širino in vsebinski smisel slogana Turizem smo ljudje.« Občinski mladinski gasilski kviz v Ivanjkovcih Natalija Fajfar Prostovoljno gasilsko društvo Ivanjkovci je v sodelovanju z Gasilsko zvezo Ormož organiziralo občinsko tekmovanje gasilske mladine v kvizu. Potekalo je v nedeljo,18. oktobra, v Domu kulture v Ivanjkovcih. Tekmovanju se je tudi tokrat pridružila Gasilka zveza Sveti Tomaž in prvič Gasilska zveza Središče ob Dravi. Vse prisotne je pozdravil predsednik PGD Ivanjkovci in obenem predsednik komisije za delo z mladino pri Gasilski zvezi Ormož Jože Plavec. Gasilsko mladino sta nagovorila tudi predsednik GZ Ormož Jožef Šterman ter predsednik KS Ivanjkovci Drago Slavinec. Ekipe, skupno jih je bilo kar 34, so morale dokazati gasilsko znanje v teoriji in praksi. Morali so se dokazati v znanju gasilske zgodovine, požarne preventive, v splošnih in gasilskih znanjih ter drži/ ne drži. K rezultatom se je prištel tudi praktični del. Pionirji so morali čim hitreje ter pravilno zvezati vsak svoj vozel in poiskati par gasilskemu orodju. Med tekmovanjem se je pridružil tekmovalcem in sodnikom tudi poveljnik podravske regije Janez Liponik, ki je tako s svojim obiskom prijetno presenetil vse prisotne. Po končanem tekmovanju je sledila podelitev pokalov in priznanj. Ker je bilo to občinsko tekmovanje, so se rezultati razdelili za vsako zvezo posebej. Tako je pri mlajših pionirjih iz Gasilske zveze Ormož sodelovalo devet ekip. Prvo mesto je dosegla ekipa iz Loperšic 1, drugo mesto iz Ivanjkovcev 4 ter tretje mesto iz Ivanjkovcev 2. Pri starejših pionirjih iz Gasilske zveze Ormož je sodelovalo na kvizu deset ekip. Prvo mesto je dosegla ekipa Ivanjkovci 2, drugo mesto ekipa Ivanjkovci ter tretje ekipa iz Loperšic. Pri mladincih so sodelovale tri ekipe. Prvo mesto je dosegla ekipa Ivanjkovci 1, drugo mesto ekipa Ivanjkovci 2 ter tretje mesto ekipa Ključarovci. Ekipe, ki so osvojile prvo in drugo mesto v vsaki kategoriji, so se uvrstile na regijsko tekmovanje v Cirkovce, potekalo je v soboto, 24. oktobra. Ekipe iz Gasilske zveze Ormož so osvojile zavidljiva mesta. Pri mlajših pionirjih je ekipa iz Ivanjkovcev dosegla tretje, ekipa iz Loperšic pa četrto mesto. Tudi starejši pionirji iz Ivanjkovcev 2 so dosegli tretje in šesto mesto. Mladinci iz Ivanjkovcev 2 so za las zgrešili stopničke, tako so osvojili četrto in peto mesto. Ob izvedbi občinskega mladinskega gasilskega kviza se za vso pomoč zahvaljujemo Gasilski zvezi Ormož, tajnici zveze Marti Žnidarič, predsedniku Gasilske zveze Sveti Tomaž Janezu Obranu, vsem sodnikom, domačemu članu društva Alešu Cafu ter vsem gasilkam in gasilcem, ki so kakor koli pomagali pri izvedbi. Natalija Fajfar Srečanje članic v Zerovincih proti Vinogradništvu Viher. Na poti so nas spremljali domači muzikantje. Pri vinogradniku smo poskusile več vrst vina in mošt, prikazali pa so nam tudi krst mošta. Ko smo se okrepčale, smo se podale naprej v Cero-vec Stanka Vraza do družine Lesjak. Tam so nam pripravili kratko predstavitev svojega čebelarstva in proizvodnje medu. Med smo si lahko tudi kupile. Pot smo nadaljevale nazaj proti gasilskemu domu. Toda pri družini Kozar nas je čakalo presenečenje. Domači gasilci so nam brez vednosti vodje srečanja pripravili vmesno točko, kjer smo se lahko še dodatno okrepile za pot nazaj. Tako nam je bilo lažje v hladnem vremenu stopati proti cilju. Med potjo so nam igrali muzikantje, me pa smo veselo zapele. V toplem gasilskem domu so nas pričakali tamkajšnji gasilci, ki so nam pripravili odličen bograč. Po zahvali organizatorju in razdelitvi spominkov članicam se je naše srečanje končalo z dobrimi občutki. Ob harmoniki smo tudi zaplesale. Zahvaljujem se Gasilski zvezi Ormož, članicam in članom Prostovoljnega gasilskega društva Žerovinci, predvsem pa njihovi voditeljici Petri Jenko, članicam tretjega operativnega območja in vsem, ki so kakor koli pripomogli k srečanju članic. Gasilska zveza Ormož je skupaj s Prostovoljnim gasilskim društvom Žerovinci organizirala letošnje že 2. srečanje članic Gasilske zveze Ormož. Organizacijo srečanja je prevzela članica in voditeljica žena Prostovoljnega gasilskega društva Žerovinci Petra Jenko. Kot vedno so se gasilkam Gasilske zveze Ormož priključile še gasilke iz Gasilske zveze Sveti Tomaž in Središče ob Dravi. Pred gasilskim domom v Žerovincih smo se zbrale v soboto, 7. novembra. Tam so nas pozdravili domači predsednik Marjan Vogrinec, vodja žena Gasilske zveze Ormož ter predsednik Jožef Šterman. Nakar se nas je oseminštirideset članic, skupaj z predsednikom zveze, odpravilo na pohod ZGODILO SE JE Ormoške novice_7 40-letnica obrtnikov v Ormožu ? * » Dobitniki plaket zveze, foto HOST Monika Gašparič_ V Ormožu so pred 40 leti obrtniki, ki so se včlanili v takratno Obrtno združenje Ljutomer, ustanovili svojo sekcijo, po petletnem delovanju pa so ustanovili še Obrtno združenje Ormož. Danes šteje Območna obrtno-podjetniška zbornica (OOZ) Ormož, tretja najmanjša zbornica v sistemu Obrtno-pod-jetniške zbornice Slovenije (OZS), 260 članov, ki skupno zaposlujejo 660 delavcev. Na slavnostni akademiji je spregovoril podpredsednik OZS Štefan Pavlinjek, ki je povedal, da je OZS ponosna na vsako območno obrtno-podjetniško zbornico, saj predstavlja obrtnikom dom, kjer najdejo pomoč pri svojem delovanju. Ne razume, zakaj hoče oblast zrušiti takšen sistem, saj delujejo kot partner države. Poudaril je tudi, da je OZS obrtnikom uspelo privar- čevati 50 milijonov evrov, ker so izboljšali olajšave pri davkih na investicije. Predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Ormož Ivan Babič je kot govornik na slavnostni akademiji ob 40-letnici OOPZ Ormož poudaril pomen članstva v obrtni zbornici. Meni naj obvezno članstvo ostane, saj je le to zagotovilo, da resnično zastopamo celotno malo gospodarstvo in vse obrtne dejavnosti. Poudaril je, da morajo zaposleni in funkcionarji v zborničnem sistemu delovati tako, da bodo člani z veseljem ponosni člani obrtne območno-podje-tniške zbornice. Ob 40-letnici OOPZ Ormož je zbornica podelila različne nagrade in zahvale. Podelila je deset priznanj za 10 let članstva, devet priznanj za 20 let, dve priznanji za 30 let delovanja v obrtništvu ter eno priznanje za 38 let članstva v zbornici.OOPZ Ormož je podelila tudi bronasto plaketo, dve srebrni in tri zlate plakete. Podelili so tudi priznanje za častnega člana in častnega predsednika. Podpredsednik OZS Štefan Pavlinjek je na slovesnosti podelil bronaste ključe in bronast pečat, ki ga je dobila OOZ Ormož za številne uspehe na področju obrti in malega gospodarstva. Nagrajenci: 10 let dela v obrtništvu: Kristina GRAŠIČ, s.p., Okrepčevalnica Kostanj Slavko OZMEC, s.p., Dobbs rezanje in vrtanje betona Igor SEVER, s.p., Orodjarstvo STEKLO, PETOVAR & CO. POSREDNIŠTVO K.D. ORMOŽ Franc ŠKORJANEC, s.p. TIMA- TGS, Trgovina, gostinstvo in storitve, d.o.o. Ida VENTA, s.p., pridelovanje sadik in vrtnin, vzgoja cvetja Jože ZAJC, s.p., Gostinstvo šport bar Zajc Silvo ZEMLJIČ, s.p., Hidroizolacije in zaključna dela v gradbeništvu Anton ZORJAN, s.p., Orodjarstvo in izd. Drobnih izdelkov iz plastike 20 let dela v obrtništvu Danilo IVANUŠA, s.p., Elektro ISM Tomi KOZAR, s.p., Fairomont Marjan KOLARIČ, s.p., Strojno ključavničarstvo Ludvik LUKMAN, s.p., Stavbno kleparstvo Neža MASTEN, s.p. Radivoj NEMEC, s.p., Avtomehanika Ludvik SOVIČ, s .p., Avtoprevozništvo Stanko ŠIPEK, s.p., Cvetličarna »Palma« Marta TOMAŽIČ LETONJA, s.p. 30 let dela v obrtništvu Stanislav HORVAT, s.p., Samostojni prevoznik Jakob KOSI, s.p., Kovaštvo ter mont.-centr. in prodaja avtogum 38 let dela v obrtništvu Zvonka HERCEG, s.p., Bar-prodajalna BRONASTA PLAKETA Mojca ŠALAMUN, s.p. SREBRNA PLAKETA Jožef DRAGARIČ Robert IVANUŠA Danilo KOROTAJ Miran KUHARIČ ZLATA PLAKETA Stanislav HORVAT Štefan HOZYAN Stanko PESRL ČASTNI ČLAN Milček GRIVEC Alojz IVANUŠA Peter LESJAK ČASTNI PREDSEDNIK • Edi VOLJČ 13. razstava malih živali Karolina Putarek Takoj po bučnem martinovanju smo bili v Ormožu priča še enemu zanimivemu dogodku, za katerega so letos že trinajstič poskrbeli člani Društva gojiteljev malih pasemskih živali Ormož. Na ogled so postavili kar 700 vrst svojih ljubljenčkov. Razstava je bila na voljo štiri dni. Društvena razstava malih pasemskih živali je ena od bogatejših v Sloveniji, na kar so člani društva zelo ponosni. Da bi bila razstava še pestrejša, so letos k sodelovanju povabili tudi nekaj podobnih društev iz Slovenije, pa tudi iz Avstrije. Tako je svoje ljubljenčke postavilo na ogled vseh 46 članov ormoškega društva in nekaj gostov. Skupaj je bilo razstavljenih 700 različnih živali: od različnih vrst kuncev, do golobov, ostalih ptic in seveda različne perutnine. »Trinajsta razstava se je za organizatorje letos izkazala kot posebej srečna, saj so končno dobili priložnost, da razstavo pripravijo v takšnem prostoru, kot so si vedno želeli,« je povedal Jože Plohl, predsednik Društva malih pasemskih živali Ormož. Občina jim je namreč v uporabo posodila šotor, kjer se je resnično našlo dovolj prostora, zraka in svetlobe. »Pa tudi toplo je bilo,« je še dodal predsednik. Glede na vztrajnost razstavljalcev, veselje in ljubezen do vzgoje malih pasemskih živali, se bogastvu vrst, ki smo ga videli na razstavi, ni čuditi. Vsako leto si lahko ogledamo kar nekaj novih vrst golobov, ptic, perutnine ter kuncev. V štirih dneh si je razstavo ogledalo čez 2000 obiskovalcev od blizu in daleč. Navdušenje večine pa je organizatorjem seveda velika vzpodbuda za naprej. Tako že poteka priprava načrtov na štirinaj -sto razstavo v novembru prihodnje leto. Obisk veteranov Veterani iz Hrastnika in Šentjurja na obisku Miran Fišer_ v zbirke urejene dogodke, ki so se 1991. odvili v mestu in na dravskem mostu, da bi podoživeli čas priprav na vojno in vojne dogodke z območja nekdanje Občine Ormož. Popeljali so jih tudi v druga časovna obdobja in jim predstavili zbrano bogastvo muzejskih zbirk, shranjenih za grajskimi zidovi. S prijatelji iz Hrastnika in Šentjurja smo se pogovorili o delovanju veteranske organizacije OZVVS Ormož vse od njene ustanovitve pred skoraj petnajstimi leti. Beseda je stekla o obrazu veteranske organizacije, o liku veterana vojne za Slovenijo 1991, o umeščenosti veteranskih pravic v zakone, možnostih za njihovo uresničitev,... Veliko vsega bo še treba urediti kljub preteklim osemnajstim letom! Poseben poudarek smo namenili predstavitvi delovanja veteranskega kluba, ki ga vse od ustanovitve vodi upravnik Boris Vu-kan. Predstavili smo jim, kako je klub ormoškim veteranom in drugim stanovskim organizacijam omogočil veliko priložnosti za prijetna srečanja, klepet in sprostitev, pa tudi za resno delo in vojaško strokovno usposabljanje. Gostom iz OZSČ Hrastnik in OZVVS Šentjur pri Celju smo opisali kako ormoški veterani zberemo vino, ga donegujemo in ustekleničimo. Pred slovesom smo jim v spomin na srečanje poklonili »trojček« veteranskega vina, ki je simbol naše marljivosti in dokaz, da smo tudi v drugačnih časih sposobni dosegati odličnost. Srečanje s člani OZSČ Hrastnik in OZVVS Šentjur pri Celju je pokazalo, kako v Sloveniji živi interes za izmenjavo podatkov o ljudeh in vojni neposredno v kraju dogodkov. V soboto smo izkoristili priložnost in združili koristno s prijetnim. Gostom iz Hrastnika in Šentjurja smo se predstavili tudi kot dobri gostitelji, skupaj pa smo ugotovili, da nam takšnih priložnosti manjka. V teh dneh, ko se izteka 18 let, odkar je zapustil Republiko Slovenijo zadnji vojak JLA, smo se v OZVVS Ormož odločili, da to obletnico počastimo na nekoliko drugačen način - delovno. Zaželeli smo si obuditi misli na velike trenutke, na trenutke, ko smo mi bili veliki, ko smo zadržano, pa vendar iz vsega srca začeli verjeti, da smo zmagali. Da se je končal čas osornih in odločnih pogledov proti objektom JLA in kolonam ter njenim oficirjem, ki so najprej grozili, nato pa s sklonjenimi glavami odhajali iz naših krajev in nato še iz naših misli. Zaželeli smo si trenutkov, da bi odprli svoja srca, in prijateljev, ki bi prisluhnili naši pripovedi, brez proslave, govornikov in prazne hvale. V soboto, 24. 10., smo odprli vrata našega veteranskega kluba in sprejeli goste iz OZSČ Hrastnik in OZVVS Šentjur pri Celju. V besedi in sliki smo jim predstavili dogodke iz vojne za Slovenijo 1991 v Ormožu, na dravskem mostu, v Središču ob Dravi in na Gomili pri Kogu. Obiskovalce smo pospremili v čas in dogodke, ko so ormoški teritorialci s skromnim pehotnim orožjem in z miličniki na dravskem mostu ustavili močno oklepno mehanizirano enoto JLA in ji preprečili napredovanje. Pogovarjali smo se o tem, kako je JLA izgubila dva tanka na Gomili pri Kogu in kako so se maščevali Kogovčanom s požigom 9 kmetij, kako so streljali na gasilce samo zato, ker so želeli pomagati. Gostom iz Hrastnika in Šentjurja smo predstavili prizadevanja OZVVS Ormož pri ohranjanju spomina na udeležence vojne za Slovenijo 1991 in jim opisali pomnike, ki so zrasli v spomin braniteljem slovenske meje na severovzhodu naše domovine. Goste iz Hrastnika in Šentjurja pri Celju smo pospremili v ormoški grad, kjer so jim delavci ormoškega muzeja predstavili iif nr T*-* IS t i f ' * Jff • Zadovoljni člani OZSČ Šentjur pri Celju v ormoškem parku, foto B. Vukan i_Ormoške novice REPORTAŽA Martinovanje, največje doslej Danilo Ivanuša, Monika Gašperič, Dominika Rep, Hinka Hržič, Mojca Gorjak_ Čeprav v Turističnem društvu Ormož nikoli nismo pozabili na martinovanje, si še pred nekaj leti pomisliti nismo upali, da bi v Ormožu kdaj lahko pripravljali martino-vanja v razsežnosti, ki šteje kot največje v Sloveniji. Ampak tudi v tem primeru velja pregovor, "kjer je volja, tam je pot", in s pomočjo Občine, Območne obrtno-podjetniške zbornice Ormož, TlCa, Aktiva kmečkih žena, vseh domačih kulturnih društev in mnogih drugih nam zadnja leta uspeva v Ormožu pripraviti večdnevno martinovanje, ki vsako leto privabi v Ormož vse več gostov od blizu in daleč. V treh dneh, kar so potekala organizirana dogajanja, je Ormož in okolico obiskalo čez 8000 obiskovalcev. In verjeti je, da je v ponudbi vsakdo lahko našel kaj zase. Poskrbeli smo za zabavo, takšno ali drugačno. Čez dan ste na Martinovem odru lahko spremljali nastope številnih kulturnih društev, domačih in tujih; tudi gostje iz Srbije in Makedonije so se nam predstavili s svojim petjem, z glasbo in s plesom. med glavnimi predavatelji predsednik SGZ Benjamin Wakounig. IEii #« ■ t v Jm^&m B^B L X.'-'- jim^flk nT fl ^^N ^V^Bk T .J"- igk jH^jtiH JTJ 1 iL*-,' - „ T Nastop makedonskih folkloristov Večeri so prinašali pestre zabave z nastopi znanih narodno-zabavnih ansamblov; sicer pa vam je bilo ponujenih tudi kar nekaj vzporednih dogajanj: Od obrtniško-podje-tniškega sejma KOVITO do kulinarične razstave Aktiva kmečkih žena Ormož, pa do dveh simpozijev na aktualne teme, ki sta potekala v gradu. Tudi po rokodelski tržnici na grajskem dvorišču ste se lahko sprehodili ali pa po kramarskem sejmu, ki se je odvijal po mestnih ulicah. Zanimivi sta bili tudi ponudba organiziranih izletov po turi-stično-vinski cesti in možnost degustacije vin pri vinogradnikih, ki so v času martino-vanja na široko odprli svoja vrata. Pester je bil tudi turnir mladega vina, ki ga organizirata Turistično društvo Podgorci in Društvo vinogradnikov Jeruzalemsko-Ormoških goric "Jeruzalem". Pravzaprav je turnir odlična priložnost za vinogradnike, da dobijo prve ocene mladega vina, sploh pa včasih dobrodošel nasvet za nadaljnjo nego. Letos je v organizaciji Planinskega društva "Maks Meško" potekal že 6. Martinov pohod med Ormoškimi goricami. Kljub temu da je pot dolga 16 km, se ga vsako leto udeleži vse več pohodnikov. Tako jih je bilo letos kar 150, članov in gostov, celo s Koroške in Primorske. Ne pozabimo pa na goste, ki so se v organizaciji Karavaning kluba Slovenije pripeljali na martinovanje z 28 avtodomi. Tudi letos smo zanje pripravili prostor v Mestni grabi, saj so tukaj ostali kar vse dni martinovanja. Člani Turističnega društva iskreno mislimo, da imamo kaj ponuditi! Le pravi način je bilo treba najti ... Območna obrtno-podjetniška zbornica je letos že tretjič pripravila sejem obrti, turizma, vina in kletarske opreme KOVITO 09 v Ormožu. Ob tej priložnosti pa je stekel tudi gospodarski forum, na katerem je bil Bilo je vsega dovolj: dobre volje, smeha, ■ ■ ■ ■ v hrane in pijače. Vsa »čast in slava« tistim obiskovalcem in razstavljavcem, ki so se prijavili in kljub slabi vremenski napovedi tudi prišli. Po njihovih obrazih sodeč, so se domov vračali zadovoljni, za njihov prihod pa jih je v soboto nagradilo tudi sonce. Sejem KOVITO je bil, kakor prejšnja leta, tudi letos dobro obiskan. Sejemski šotor je bil do zadnjega kotička dodobra napolnjen. Letos je bilo 32 razstavljavcev, predstavilo pa se je tudi kar nekaj vinarjev. Za sejem KOVITO lahko rečemo, da je tudi mednarodnega pomena, saj se vsako leto udeleži tudi nekaj razstavljavcev iz tujih držav. Tako kot prejšnja leta so se sejma tudi letos udeležili predstavniki Občin Nedelišce (Hrvaška), Osecina (Srbija) in predstavniki Občine Gorče Petrov iz Makedonije. ormoškem območju in stiki s Slovenci po svetu, ki lahko na ta način privabijo oziroma poiščejo investitorje. Wakounig je v svojem predavanju poudaril še pomembnost SPK ( slovenskega poslovnega kluba v Avstriji ) ter zelo dobro sodelovanje z vladnimi kot tudi nevladnimi organizacijami v Sloveniji. Zaradi velikega zanimanja županov iz Podravja bo v začetku leta 2010 1975. Strokovno vodstvo je bilo v Kmetijski Zadrugi Ormož. Do ustanovitve društva je bila Jožica Murad predsednica aktiva . Prvo vodstvo Društva kmečkih žena je prevzela Andreja Keček, sedaj pa je predsednica društva Marija Štuhec. Vse aktivnosti so potekale v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo Ormož, s Hinko Hržič, svetovalko za kmečko družino in dopolnil- |H na sedežu SGZ potekal delovni sestanek o nadaljnjem sodelovanju. Foruma so se v glavnem udeležili župani in poslovneži iz regije. Da pa dobiva sejem vedno večjo in pomembnejšo vlogo, pa se vidi tudi po tem, da so bili predavatelji in obiskovalci iz Avstrije, s Hrvaške, iz Srbije in Makedonije. Stanje gospodarstva na ormoškem območju je predstavil župan Občine Ormož Alojz Sok, ki je v svojem nagovoru najprej poudaril, da pogreša predstavnike države. Spomnil pa se je tudi poslanca Vilija Trofenika. Sicer je kot največjo težavo omenil upadanje gospodarske moči, prav tako se povečuje primanjkljaj v državni blagajni. Edina možnost za reševanje pokojninske blagajne pa vidi v podaljšanju delovne dobe. Dodatna težava, ki bremeni Slovenijo in še zlasti obrobna območja, je demografska struktura. Zaradi premajhnega števila delovnih mest pri nas mladi odhajajo. Brezposelnost je vedno večja, na območju Upravne enote Ormož je v primerjavi z lanskim letom za 56% večja, število se približuje 1000. Brez razstave pridnih rok si martinovanja ne moremo predstavljati Društvo kmečkih žena ORMOŽ je bilo ustanovljeno leta 1995, pred tem letom pa so v naši občini delovali posamezni aktivi kmečkih žena, teh je bilo osem že od leta ne dejavnosti. V društvo je včlanjenih 290 kmečkih gospodinj, katerih večina dela doma na kmetiji, manjši del gospodinj pa je zaposlenih drugje. Cilj DKŽ je izobraževati kmečke gospodinje in jih povezati med seboj, organizacija strokovnih ekskurzij, kulturno izobraževanje, organiziranje kulinaričnih razstav in sodelovanje na prireditvah. V sklopu DKŽ Ormož še naprej organizirajo izobraževanje v novonastalih Občinah Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Letno izvedejo več kot 20 različnih delavnic, tečajev in predavanj. V letošnjem letu so v okviru zastavljenega programa izvedli več kuharskih tečajev, kjer so mojstri (Vlado Pignar, Jožef Bala-žic, Marija Rošar, Marta Gregorc ) predstavili ribje jedi, namaze, sladice brez peke, cmoke, priloge in omake, krapce in pogače. Članice so prisostvovale na delavnicah, kjer so predstavljali tkanje, predenje, pletenje, kvačkanje, sodelovale so pri tečaju pogrinjkov( Terezija Meško). Vedno znova se odzovejo povabilu na turistične razstave oz. prireditve (državna razstava Dobrote slovenskih kmetij - Ptuj, kjer dosegajo zavidljive rezultate, Praznik buč - Središče ob Dravi, Krajevni praznik Velika Nedelja, Praznik trgatve - Ivanjkovci , Praznik vina - Podgorci, Martinovanje - Ormož, Turistični dnevi - Kog). Velik poudarek je na izobraževanju posameznih ponudnikov na VTC, s čimer se popestrijo gostinske ponudbe le-teh. S Sejma so je udeležilo kar nekaj šol; predstavile so se mlajši generaciji, ki se odloča, kako nadaljevati svojo pot. Gimnazijo Ormož, Varstveno-delovni center Ormož, Gostinsko šolo Radenci, Biotehnično šola Ptuj in Elektrotehnično šola Ptuj, je financirala Občina Ormož. Gospodarski forum: Možnosti vlaganja na šir- V V I I v ■ šem ormoškem območju Ob tej priložnosti pa je potekal tudi gospodarski forum, na katerem je bil med glavnimi predavatelji predsednik SGZ Benjamin Wakounig. Poudaril je Glavne teme foruma pa se bile možnosti vlaganja na širšem REPORTAZA_Ormoške novice 9 posameznimi programi, kot je predelava mleka, vzpodbujajo kmetije, da bi si pridobile potrebna znanja za registracijo dopolnilnih dejavnosti. V društvu vzpodbujajo oživitev tradicionalnih opravil in domače okviru projekta »Dobrote slovenskih kmetij«, predvsem pa želijo kupce vzpodbuditi, da bi kupovali hrano, pridelano doma, v Sloveniji. obrti, kot so postavljanje klopotcev, pletenje košar, izdelovanje suhih aranžmajev, tkanje, predstavitev predic, kožuhanje ... Tako se društvo predstavlja v Mercator-jevih centrih z različnimi delavnicami in s kulturnim programom po različnih krajih Slovenije. Z delavnicami promovirajo Prlekijo, Občino Ormož, DKZ Ormož v Na letnem občnem zboru vedno organizirajo zanimiva predavanja. Letos so izbrale predavanje o balkonskem cvetju( Miše Pušenjak). Zadnja leta organizirajo eno enodnevno strokovno ekskurzijo in eno večdnevno. Tako so letos na željo članic organizirale kar dve ekskurziji. Za prvo so se odločile že v mesecu februarju. Ogledale so si Portorož, pršutarno Lokev, muzej Tabor in spoznavale Kras. V mesecu juniju pa jih je pot popeljala v Črno goro. Namen strokovnih ekskurzij je članicam približati dobre prakse trženja, prav tako pa so ekskurzije namenjene druženju članic. V juliju so uživale na ekskurziji po domači občini na Jeruzalemski vinski cesti. V DKŽ Ormož so se odločile za nabavo predpasnikov z logotipom društva, tako da bodo razpoznavne na prireditvah po vsej Sloveniji. Največji projekt vsako leto je priprava razstave ob martinovanju v Ormožu. To je priprava kulinarične razstave in razstave ročnih del. Predstavijo se posamezne vrtnarske, sadjarske in vinogradniške kmetije s svojimi izdelki in tiste kmetije, ki imajo registrirano dopolnilno dejavnost ali pa jo bodo v kratkem registrirale. Ob razstavi se predstavijo članice društva z delavnicami ročnih del: predice, izdelovalka cekarjev iz ličja. Na razstavi so se predstavili še člani Združe- »Teta Marta« - Marta Gi prikazuje tehniko tkanja nja prašičerejcev Ormož s svojo dejavnost in jo popestrili s kulturnim programom. Tudi ormoški grad in ■ ■ ■ ■ V V Vb ■. grajsko dvorišče oživita V ormoškem gradu so tudi prostori Turistično informacijskega centra (TIC), ki je že pred martinovanjem in v času martino-vanja skrbel, da so bile informacije o največjem martinovanju dostopne vsem obiskovalcem. Obiskovalci so poleg informacij o martinovanju največ povpraševali o možnostih prenočevanja, dobrih restavracijah, vinski cesti, degustacijah, ponudnikih go-stinsko-turističnih storitev, turističnih vodnikih in o ogledih naravnih ter kulturnih znamenitosti. Obiskovalci martinovanja pa v TlC-u dobili nov promocijski material, zloženko in zemljevid Občine Ormož. V TIC-u so lahko izbirali še med spominki, ki so jih izdelali oziroma pridelali domačini. S sodelovanjem Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož smo organizirali oglede zbirk in prostorov ormoškega gradu, za katerega je v času martinovanja veliko zanimanje. Poleg že najavljenih skupin so bili organizirani vodeni ogledi vsako uro, za kar je bilo precejšnje zanimanje. Že več let spremlja martinovanje rokodelska tržnica, ki »deluje« na grajskem dvorišču. Na njej so se predstavili izdelovalci nakita, kvačkanih prtičkov, lesenih izdelkov, izdelkov iz ovčje volne, starih igrač. Poleg rokodelcev so se predstavili tudi me-dičar in vinogradniki. Obiskovalci so lahko poskusili in kupili razne krušne izdelke in domači sir. Člani Turističnega društva Podgorci pa so poskrbeli za pečene kostanje in kuhano vino. Kul vinska tura, izobraževanje mladih, ■ v ■ v ■ ■ ■ ■ v najmočnejši Prlek in še več v šotoru ob Vinski kleti Jeruzalem Ormož Letošnje martinovanje v šotoru ob Vinski kleti Jeruzalem Ormož se je začelo v četrtek, 5. novembra, s srečanjem vseh zaposlenih in njihovih najbližjih iz ormoške in ljutomerske vinske kleti. Pobudnik tega simboličnega prvega 'družinskega srečanja' je bila družina Puklavec, ki je od letošnje pomladi tudi lastnica podjetij Jeruzalem Ormož VVS, d.d., in Ljutomerčan,d.d. Najprej je zbrane nagovoril g. Vladimir Puklavec, sledilo pa je veselo druženje ob večerji in seveda izbrani vinski kapljici ter glasbi. V petek, 6. novembra, je bilo celodnevno dogajanje namenjeno mladim. Vinsko klet je čez dan obiskalo okrog 150 dijakov iz štirih srednjih gostinskih šol, za katere so pripravili izobraževalni dan. Le-ta se je začel z vodenim ogledom vinske kleti, predstavitvijo tehnologije in postopka pridelave vina 'od grozdja do steklenice'. Kasneje so jih vodili še po vinski cesti Jeruzalem do zidanice Malek, kjer so se s somelieijem Robertom Puklavcem pogovarjali o vinu, poskušanju vina, postrežbi in kombiniranju s hrano. Zvečer je koncert Bajaga in Instruktorjev privabil v šotor mlade in mlade po srcu. Največ obiskovalcev (okrog 900) je v šotor ob vinski kleti privabilo sobotno dogajanje s koncertoma Vlada Kreslina in Kingstonov. Na martinovo, v sredo, smo ob praznovanju največjega praznika vinogradnikov in vinarjev proslavljali še 40 let Radia Prlek. Na ta dan je ormoško vinsko klet obiskala tudi slovenska vinska kraljica Karolina Kobal iz Vipavske doline, ki je ob prazniku tudi čestitala vsem prisotnim. Popoldne smo izbirali 'najmočnejšega Prleka'. Med sedmimi tekmovalci, ki so se pomerili v petih disciplinah, je lovorika pripadla 27-le-tnemu Damjanu Slapniku iz Teharja. Za zmago je prejel 6-litrsko penino velikanko in denarno nagrado. Ormoško martinovanje 2009 se je končalo s sklepnim dogodkom poletne kampanje KUL VINSKA TURA, s katero so pri Jeruzalemu Ormož želeli približati in predstaviti ljutomersko-ormoški vinorodni okoliš ter vinsko kulturo mlajšim generacijam. Pri tem so sodelovali z raperjem Trkajem in skupaj z njim organizirali tudi spletni natečaj v rimanju - Rimaj z mano. Najboljših 10 rimarjev se je v soboto zvečer pomerilo v rimanju, zmagovalec pa je postal 21-letni Mišel Ristov s Ptuja. Po razglasitvi zmagovalca in podelitvi nagrad je sledil še koncert Trkaja in Rapostolov. Kljub temu da smo organizatorji v dnevih martinovanja, pa še nekaj dni pred prireditvami in po njih, delali noč in dan, so nam zadovoljni gostje bili največje plačilo. Morda pa je prav martinovanje v Ormožu tisto, kar bo Ormož naredilo razpoznavnejši in mikavnejši za turiste, ki bi prav kmalu lahko bili dodaten vir zaslužka mnogim od nas. Živo dvorišče ormoškega gradu LU WxéJL l , 1 j A j? 1 J a ML < ¡* * Q^I,. _ZGODILO SE JE Miklavški upokojenci so se predstavili Slavica Mihorič V mesecu septembru smo imeli v DU Miklavž pri Ormožu mnogo dela. Pripravljali smo se na Večer ljudskih pesmi in plesa in na sodelovanje na devetem Festivalu za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani. Ideja za organizacijo pevsko-plesnega večera je prišla od ljudskih pevcev, ki jih vodita Jože in Cilika Lah. Na ta večer so povabili pevce okoliških kulturnih in upokojenskih društev. Vabilu so se odzvali Ljudski pevci PD Janeza Trstenjaka s Huma, Pevci ljudskih pesmi KD Obrež, Mešani pevski zbor DU Zarja s Koga, Podgorski vaški pevci DU Podgorci in Ljudski pevci Vrtnice KD Danijela Halasa iz Gomilice. Nastopili pa so tudi domači folkloristi in tamburaši, člani dveh sekcij pri KTD Miklavž. Prireditev je bila 19. septembra v dvorani pri Miklavžu. Na prijeten način jo je povezoval Leon Lah. V mesecu aprilu smo se prijavili na razpis za sodelovanje na 9. Festivalu za tretje življenjsko obdobje, ki je potekal od 30. septembra do 2. oktobra 2009 v Cankarjevem domu v Ljubljani, pod geslom » Za strpno in socialno sožitje vseh generacij ». Festival je potekal v času, ko počastimo mednarodni dan starejših - 1. oktober. Festival v Ljubljani je največja prireditev za starejše v Evropi. Četrtina slovenskega prebivalstva je v tretjem življenjskem obdobju, kar je veliko. Nekateri so bolj aktivni, drugi manj, vsekakor pa so polni izkušenj ter želja po boljšem življenju. Festival si prizadeva povezati vse, ki lahko pomagajo poskrbeti za kar se da lepo, zadovoljno in kakovostno tretje življenjsko obdobje. Duh medgeneracijskega sodelovanja, ki prežema Festival za tretje življenjsko obdobje, vsako leto pritegne več sodelujočih podjetij, partnerjev, ustanov, organizacij ter kulturnih in ljubiteljskih društev. DU Miklavž pri Ormožu smo edini zastopali Pokrajinsko zvezo DU Spodnje Podravje in Medobčinsko zvezo DU Ormož. Občina Ormož je del Prlekije, je dežela najlepših vinogradov, v jeseni pojočih klopot-cev, zrelega grozdja, dobrega vina in dobrih jedi, predvsem pa prijaznih in gostoljubnih ljudi, zato smo se odločili, da jo predstavimo širši Sloveniji ravno na tem področju. Naši ljudski pevci so nastopali na Večeru ljudskih pesmi in plesa v Linhartovi dvorani. Ker se je pri nas že začela trgatev, smo prikazali ljudski običaj postavljanje klopot-ca in zapeli ljudske pesmi, ki spremljajo ta ljudski običaj. V svojih vrstah imamo veliko upokojencev, ki se ukvarjajo z različnimi hobiji. Zelo ponosni smo na Martina Miholiča, prijatelji ga kličemo kar Tinček, ki spretno obdeluje les in primorski kamen. Zato smo se odločili, da njegove figure pokažemo slovenski publiki. Njegove prečudovite figure iz lesa in kamna zajemajo vinsko tematiko in prikazujejo življenje na morju, kjer je preživel aktivni del svojega življenja. Ker smo Prleki gostoljubni ljudje, smo imeli v Cankarjevem domu dve stojnici, na katerih smo ponujali prleške jedi in odlična prleška vina. Naše gospodinje-upokojenke so se potrudile, da je bil izbor jedi pester in bogat. Naši vinogradniki so nam dali odlična prleška vina, zato sta bili stojnici množično obiskani. Na štirih velikih panojih smo prikazali v sliki in besedi našo čudovito prleško pokrajino. S seboj smo imeli tudi promocijski material, publikacijo Ormož, sonce Prleki-je in vabilo na martinovanje. Ker društvo razen članarine nima drugih finančnih prihodkov, so nas finančno podprli nekateri donatorji. Vsem se iskreno zahvaljujemo. Zahvaljujemo se našim vinogradnikom za odlična vina, gospodu Hozjanu pa za umetniške posnetke, s katerimi smo prikazali lepote naše pokrajine. Hvala vsem našim upokojencem, ki so sodelovali pri projektu. Društvo svetovalcev »ČRIČEK« Ormož za telefonsko pomoč v stiski Nada Potočnjak, predsednica društva_ Meseca junija smo se člani društva, svetovalci za telefonsko pomoč v stiski, zaupni telefon »ČRIČEK«, udeležili sklepne prireditve natečaja ob podelitvi priznanj za NAJprostovoljko/ca, ki ga vsako leto razpisuje Mladinski svet Slovenije. Končna prireditev je bila na Brdu pri Kranju. Med 132 prijavami za NAJ prostovoljko je bila naša ustanoviteljica in prva predsednica društva gospa Anica Zidarič iz Ormoža. Dobila je priznanje za svoje dolgoletno, požrtvovalno in humanitarno delo. Priznanja je podeljeval častni pokrovitelj predsednik Republike dr. Danilo Türk s soprogo Barbaro. Zelo smo ponosni, da imamo tako aktivno, požrtvovalno in priljubljeno članico društva v svoji sredini. Meseca septembra smo se udeležili 19. letnega srečanja Slovenske zveze društev svetovalcev za telefonsko pomoč v stiski, ki je bilo v Ljubljani. Častna gostja na srečanju je bila znana ambasadorka prosto-voljstva gospa Barbara Miklič Türk, soproga predsednika Republike. Na srečanju je društvo »Čriček« prejelo zahvalo za svojo dolgoletno pomoč ljudem v stiski. Srečanje je potekalo pod geslom Boljši svet ustvarjamo sami, strpno, vztrajno z majhnimi koraki, ki jih nihče ne bo naredil namesto nas. Dodeljena priznanja nas obvezujejo in motivirajo, da še naprej pogumno in z veseljem pomagamo ljudem v stiski, ki nas potrebujejo, ko so najbolj obupani in je dovolj morda le topla beseda ali nasvet. Delovno tudi v drugi polovici leta Jožica Bokša, predsednica Člani kluba tajnic in poslovnih sekretark Prlekije smo bili aktivni tudi v zadnjem času. Izvedli smo sprejem za dobitnice priznanj Zveze klubov tajnic in poslovnih sekretarjev Slovenije. Udeležili smo se pohoda na Pohorje, kamor so nas povabile tajnice s Ptuja. Deset članov se je udeležilo letošnjega Poli maratona v Moškanjcih, kjer smo zastopali Zvezo klubov tajnic in poslovnih sekretarjev Slovenije, ki je glede na številčnost ekip osvojila dobro 3. mesto. Obiskali smo podjetje Orka, d.o.o., Obrat Gosad v Središču ob Dravi in si ogledali proizvodnjo in novo proizvodno trgovino. Prav tako smo se udeleževali predavanj, ki jih je organiziral Mladinski center Ormož. Kmalu bomo s ptujskimi tajnicami en večer namenili veselemu druženju in tako na prijeten način sklenili svoje sodelovanje v tem letu. Vse tiste tajnice-ke in poslovne sekretarke-je, ki bi se nam želeli priključiti, vabimo, da pokličejo na telefon 741 03 27. Ob izteku leta 2009 bi se želeli zahvaliti vsem svojim donatorjem in sponzorjem, ki so nas finančno, materialno ali moralno podpirali pri našem delu. Vsem članom Kluba in vsem občanom Občine Ormož želimo vesele prihajajoče praznike ter srečno, zdravo in uspešno novo leto 2010. 13. dobrodelni koncert v Ivanjkovcih Natalija Fajfar Adi Smolar Društvo prijateljev mladine Ivanjkovci je v nedeljo, 22. novembra, pripravilo že tradicionalni 13. dobrodelni koncert v Domu kulture v Ivanjkovcih. Kot vedno se je na koncertu zvrstilo veliko nastopajočih, za kar je zaslužna predsednica društva Marija Caf. Pred začetkom prireditve je pred vhodom v dvorano zaigrala Vaška godba Ivanjkovci in tako naznanila vesel večer. Najprej je nastopil domači ansambel Vitica. Nato pa je nabito polna dvorana z bučnim aplavzom pozdravila gosta večera Adija Smolarja. Ogrel in navdušil je vse prisotne, saj je vsa dvorana pela skupaj z njim. Vsako leto se koncerta udeležijo tudi Zlati dečki, za humor pa je poskrbel Korenov Lujzek. Nastopila sta še učenka 6.a razreda Monika Petek s harmoniko ter pevec Roki. V goste je domačin Drago Šeruga pripeljal Etnoskupino s Koroške. Prav tako je tudi letos nastopil Kvintet z brega, ki ga sestavljajo sami mladi glasbeniki in pevka, ter domači ansambel Prlekija v okrnjeni zasedbi. Vse prisotne je nagovorila predsednica društva Marija Caf ter se zahvalila vsem nastopajočim, članicam društva, Vrtcu Ivanjkovci, donatorjem in obiskovalcem, saj se je od vstopnine zbralo 858€. Sredstva bodo namenjena socialno šibkim otrokom, nekaj tega denarja pa bo za obdarovanje otrok do tretjega razreda, ob božiču ter novem letu. Med obiskovalci je bil tudi predsednik Krajevne skupnosti Ivanjkovci Drago Slavinec, ki je prav tako spregovoril nekaj besed. Polna dvorana je bila dokaz, da so v Ivanjkovcih še vedno dobri ljudje, ki so pripravljeni tudi v tem težkem času prisluhniti sočloveku. ZGODILO SE JE_Ormožk., 1 17. mednarodni rokometni festival EUROFEST Uspešen nastop mladih rokometašev Po KTV Ormož povzela Nevenka Korpič_ V tednu od 1. julija do 6. julija so mladi rokometaši iz Ormoža in Velike Nedelje nastopali na zelo močnem mednarodnem rokometnem festivalu EUROFEST v Izoli in Kopru. Letniki 1999 - mini rokomet: zmaga Jeruzalemčkov V konkurenci minirokometa (letniki 1999) je na 17. Eurofestu zelo uspešno v mini-rokometu nastopila zasedba Jeruzalema, ki je nanizala 8 zmag, kar je zadoščalo za novo turnirsko zmago. Ormoški letniki 1999 in mlajši so sezono 2008/09 končali brez poraza! Letniki 1998 - minirokomet: Jeruzalemč-ki z igro navdušili številne navijače in trenerje Generacija ormoških letnikov 1998 in mlajših trenutno spada v sam slovenski vrh in še daleč zunaj meja naše države. Številni trenerji iz tujine so si na Eurofestu vzeli čas, da si ogledajo rokometne vra-golije Jeruzalemčkov. Sklepni komentar slovenskih in tujih trenerjev je bil, da ta ekipa igra enega najatraktivnejših miniro-kometov nasploh. Letniki 1998 in mlajši Večina tekem je v Izoli potekala »pod milim nebom«. so sezono končali brez poraza in tako osvojili vse turnirje, na katerih so sodelovali v Sloveniji in na Hrvaškem. Letniki 1997 in mlajši - mlajši dečki B: zaradi poškodb in lastnih napak ob finalu Aktualni državni prvaki pri mlajših dečkih B, letniki 1997 in mlajši, so s tretjim mestom ponovili lanskoletni uspeh te ekipe. Pred odločilnimi tekmami za finale so Jeruzalemčki ostali brez pomoči poškodovanega Mihe Kolmančiča, kar je bilo ob natrpanem urniku za Ormožane prevelik udarec. Sledila sta poraza proti odlični ekipi Trsata iz Reke (13:10) in nesrečni poraz proti Krškemu, ko so tik pred koncem tekme Jeruzalemčki zapravili čisti protinapad in še en met iz ugodne pozicije. Kazen v obliki poraza je sledila dobesedno Jeruzalemčki so prosti čas v Izoli preživljali na sprehodu ob obali. v zadnji sekundi , ko so Krčani zadeli za zmago (10:9). Nastopila je tudi B ekipa Jeruzalema, ki so jo sestavljali letniki 1998 in mlajši. Slednja je doživela tri zmage in tri poraze ter dokazala, da bo prihodnjo sezono spet v samem slovenskem vrhu pri letnikih 1998 (mlajši dečki B). Letniki 1994 in mlajši - starejši dečki A: bogata izkušnja ormoških starejših dečkov A Starejši dečki A Jeruzalema so na turnirju odigrali šest močnih tekem proti ekipam iz Španije, Francije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Kljub le eni zmagi in petim porazom Jeruzalemčki niso razočarali, saj so na vseh tekmah dali vse od sebe. Jasno je bilo videti, da ekipa nima potrebnih izkušenj za tako močan turnir. Ob igrah so starejši dečki Jeruzalema navdušili z vzornim vedenjem skozi ves turnir. Novi lepi mednarodni uspehi Jeruzalemčkov Jeruzalemčki zelo uspešni na Madžarskem Mladi rokometaši Jeruzalema so se v času od 23. do 25. oktobra mudili na tridnevnem močnem mednarodnem turnirju v Mono-štru na Madžarskem. V uro in pol od Ormoža oddaljenem Szentgotthardu oz. Mono-štru je potekal 15. Arany cup 2009, kjer je letos nastopilo 54 ekip s Slovaške, iz Avstrije, s Hrvaške, iz Srbije, Slovenije in z Madžarske. Barve Jeruzalemčkov je na tekmovanju branilo 47 mladih rokometašev iz štirih različnih selekcij, ki so ponovno dokazale, da rokometna šola spada med najboljše v Sloveniji in še daleč zunaj naših meja. Ekipe so na turnirju vodili trenerji Mladen Grabovac, Niko Klemenčič, Uroš Krstič in tehnični vodja Žiga Mlinarič. Pohvaliti je treba starše, ki so lepo napolnili dvorane in glasno vzpodbujali svoje otroke. Vse najboljše ekipe so prejele pokale in medalje. V Rokometnem klubu Jeruzalem so zadovoljni z organizacijo in predvsem s kvaliteto turnirja. Obiskali ga bodo tudi prihodnje leto. Z odličnimi predstavami so si Jeruzalemčki prislužili nova številna povabila na turnirje na Madžarskem, Slovaškem, v Srbiji, na Hrvaškem. Prav Hrvaška bo naslednja avantura Jeruzalemčkov, saj jih v mesecu decembru čaka sodelovanje na tridnevnem božičnem turnirju v Poreču. Starejši dečki, letniki 1995 - 7. mesto: dve zmagi in trije porazi Starejši dečki so tekmovanje v konkurenci desetih ekip končali na 7. mestu. Ob treh porazih so zmagali dvakrat. Z malo več sreče in zbranosti bi se Ormožani lahko podali v boj za končno 5. mesto. Nabrane izkušnje proti avstrijskim, srbskim in madžarskim ekipam jim bodo v prihodnosti zagotovo pomagale. Ob tem so se fantje predstavili v svetli luči tudi s svojim obnašanjem.. Mlajši dečki, letniki 1997 - 2. mesto: v izjemnem finalu klonili pred hrvaškim prvakom Mlajši dečki so nastopili v najmočnejši konkurenci, saj so na turnirju sodelovali kar štirje prvaki svojih držav. V predtek-movanju so Jeruzalemčki po vrsti ugnali gostitelje turnirja, škofjeloški Merkur, madžarskega prvaka Veszprem in remizirali s srbsko ekipo ADE iz Beograda. V polfinalu je padla odlična zasedba Celja z izidom 18 : 11. V finalu med slovenskim prvakom in hrvaškim prvakom Trsatom z Reke so gledalci videli izjemno predstavo obeh ekip, ki sta že stari znanki mednarodnih turnirjev. Na odmor so z dvema goloma prednosti odšli Ormožani, a so jih v dramatični končnici nasprotniki prehiteli in premagali s 15 : 14. Pri mlajših dečkih je bil Ormožan Jurček Korpič Lesjak (šele letnik 1999) proglašen za najboljšega vratarja turnirja. Minirokomet, letniki 1999 - 1. mesto: nova turnirska zmaga letnikov 1999 S 1. mestom so v minirokometu razveselili letniki 1999, ki so premagali vse svoje nasprotnike iz Srbije in z Madžarske. V povprečju so Ormožani premagovali svoje nasprotnike z 12 goli prednosti in ponovno potrdili, da gre za odlično generacijo, ki lepo napreduje in suvereno osvaja turnirje. Slednja je v finalu po hudi borbi s 24 : 18 ugnala odlične sovrstnike iz Veszprema , ki veljajo za najboljšo ekipo v državi. Za najboljšega igralca turnirja je bil proglašen Ormožan Nejc Zidarič. Super minirokomet, letniki 2000 - 2. mesto: očiten napredek letnikov 2000 Ormožani so na turnirju sodelovali tudi v konkurenci super minirokomet z letniki 2000, ki so prvič nastopili na mednarodni sceni. Že takoj v prvem poskusu so se Jeru-zalemčki uvrstili v finale, kjer so nato klonili z 10 : 18 pred boljšo zasedbo iz Veszprema. Do finala je ekipa gladko premagovala svoje nasprotnike in dokazala napredek v igri od minule sezone. Za najboljšega igralca turnirja je bil iz vrst Jeruzalema proglašen Anže Notersberg. Vseslovensko srečanje prostovoljcev ljudi, ki so vedno pripravljeni pomagati mogočne cerkve, druženju z udeleženci in s Anica Geč, prostovoljka v CSO Ormož_ Leto se prevesi v zadnjo četrtino prav meseca oktobra, ko dozorijo še zadnji plodovi narave, ko zadiši po pečenem kostanju in mladem vinu. V CSO Ormož pa je še tradicija, da je oktober mesec praznovanja in druženja. Temu se je letos pridružilo še vseslovensko srečanje prostovoljk in prostovoljcev, voditeljic in voditeljev skupin starih ljudi za samopomoč, katerega smo se udeležili tudi voditelji, ki delujemo v CSO Ormož. To je bilo prvo vseslovensko srečanje prostovoljk in prostovoljcev, združenih v Zvezo društev za socialno gerontologi-jo Slovenije, posvečeno tudi 20. obletnici ustanovitve prve skupine. Vseslovensko srečanje je bilo 15. oktobra 2009 v športni dvorani v Šmartnem pri Litiji pod pokroviteljstvom gospe Barbare Miklič Türk, v organizaciji Zveze in s sodelovanjem z gostitelji - krajani. Po toplem sprejemu nas je čakala označena miza v ogromni športni dvorani, polni prijaznih in nasmejanih ljudi - prostovoljcev. Občutek, da pripadaš tako veliki skupini drug drugemu, je bil krasen. Po pozdravnih besedah predsednice Zveze gospe Majde Ivanov, pokroviteljice gospe Barbare Miklič Türk in še nekaterih, se je odvijal program z zabavnimi vsebinami in s strokovnim poročanjem o prostovoljstvu. Posebej zanimiv je bil nastop otroškega pevskega zbora OŠ Šmartno, ki je pripravil pravi koncert. Domačina, zakonca Vresk pa sta nam zaigrala venček narodnih. Po meglenem jutru je nastal čudovit sončen dan, nalašč za sprehod po kraju Šmartno, ki je bil nekoč pomembnejši od Litije, saj je bil upravno, obrtno in trgovsko središče za vso litijsko okolico. Ko pa je leta 1849 mimo Litije stekla železnica, se je to spremenilo in se je začela razvijati predvsem Litija. Kraj Šmartno krasi mogočna neogotska cerkev, nedaleč vstran leži tudi renesančni grad Bogenšperk, ki je lepo obnovljen in predstavlja enega najpomembnejših kulturnih spomenikov Slovenije. Po prijetnem sprehodu po kraju in ogledu kosilom, postreženim v športni dvorani, se je program odvijal naprej. Nastopila sta folklorna skupina Javorje in tamburaški orkester, vmes pa je stekel pogovor z gospo dr. Metko Klevišar o njeni pred kratkim izdani novi knjigi - Umetnost sobivanja. Ko poslušaš gospo dr. Metko Klevišar, ugotoviš, da je vse pravzaprav zelo preprosto v odnosih med nami, samo da mi ljudje vse preveč zapletamo, ko je to najmanj potrebno. Misli iz njene knjige Umetnost sobivanja so prelepa popotnica za naše delovanje v odnosu do soljudi. Pozno popoldne smo se napotili proti domu. Mislim, da ni naključje, da smo bili zelo blizu GEOSA, težišča naše države pri Vačah, saj smo bili zbrani z vseh koncev Slovenije od Lendave do Kopra. Na poti domov smo se ustavili še na Trojanah, saj brez krofov ne moreš priti domov, in sklenili svoje druženje z lepimi vtisi in s toplino v srcu. Pohod z baklami na Jeruzalem 26. decembra 2009 organiziramo že 8. tradicionalni pohod z baklami na Jeruzalem. Vabljeni vsi mladi in mladi po srcu. Pridružite se nam. Dobimo se na križišču na Vinskem Vrhu pri Vihrovih ob 16.30 uri. S seboj prinesite dobro voljo in baklo. Vabijo krajani Vinskega Vrha •J JiiM-HTT 11• \ iin^ ZGODILO SE JE Srečanje starejših krajanov 2009 KS Velika Nedelja Marjan MUSIC, predsednik KS Velika Nedelja Krajevna skupnost Velika Nedelja vsako leto organizira srečanje starejših krajanov, starih 70 in več let. Sredstva za srečanje zagotovi Občina Ormož v svojem proračunu. Letos smo srečanje organizirali v petek, 6. 11. 2009, v zelo prijetnem ambientu v župnijski dvorani Velika Nedelja (Elizabetina hiša). Začeli smo ob 10.30, takoj po sv. maši, ki je bila prav za starejše krajane. Letos se je srečanja udeležilo rekordno število udeležencev, v primerjavi s prejšnjim letom, saj je bilo prisotnih nekaj čez 130 kra-jank in krajanov. Vseh krajanov, starih 70 in več let, je letos v KS Velika Nedelja 280, od tega 190 žensk in 90 moških. Nad 80 let starih je 78 krajanov, nad 90 let pa 5 krajanov. Za bogat kulturni program so poskrbeli učenci OŠ Velika Nedelja. Vse prisotne je najprej pozdravil predsednik sveta KS Velika Nedelja Marjan Mušič, nekaj prijetnih besed je udeležencem namenil tudi župan Občine Ormož Alojz Sok, v imenu DU Velika Nedelja pa je spregovoril tudi njihov predsednik Franc Krabonja. Srečanju so prisostvovali tudi nekateri člani sveta KS Velika Nedelja, velikonedeljski župnik in kaplan ter tajnik KS. Po programu so bili vsi prisotni pogoščeni, za strežbo pa so poskrbeli prisotni člani sveta in dobavitelj hrane. Starostniki so se kar nekaj časa zadržali v prijetnem klepetu in izrazili željo, da se prihodnje leto zopet srečajo, seveda tisti, ki jim bo zdravje naklonjeno. KS Podgorci Predsednik KS Podgorci Martin Kukovec_ Krajevna skupnost Podgorci vsako leto organizira SREČANJE STAREJŠIH KRA-JOV starih 70 in več let. Sajstarejša krajanka, foto Stanko Pignar Sredstva za srečanje vsako leto zagotovi Občina Ormož v svojem proračunu. Letos smo srečanje organizirali v prijetnem ambi-jentu Gostilne Marta v Cvetkovcih. Prisotnih je bilo kar nekaj čez 100 starostnikov od skupaj 192 kolikor jih imamo to leto v Podgorcih. Od tega je 134 žensk in 58 moških.. Nad 80 let je starih 66 krajank in krajanov, dva krajana sta stara nad 90 let in sicer je najstarejša krajanka KS Podgorci Otilija Fištravec iz Podgorc, stara 96 let, najstarejši krajan pa je Anton Senica iz Cvetkovc, star 92 let. Za bogat kulturni program so poskrbeli učenci OŠ Podgorci. Vse navzoče je pozdravil in jim namenil nekaj besed predsednik sveta KS Podgorci g. Martin Kuko-vec, ki se je med govorom spomnil tudi tistih, ki so bili v letu 2008 še na srečanju in jih letos ni več. Njim je bila v spomin namenjena minuta molka. Na srečanju je bil prisoten tudi g. župnik, ki istočasno spada med starostnike, predsednik DU Podgorci, predstavnici RK Podgorci in tajnik KS Podgorci. Župan g. Alojz Sok je bil opravičeno odsoten. Po kulturnem programu so bili tako nastopajoči kot ostali prisotni lepo pogoščeni. Glede na to, da je bilo vzdušje zelo prijetno, so se starostniki zadržali skoraj cel popoldan. Krajevna skupnost želi, da se taka srečanja nadaljujejo, kar seveda podpira tudi naš župan. KS Miklavž pri Ormožu Emil Trstenjak Leto je zopet naokrog in čas je, da zberemo in povabimo naše starejše občane in jim posvetimo nekaj pozornosti. Trenutno je v KS Miklavž 164, krajanov starih nad sedemdeset let. Večina se je odzvala vabilu sveta krajevne skupnosti Miklavž. Vabilo je vključevalo pogostitev, kulturni program in druženje. Nekateri se niso videli že od lani, zato je druženje tisto, kar jih zadržuje in traja do poznega popoldneva. Okrog desete ure dopoldan se je začelo zbiranje v dvorani Zadružnega doma. Sledil je kulturni program prvošolcev OŠ Miklavž, pod vodstvom Lidije Mlinarič. Pridružili so se jim Ljudski pevci iz Društva upokojencev Miklavž. Posamično in skupno so navdušili občinstvo in tako dokazali, da leta niso važna, ko si dobre volje in želiš razvedriti mogoče že nekatera utrujena in izmučena srca. Sledil je nagovor predsednika sveta KS Emila Trstenjaka, ki je s ponosom ponovno poudaril smisel dela, ki se prenaša iz generacije na generacijo. Vedno je treba nekje začeti, nekje se postavijo temelji, na katerih se gradi, in uspeh je neizbežen. V KS Miklavž tako z veseljem ugotavljamo, da je uspeh vsega skupno delo in razumevanje. Predsednica Društva upokojencev je svojo »mladino« pozdravila in ji zaželela veliko zdravja ter kmalu ponovno srečanje. Predstavila je delovanje društva, ki je med drugim sodelovalo na festivalu »Tretje življenjsko obdobje« v Ljubljani, kjer so predstavili svoj kraj z ročnimi deli, domačimi specialitetami in vini. Devetnajst starejših krajanov se žal ni moglo udeležiti srečanja. Za njih so pripravili darila, ki jih bodo prejeli na svojem domu ali v domovih za ostarele. Med njimi sta tudi najstarejši krajanki Elizabeta Zadravec iz Miklavža in Katika Štrman s Kajžarja. Obe štejeta zavidljivih 95 let. Srečanje prostovoljcev Rdečega križa Karolina Putarek IT t fíá ■i. vV * Stokratni darovalec foto Tadej Ivanuša KTV Ormož Pod sloganom »Srce nikdar ne onemi, srce nikdar ne ogluši« je v Svetem Tomažu sredi novembra potekalo srečanje prostovoljcev Območne organizacije Rdečega križa Ormož, ki vključuje tudi krajevne organizacije Občin Sveti Tomaž in Središče ob Dravi. Številni udeleženci iz vseh treh ormoških občin so bili najprej deležni kulturnega programa, ki so ga za to priložnost pripravili mladi prostovoljci in člani Kulturnega društva Sveti Tomaž pod vodstvom Leje Majcen. Sledil je nagovor predsednice Krajevne organizacije Rdečega Križa Sveti Tomaž Jožice Rajh; o pomembnosti humanitarnih organizacij pa je spregovoril podžupan Aleš Luci. Milena Zorčič, predsednica Območne organizacije Rdečega križa Ormož, pa je predstavila letošnje aktivnosti ormoškega Rdečega križa. Med drugim je povedala, da so letos na Ormoškem razdelili 849 prehrambenih paketov, 106 otrok popeljali na letovanje na morje, razdelili 60 kilogramov oblačil, pripravili dve krvodajalski akciji, tečaje prve pomoči, počitniške tabore, številna predavanja in drugo. Višek srečanja je bila podelitev priznanj krvodajalcem. Marjan Anderlič iz Trgovišča, Matija Kola-rič in Franček Veber iz Ormoža ter Radivoj Dovečar so prejeli priznanja za 50- krat podarjeno kri. Milan Plohl z Vinskega vrha, Tomaž Kam-peršak z Dobrave, Ivan Lukman iz Obreža, Herman Prejac iz Svetega Tomaža in Ivan Voršič iz Obreža za 60- krat. Jožef Rubin iz Jastrebcev pri Kogu je prejel priznanje za 90- krat podarjeno kri. Kar 100-krat pa je kri daroval Vlado Grego-rec iz Podgorcev. Vlado Gregorec je danes star 60 let, s svojimi humanitarnimi dejanji pa je, kot je povedal, začel že v času služenja vojaškega roka, ko mu je bilo dobrih 19 let. Kri letno daruje tudi do štirikrat, vsakič po odvzemu pa se počuti srečen, vedoč, da bo to nekomu pomagalo, morda celo rešilo življenje. Po stari prleški navadi se je srečanje prostovoljcev v Svetem Tomažu zaključilo v prijetnem vzdušju ob obloženih mizah. In že so "padali" novi predlogi, komu še in kako pomagati! Oktobrske prireditve in Pozdrav jeseni 2009 Mateja Sok, delovna terapevtka v CSO Ormož ...Sreča je v drobnih stvareh, majhnih dogodkih, sončnih dneh in iskrenih, veselih ljudeh... Takšna sreča z drobnimi pozornostmi in z dobrimi ljudmi se nas je v našem domu dotaknila v mesecu oktobru, na naših prireditvah in ob dogodkih, na katerih smo se srečevali in družili. Pa ne, da drugače teh pozornosti in priložnosti ni, ampak tokrat so se nas dotaknile še bolj. Bilo je veliko prireditev, od tistih, ki nas spremljajo mesečno skozi vse leto, do tistih, ki so posebne in jih pripravimo v mesecu oktobru. Seveda pa vsako leto pripravimo tudi kaj novega. Od tega moram posebej omeniti naše 1. srečanje s prostovoljci iz OŠ Ivanjkovci, likovno kolonijo, ki je skupen projekt z Zavodom dr. Marijana Bor-štnarja Dornava, in v povezavi z njo odprtje likovne razstave. Posebno vlogo med vsemi našimi oktobrskimi prireditvami pa ima seveda naša letos že 8. tradicionalna prireditev Pozdrav jeseni, ki ji namenjam več besed. Še dobro se spominjam naše prve in kar ne morem verjeti, da jih je bilo že osem. Prav vsaka od njih je bila nekaj posebnega -tako kot je poseben naš dom in kot smo posebni ljudje, ki v njem prebivamo, delamo ali se tako in drugače družimo. Letos smo Pozdrav jeseni prvič praznovali v naši jedilnici. Ravno pred praznovanjem je dobila svojo novo preobleko. Prav tako smo se postavili z novimi uniformami, novo zastavo, novo razpoznavno tablo in novimi zloženkami. Pripravili smo program, tako kot to znamo samo mi - zanimivo, raznoliko, z veliko lepih pesmi in dobre glasbe, otroške razigranosti, humorja in smeha. In še marsikaj se je slišalo in videlo. Za lep program so poskrbeli: naša Babica ga. Marija Serec, domska pevska skupina Metuljčki, Glasbena šola Ormož, otroci iz Vrtca Ormož Bistre glavice, družina Nemec iz Strjancev in člani Turističnega društva Ivanjkovci »Stori običoji«. Seveda pa brez lepih nagovorov ge. direktorice mag. Mihaele Voršič in županov vseh treh občin g. Alojza Soka, g. Mirka Cvetka in g. Jurija Borka vse skupaj ne bi imelo take vrednosti. Brez srečelova si naše prireditve več ne znamo predstavljati. Pripravili smo bogat srečelov z največ dobitki do sedaj, izkupiček katerega bomo namenili polepšanju sob naših stanovalcev. Naši kuharji so se spet mojstrsko potrudili in poskrbeli še za ta del proslavljanja. Ni manjkalo tudi okusno pečenih kostanjev in slastnega mošta, ki smo si ga lahko postregli na stojnicah zunaj, na novi terasi - prihodnji »Rožmari-novi terasi«. Skupaj smo se tako poveselili stanovalci, svojci, prostovoljci, predstavniki sodelujočih organizacij, naši prijatelji, znanci, zaposleni in še bi lahko naštevala. Bil je prav poseben dan, kot je seveda lahko le v CSO Ormož, Centru za starejše občane, d.o.o., - v našem domu. Tu smo doma dobri ljudje, ki znamo z drobnimi pozornostmi ustvariti veliko zadovoljstvo. Pa srečno do oktobrskih prireditev 2010! Občina Ormož - sonce Prlekije OPOZARJAMO / NAPOVEDUJEMO Ormoške novice_1 Uporaba pirotehnike Franc LESJAK, vodja policijskega okoliša PP Ormož Ponovno smo v mesecu decembru in v času praznikov, s tem pa tudi v času, ko se povečata povpraševanje in uporaba pirotehničnih sredstev v našem okolju. Da v času, ko je z zakonom dovoljena uporaba le-teh, ne bi prihajalo do poškodb z uporabo pirotehničnih izdelkov, vam želim podati informacije o varni uporabi in ravnanju z izdelki ter s sankcijami za prekrške. V Zakonu o eksplozivih je predpisano, da je mogoča prodaja pirotehničnih izdelkov razreda I , katerega glavni učinek je POK, v času od 19. decembra do 31. decembra. Uporaba pa je dovoljena le v času od 26. decembra do 2. januarja. Pirotehnične snovi so snovi, katerih osnovni namen je, da pri izgorevanju dosegajo svetlobni, toplotni, dimni ali zvočni učinek. Razvrščene so v štiri razrede: I - pirotehnične igrače (petarde) II - izdelki za male ognjemete III - izdelki za srednje ognjemete IV - izdelki za velike ognjemete in - pirotehnični izdelki kategorije T1 in T2 (snovi, namenjene pirotehničnim učinkom in učinkom, kot so dimni efekti na odru, za reševanje ljudi, bakle). - pirotehnični izdelki kateg. P1 in P2 Pirotehnični izdelek je setavljen iz ogrodja, polnitve - pirotehnične zmesi in vži-galne vrvice oz. Vžigalne tuljave. Uporaba pirotehničnih izdelkov razreda I in II je prepovedana v strnjenih stanovanj -skih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, kjer potekajo javni shodi ali javne prireditve, kakor tudi v okolju, kjer so prisotne živali. Mladoletnikom do 16. Leta starosti sta dovoljena prodaja in uporaba pirotehničnih izdelkov razreda I in II le, če so pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov, ki tudi odgovarjajo za storjene prekrške le-teh. Uporaba pirotehničnih izdelkov je dovoljena samo v skladu z navodili proizvajalca. Prepovedana je: - predelava pirotehničnih izdelkov zaradi povečanja učinka - uporaba v drugih predmetih - lastna izdelava pirotehničnih izdelkov ali zmesi - preprodaja pirotehničnih izdelkov Kazenske določbe: Zakon o eksplozivih določa, da se z globo najmanj od 400 - 1.200 € za prekršek kaznuje posameznik, ki uporablja pirotehnične izdelke v nasprotju s sedmim odstavkom 35. člena tega zakona (to je, če uporablja pirotehnične izdelke zunaj dovoljenega določenega časa oz. jih uporablja v strnjenih stanovanjskih naseljih in drugih že zgoraj naštetih primerih in če jih ne uporablja v skladu z navodili proizvajalca- predelava) (Zakon o eksplozivih, 35. čl., 8.in 9. odst.). V Zakonu o javnih zbiranjih je predpisana tudi kazen za kršitelja, če storilec ravna v nasprotju s 23. členom omenjenega zakona in sicer: udeleženci na shod oz. prireditev ne smejo prinašati orožja, eksplozivnih snovi, pirotehničnih izdelkov ali nevarnih predmetov oz. snovi ter motiti reda na shodu oz. prireditvi. Nepremišljena, neprevidna in objestna uporaba pirotehničnih izdelkov pogosto povzroči telesne poškodbe (poškodbo oči, raztrganine opekline prstov, rok...), vznemirja ljudi in živali ter onesnažuje okolje. Zaradi uporabe samo ene petarde pa mogoče VAŠ otrok ne bo nikoli uspešen slikar, umetnik , pianist. Zima prihaja, poskrbimo za živali! Štefka Kurent, Društvo proti mučenju živali_ V teh letih, odkar so bila ustanovljena društva proti mučenju živali, je za nami že veliko opravljenega dela. Rešili smo veliko zanemarjenih in trpinčenih živali. V svetu nasilja, zločina proti naravi in živalim, kakršnega ustvarja človek, se ob naših klicih na pomoč obračamo na vas, ljudi dobrega srca, ki vas ne prizadene samo stiska ljudi, ampak tudi stiska živali. Mnoge so izpostavljene vsakodnevnemu malomarnemu in krutemu ravnanju, ponudite jim pomoč tudi vi. Preprečujte mučenje, odločno ukrepajte proti vsem tistim posameznikom, ki jim ni mar, da so tudi živali živa bitja, saj čutijo bolečino in zapostavljenost enako kot človek. Postanite član društva proti mučenju živali. Člani društva smo dolžni opozarjati lastnike živali in prijavljati na veterinarske inšpekcije in policijo vsako nezadostno oskrbo živali in surovo ravnanje z njimi. Zima je pred nami in v tem času, ko mraz ogroža ne le človeka, ampak tudi živali, opozarjamo vse tiste lastnike živali, ki z njimi neodgovorno ravnajo, da so dolžni zanje poskrbeti, da bodo preživele zimo v toplih, suhih in čistih prostorih; naj ne bodo pomanjkljivo hranjene in nikoli brez čiste pitne vode. Poskrbite za njihovo dobro počutje in zdravje, pomagajte jim, kajti živali so odvisne samo od vas. Žrtve mraza so zlasti ne dovolj oskrbovani psi čuvaji, ki čuvajo gospodarjevo imetje dan in noč, prevečkrat pripeti na verige. To pasje bitje, ki je človeku najzvestejši, je pri marsikaterem brezvestnem, malomarnem lastniku najbolj zapostavljeno in trpinčeno. Zaščitniki živali vedno ponavljamo in opozarjamo, da je pravilna oskrba naslednja: Pes čuvaj mora imeti leseno uto, dobro izolirano z dvojnimi stenami, pravokotne oblike in postavljeno 10 cm od tal; vhodna odprtina je z leve ali desne, preko nje visi debelejša zavesa. V notranjosti naj ima vedno otep suhe slame ali odejo. Ne pustite psa ležati na prepihu, snegu ali na vlažnih, blatnih površinah, ker vam bo zbolel. Pred uto naj bo položena suha, gladka deska brez žebljev. Še posebno so v teh hladnih dneh občutljivi mladički, starejši in kratkodlaki psi, zato vam svetujemo, naj bodo pozimi v hiši. V zimskem času potrebujejo psi izdatnejši topel obrok zdrave hrane z več maščobami in ogljikovimi hidrati dvakrat na dan in vedno dovolj pitne vode (voda v posodah rada zmrzne, zato bodite previdni). Mladi psički do enega leta se hranijo večkrat na dan. Če že mora biti pes priklenjen, naj bo Antonovanje 2010 na Kogu Odbor za pripravo antonovanja KS Kog Čeprav je cerkev sv. Bolfenka na Kogu posvečena temu zavetniku, se skozi dolgo zgodovino kogovske cerkve časti tudi sv. Anton Puščavnik, ki goduje 17. januarja. Če je čaščenje prvega zavetnika namenjeno predvsem kraju, bolj intimno, pa se je go-dovanje sv. Antona Puščavnika spremenilo v romarski praznik. Takrat kraj in krajani na široko odprejo vrata za vse obiskovalce, pravzaprav romarje, ki prihajajo s svojimi prošnjami in zahvalami na ta dan v farno cerkev. Sv. Anton Puščavnik je s svojim dolgim življenjem, vzorom, gorečo ljubeznijo do Boga in do sočloveka postal temelj meni-škega reda antonitov. V zgodovini so bili znani zdravilci in so za zdravljenje uporabljali tudi veliko izdelkov prašičjega izvora. Prašiček ob sv. Antonu je tako z ene strani prikaz nečistega duha, proti kateremu se je svetnik boril vse svoje življenje, po drugi strani pa predstavlja tudi rešitev, je prvi znanilec pomladi in preživetja. Naj si ljudje prašička ob sv. Antonu razlagajo tako ali drugače, svetnika poznamo po tem, da je zavetnik živine, predvsem zavetnik prašičerejcev. Sv. Anton Pučavnik ima v kogovski cerkvi in pri kogovskem človeku posebno mesto. Tako ni čudno, da so se veliki dogodki v kogovski cerkvi dogajali prav na godovanje sv. Antona, med njimi tudi ponovna blagoslovitev porušene cerkve pred petdesetimi leti ter dokončanje večine prenovitvenih del leta 1983. Tudi eden izmed novih zvonov poje v čast sv. Antonu s priprošnjo, da naj svetnik ob njegovem petju »čuva živino nam, družino in dom«, kot je zapisano na njem. Praznik antonovanja se je zasidral v ljudeh kot praznik, ko se moramo spomniti na odnos človeka do živali, odnos človeka do hrane, predvsem pa odnos do sočloveka od blizu in daleč. V današnjih časih so to še kako pomembne vrednote, ki jih prevečkrat in s preveliko lahkoto prezremo. Tudi v letu 2010 bo na Kogu antonovanje, ki bo potekalo več dni. Organizatorji, odbor za pripravo antonovanja KS Kog, ob pomoči Združenja rejcev prašičev Ormož, Turističnega društva Kog, Društva upokojencev Kog in Aktiva kmečkih žena, so pripravili pester in zanimiv program. V soboto 9. 1. 2010 - čurkarijada s pokušino; predstavitev te kulinarične dobrote ter tekmovanje in izbor najboljše »čurke«, pozneje bo sledila pokušina; - Antonov kviz, tekmovalci bodo prikazali svoje poznavanje prašičereje, kulinaričnih dobrot Prlekije in praznikov pred pustom; - podelitev licenc vzrejnim središčem, vzorčnim kmetijam, razmnoževalnim farmam pitancev ter osemenjevalnim središčem in pripustnim postajam; na podelitvi pričakujemo rejce prašičev iz vse Slovenije - družabno srečanje, čas za sproščen klepet ob dobrotah domače kuhinje in domačih vižah. V petek, 15. 1. 2010 - razširjena seja območne enote KGZ Ptuj; - odprtje razstave risb in fotografij s področja reje prašičev; podelitev priznanj in nagrad javnega natečaja; - program »Pujsa Pepka«; program za otroke vseh starosti. V soboto, 16.1.2010 - jubilejno 10. Antonovo kegljanje; tekmovanje v dvoranskem kegljanju; - orgelski koncert v cerkvi sv. Bolfenka na Kogu. V nedeljo, 17. 1. 2010 - Antonovo žegnanje ob 10. maši v cerkvi sv. Bolfenka na Kogu; - zaplešimo šotiš in šamarjanko ob godu sv. Antona; - predstavitev kluba Styer. Ob dogodkih bo vse dni na stojnicah v centru Koga tudi ponudba domače prleške ku-linarike. Ne bo manjkalo domače kapljice iz kogovskih kleti. Domači turistični ponudniki pa za celotno obdobje vse dni od praznika Sv. treh kraljev in vse do pusta pripravljajo posebno antonovo ponudbo, ki je nikakor ne smemo zamuditi. Vabljeni ste na antonovo romanje. Naj pripelje god sv. Antona Puščavnika kljub kratkim hladnim dnevom in mrzlim zimskim nočem toplino v vaše domove, obisk sv. Bolfenka na Kogu ob dnevih praznovanja pa veselje, srečo, posebej pa duhovni mir v vaša srca. veriga dolga 4-5 metrov, ovratnica mora biti usnjena in ga nikakor ne sme stiskati ali drgniti. Pes je družabno bitje in si želi bližino svojih skrbnikov, čutiti mora, da je član družine, zato ga ne pustite osamljenega. Verjemite, takšen pes trpi, počuti se zavrženega. Nikoli ga ne imejte nenehno na verigi, izpustite ga vsaj dvakrat na dan, da se sprosti. Isto velja za pse, ki bivajo v pesjaku. V primeru bolezni živalim pravočasno priskrbite veterinarsko pomoč. Zaradi neodgovornosti ljudi je vse več zavrženih mačk (psov), ki si iščejo toplo zavetje, preplašene, lačne, žejne in preganjane od brezčutnih ljudi. Zato opozarjamo, preden si nabavite kakšno žival, premislite, ali ste pripravljeni skrbeti zanjo. Da ne bo toliko nezaželenih sirot, vam priporočamo sterilizacijo ali kastracijo svoje živali. Za konec poskrbimo še za ptičke, ki v naravi ne najdejo dovolj hrane. Pomagajmo jim! •J JiiMHxJiTA'JMt! KOLEDAR PRIREDITEV KOLEDAR PRIREDITEV - december 2009, januar, februar in marec 2010 DECEMBER 2009_ 23. 12. 2009 ob 9.30 uri jedilnica Centra za starejše občane Ormož Novoletni koncert z OŠ Kog INFO: CSO Ormož, d.o.o. 23. 12. 2009 ob 17.00 uri, grad Ormož Podelitev občinskih priznanj s kulturnim programom Gimnazije Ormož INFO: Občina Ormož, 02 741 53 11 23. 12. 2009 ob 18.00 uri, Dom kulture Ormož Koncert vokalno-instrumentalne zasedbe Vox Arsana INFO: Občina Ormož, 02 741 53 11 24. 12. 2009 ob 9.30 jedilnica Centra za starejše občane Ormož Božični koncert: pevski zbor zaposlenih Objem in pevski zbor stanovalcev Metuljčki ter praznovanje rojstnih dni INFO: CSO Ormož, d.o.o. 24. 12. 2009 ob 16.00 jedilnica Centra za starejše občane Ormož Božična igra in polnočnica INFO: CSO Ormož, d.o.o. 26. 12. 2009 ob 16.00 uri Dom kulture Podgorci Odprtje razstave O 100-letnem delovanju Kulturnega društva Podgorci Svečana proslava ob 100 - letnici Kulturnega društva Podgorci INFO: Kulturno društvo Podgorci, 031 486 940, marjan.kolaric@amis.net 27. 12. ob 18.00 uri cerkev Sv. Jakoba v Ormožu Božični koncert Pevskega društva Okarina INFO: Pevsko društvo Okarina, zlatka.ba-njanin@gmail.com 27. 12. 2009 ob 18.00 uri, Dom kulture Kog Spominska proslava INFO: TKD Kog, 031 667 473 28.12. 2009 ob 13.30 jedilnica Centra za starejše občane Ormož Novoletna zabava s prostovoljci, svojci in stanovalci in z ansamblom Zadnji trenutek INFO: CSO Ormož, d.o.o. 28. 12. 2009 ob 19.00 uri športna dvorana na Hardeku Novoletni koncert Pihalnega orkestra Ormož, ob 19. uri v športni dvorani na Hardeku Gostja: Nuša Derenda INFO: Glasbena šola Ormož, 041 677 440 Petki v decembru 2009 ob 17.00 zimski bazen na Hardeku Plavalna šola za otroke od 5. do 11. leta INFO: Ty-sport, s.p., 070 810 757 Sobote v decembru 2009 ob 17.00 zimski bazen na Hardeku Vodna aerobika INFO: DRUŠTVO HOPLA PTUJ, dru-stvohopla@gmail.com, 041 590 981 Vikendi v decembru 2009 Zimski bazen na Hardeku: plavanje, finska savna, vodna aerobika, plavalni tečaji INFO: Komunalno podjetje Ormož, d.o.o., 02/ 741 06 40 December 2009, Hotel Ormož Nedeljska kosila INFO: Hotel Ormož, 02/741 08 30 December 2009, Dvorec Jeruzalem Zaključki poslovnega leta INFO: Dvorec Jeruzalem, 02/719 48 05 December 2009, Gostišče Taverna Zaključki dela INFO: Gostišče Taverna, 02/719 40 15 31. 12. 2009, Gostišče Taverna Silvestrovanje s hišnim ansamblom INFO: Gostišče Taverna, 02/719 40 15 31. 12. 2009, Dvorec Jeruzalem Silvestrovanje INFO: Dvorec Jeruzalem, 02/719 48 05 31. 12. 2009, Gostišče Vinski hram Silvestrovanje z ansamblom Prlekija INFO: Gostišče Vinski hram, 02/719 45 04 31. 12. 2009, Kerenčičev trg Ormož Silvestrovanje z ansamblom Kompromis INFO: Občina Ormož, 02/741 53 00 December 2009, grad Ormož, grad V Nedelja Ogled etnološke zbirke in razstav Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož Odpiralni čas: ponedeljek - petek: od 8.00 do 15. ure, sobota: od 9. do 14. ure, nedelja in prazniki zaprto; izven odpiralnega časa ogled možen po dogovoru. INFO: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, 02/ 741 72 90, 02/ 741 72 80 December 2009 predavalnica Mostovž v podjetju Fiposor, do.o. Vsak dan med 7. in 15. uro je odprta javna e-točka. Možnost brezplačne uporabe računalnikov in dostopa do interneta INFO: 02/741 61 50 JANUAR 2010_ 1. 1. 2010, Gostišče Taverna Novoletni ples s hišnim ansamblom INFO: Gostišče Taverna, 02/719 40 15 1. 1. 2010, Gostišče Vinski hram Novoletni ples z ansamblom Prlekija INFO: Gostišče Vinski hram, 02/719 45 04 1. 1. 2010, Hotel Ormož Novoletni ples z ansamblom Harmony INFO: Hotel Ormož, 02/741 08 30 2. 1. 2010, Ormož Novoletni pohod iz Ormoža čez Litmerk v Ormož (zahtevnost izleta - lahek) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/ 2. - 6. 1. 2010, odhod izpred gradu Ormož Zimovanje na Voglu (zahtevnost izleta - zahteven) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/ 10. 1. 2010, odhod izpred gradu Ormož Pohod Selce-Lajše-Dražgoše (zahtevnost izleta - lahek) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/ 14. 1. 2010 ob 18.00 uri zelena dvorana Glasbene šole Ormož Koncert učencev Glasbene šole Ormož INFO: Glasbena šola Ormož, 041 677 440 15. 1. - 31. 1. 2010, Gostilna Prosnik Dnevi prleške kuhinje INFO: Gostilna Prosnik, 02 / 740 18 21 17. 1. 2010, odhod izpred gradu Ormož Vincekov pohod po Podgorskih goricah (zahtevnost izleta - lahek) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/ 18. 1. 2010, odhod izpred gradu Ormož Vincekov pohod v Medžimurje (zahtevnost izleta - lahek) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo- mmormoz.si/ 21. 1. 2010 ob 18.00 uri zelena dvorana Glasbene šole Ormož Koncert učencev Glasbene šole Ormož INFO: Glasbena šola Ormož, 041 677 440 26.1. 2010 ob 16.00 telovadnica OŠ Ivanjkovci Tržnica poklicev INFO: OŠ Ivanjkovci, Tina T. Puklavec, o-ivanjkovci.mb@guest.arnes.si , 02 713 80 46 28.01.2010 ob 9.30 uri jedilnica Centra za starejše občane Ormož Praznovanje rojstnih dni z OŠ Središče ob Dravi INFO: CSO Ormož, d.o.o. 28. 1. 2010 ob 18.00 uri zelena dvorana Glasbene šole Ormož Koncert učencev Glasbene šole Ormož INFO: Glasbena šola Ormož, 041 677 440 31. 1. 2010, Ormož Ljudski zakladi - območna revija pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž INFO: JSKD OI Ormož, 02 741 13 70 Petki v januarju 2010 ob 17.00 zimski bazen na Hardeku Plavalna šola za otroke od 5. do 11. leta INFO: Ty-sport, s.p., 070 810 757 Sobote v januarju 2010 ob 17.00 zimski bazen na Hardeku Vodna aerobika INFO: DRUŠTVO HOPLA PTUJ, dru- stvohopla@gmail.com, 041 590 981 Vikendi v januarju 2010 Zimski bazen na Hardeku: plavanje, finska savna, vodna aerobika, plavalni tečaji INFO: Komunalno podjetje Ormož, d.o.o., 02/ 741 06 40 Januar 2010, Hotel Ormož Nedeljska kosila INFO: Hotel Ormož, 02/741 08 30 Januar 2010, grad Ormož, grad V. Nedelja Ogled etnološke zbirke in razstav Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož Odpiralni čas: ponedeljek - petek: od 8.00 do 15. ure, sobota: od 9. do 14. ure, nedelja in prazniki zaprto; izven odpiralnega časa ogled možen po dogovoru. INFO: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, 02/ 741 72 90, 02/ 741 72 80 Januar 2010, predavalnica Mostovž v podjetju Fiposor, d.o.o. Vsak dan med 7. in 15. uro je odprta javna e-točka. Možnost brezplačne uporabe računalnikov in dostopa do interneta INFO: 02/741 61 50 FEBRUAR_ 1. 2. 2010, odhod izpred gradu Ormož Ob svečnici na Ivanjščico (zahtevnost izleta - zahteven) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/ 2. 2. 2010 ob 9.30 uri jedilnica Centra za starejše občane Ormož Koncert ob svečnici INFO: CSO Ormož, d.o.o. 3. 2. 2010, Ormož Ringa raja - območna revija otroških folklornih skupin INFO: JSKD OI Ormož, 02 741 13 70 4. 2. 2010 ob 17.00, dvorana KS Ivanjkovci Kulturni dan, 8. februar INFO: OŠ Ivanjkovci, Zdenka Rakuša, o-ivanjkovci.mb@guest.arnes.si , 02 713 80 46 7. - 8. 2. 2010, odhod izpred gradu Ormož Pozimi na Obir (zahtevnost izleta - zelo zahteven) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/ 8. 2. 2010, odhod izpred gradu Ormož Ob kulturnem prazniku na Jeruzalem (zahtevnost izleta - lahek) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/ 8. 2. 2010 ob 18.00 uri zelena dvorana Glasbene šole Ormož Koncert udeležencev rep. tekmovanja INFO: Glasbena šola Ormož, 041 677 440 12.2.2010, Dvorec Jeruzalem Valentinov slow food INFO: Dvorec Jeruzalem, 02/719 48 05 13. 2. 2010, Gostišče Vinski hram Valentinov ples INFO: Gostišče Vinski hram, 02/719 45 04 13. 2. 2010, Gostilna Prosnik Valentinov ples INFO: Gostilna Prosnik, 02 / 740 18 21 13.2.2010, Hotel Ormož Pustovanje INFO: Hotel Ormož, 02/741 08 30 14. 2. 2010, odhod izpred gradu Ormož Na Peco (zahtevnost izleta - zahteven) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/ 14.2.2010, Hotel Ormož Valentinov večer INFO: Hotel Ormož, 02/741 08 30 26.02.2010 ob 9.30 uri v jedilnici Centra za starejše občane Ormož Praznovanje rojstnih dni z OŠ Podgorci INFO: CSO Ormož, d.o.o. 27.2.2010, Hotel Ormož Nostalgični večer INFO: Hotel Ormož, 02/741 08 30 Petki v februarju 2010 ob 17.00 zimski bazen na Hardeku Plavalna šola za otroke od 5. do 11. leta INFO: Ty-sport, s.p., 070 810 757 Sobote v februarju 2010 ob 17.00 zimski bazen na Hardeku Vodna aerobika INFO: DRUŠTVO HOPLA PTUJ, dru-stvohopla@gmail.com, 041 590 981 Vikendi v februarju 2010 Zimski bazen na Hardeku: plavanje, finska savna, vodna aerobika, plavalni tečaji INFO: Komunalno podjetje Ormož, d.o.o., 02/ 741 06 40 Februar 2010 jedilnica Centra za starejše občane Ormož Druženje z ljudskimi pevci iz Miklavža pri Ormožu INFO: CSO Ormož, d.o.o. Februar 2010, Hotel Ormož Nedeljska kosila, pustni krofi INFO: Hotel Ormož, 02/741 08 30 Februar 2010, grad Ormož, grad V Nedelja Ogled etnološke zbirke in razstav Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož Odpiralni čas: ponedeljek - petek: od 8.00 do 15. ure, sobota: od 9. do 14. ure, nedelja in prazniki zaprto; izven odpiralnega časa ogled možen po dogovoru. INFO: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, 02/ 741 72 90, 02/ 741 72 80 Februar 2010 predavalnica Mostovž v podjetju Fiposor, d.o.o. Vsak dan med 7. in 15. uro je odprta javna e-točka. Možnost brezplačne uporabe računalnikov in dostopa do interneta INFO: 02/741 61 50 MAREC_ 6. 3. 2010, Gostilna Prosnik Praznovanje dneva žena INFO: Gostilna Prosnik, 02 / 740 18 21 8. 3. 2010, Hotel Ormož Slow food INFO: Hotel Ormož, 02/741 08 30 11. 3. 2010 ob 18.00 uri zelena dvorana Glasbene šole Ormož Koncert učencev Glasbene šole Ormož INFO: Glasbena šola Ormož, 041 677 440 Do 14. 2. 2010 nam lahko posredujete, za brezplačno objavo v Koledar prireditev, podatke o prireditvah, ki jih pripravljate v marcu, aprilu in maju 2010 po elektronski pošti tic.ormoz.grad@siol.net, telefonu 02 741 53 56 ali na naslov Občina Ormož, Javna razvojna agencija Občine Ormož, Kolodvorska cesta 9, 2270 Ormož. RAZVEDRILO OBČINA ORMOŽ JED IZ LIGNJEV KRAJ V JUGOVZH IRAKU KRMILNA RASTLINA ILOVICA (NAREČNO) GRAD PRI TRSTU ION OTESCU postavila: tamara velušček P ČE KREP-EVALNI NAPITEK OWEN CHAMBERLAIN IGRA OBRAZA, MIM TOBAK ZANJU-HANJE REKA V ŠVICI, AARE IRANSKI NOGOMETAŠ (ALI) krčevina, laz planota nad bohinjem izboljševanje plodnosti zemljišč kraj pri zadru surovina za cement ZASTAV- NICA SREDINA SOVE nekd. minister (andrej) črna žival SLOVEN. GLASBENA SKUPINA AVTOR: JOŽE BORKO RADIOAKTIVNA PRVINA (AC) CENTER luka na borneu glavno mesto peruja mera za bencin slovenski fjlolog skeru sl. kipar (boris) češki kolesar (anton) GLAVNO MESTO KAZAH-STANA KELTSKO LJUDSTVO TERMIN film jožeta galeta vrsta metulja bolnik z dieto amer. igralec reeves POKRAJINA V SLOVENIJI operni spev navigacijska naprava knjiga zemljevidov edvard kocbek DREVO ALI GRM Z RDEČIMI PLODOVI sl. slikar mavec športnik v karateju angi.qam. ploscin-skamera naj sai dalj-¡areka slovanski knez sl. pianist berton-ceu ameriška država z glavnim mestom boise STEIN-BECKOV JUNAK HERCE-GOVEC SLOVENSKI HOKEJIST ZUPANČIČ CARGO IVAN sl. pesnik (URBAN) KAZALNI ZAIMEK MAJHNO TNALO VARIANTA SLOVENSKI PEVE.CI KOVAČU DOMNÇV- Sl SNEŽNI LOVEKV HIMALAJI KRATER- SKO JEZERO OLQA. JANCIC ORIENTALSKO RIŽEVO ŽGANJE GLAVNO MESTO NORVEŠKE FRIZERSKI SALON PODARIMOVAM LAS PTUJ TEL.771-0967 DAN OD & DO 19 URE V NEDELJO OD 8. DO 12 URE BIOLAS ORMO TEL. 7402-534 VSAK DAN OD 7DO 19URE V SOBOTO OD 7 DO 12' BIOLAS PODGORCI TEL. 719-23-29 VSAK DAN OD 12. DO 18. URE V SOBOTO OD 8. DO 13.URE Pri vseh uslugah nad 30 C vam podarimo darilni bon za 5 C. Bon koristite pri naslednjem obisku v naših salonih pri uslugi nad 30 C. Očeta ni doma Pride nekega dne k Janezko-vemu očetu domov neki njegov nadležni prijatelj Tone. Potrka in vpraša: »Dober dan, ali je oče doma?« Janezek: »Ne, ni ga.« Tone: »Ja, kje pa je?« Janezek: »Ne vem, ga grem vprašat!« Tretji disk Obupan uporabnik kliče svojega guruja.... »Kaj naj naredim? Tukaj piše, naj dam noter tretji disk« »Ja, noter daš tretji disk, kaj je to kaj takega.« »Ja, ampak noter gresta samo dva, pa še to komaj...« 1. razred Prvi šolski dan železničar-jevega sina. Ko se sin vrne domov, ga ata vpraša:«Sinko, kako je bilo prvi dan v šoli?« Sinček odgovori: »Ej, to ne moreš verjeti, na šolskih vratih piše 1.RAZRED, notri pa same lesene klopi.« Skupni imenovalec Janezek je bil pri matematiki vprašan. Naloga je bila najti skupni imenovalec. Janezek pa reče: »Kaj ga še zdaj niste našli? Ko je bil moj ata majhen, so ga že iskali!« Rešitev križanke št. 5, oktober 2009 Vodoravno: šap, kan, prepona, aerobat, črni ribi(č), regal, loč, koline, opal, olib, ll, iris, sinj, jošt, za, tb, ad, kramer, razpoka, gama, anelka, bog, loos, ariel, sk, šl, alaska, pričeska, ton, levanta, peni, ama, kantaros, van, ertis, mt. Rešitev križanke - dve gesli iz osenčenih polj prepišite na dopisnico in jo do srede, 20. 1. 2010, pošljite na naš naslov: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož. V četrtek, 21. 1. 2010 bo na sedežu Občine žrebanje. Nagrajenci bodo obveščeni po pošti. Gesli iz osenčenih polj se glasita: Črni ribič, Ribja plošča Nagrajenci: 1. nagrada: Slavko BOBNARIČ, Dolga lesa 11, 2270 Ormož 2. nagrada: Marija PUČKO, Mali Brebrovnik 48, 2259 Ivanjkovci 3. nagrada: Marta PLOH, Vinski Vrh 80, 2275 Miklavž pri Ormožu Nagrajencem čestitamo. Sponzor nagradne križanke in prvih dveh nagrad je Biolas, Simona Šoštarič s.p., Podgorci. Prvi dve nagradi je treba porabiti v roku treh mesecev. Tretjo nagrado podarja Občina Ormož. 1. nagrada: darilni bon v vrednosti 30 EUR 2. nagrada: darilni bon v vrednosti 20 EUR 3. nagrada: knjiga Občina Ormož; Ormož, sonce Prlekije, v vrednosti 15 EUR i O,n,ožlm n.»^,_ZADNJA STRAN 50 let Glasbene šole Ormož SjPPsP V * i-r- X1- T ¡¿IF-^ Vir,? n j IIF —- ^^ jB i ^ a Nastop godbe in _ otrok, foto HOST Slavko Petek, ravnatelj Glasbene šole_ Okroglo obletnico delovanja Glasbene šole Ormož smo počastili s svečanim koncertom v športni dvorani na Hardeku, v petek, 27. novembra 2009. Dvorano so obiskovalci napolnili do zadnjega kotička, kar je dokaz, da Glasbena šola v Ormožu res živi z okoljem. Učenci in učitelji šole smo pripravili zanimiv glasbeno- kulturni večer, v katerem smo predstavili svoje delo. Program smo začeli z najmlajšimi - učenci glasbene pripravnice in predšolske glasbene vzgoje, nadaljevali z glasbenimi solisti in s komornimi skupinami, sklenili pa s harmonikarskim in s pihalnim orkestrom, ob katerem je zapel otroški pevski zbor učencev glasbene šole. Zanimiva zgodovina šole je bila podana v govoru ravnatelja in v veznem tekstu. Ob tej priložnosti je naša šola dobila veliko čestitk in priznanj za svoje delo. »Človeštvo bi moglo živeti tudi brez umetnosti; tudi brez nje imamo vse pogoje za življenje na zemlji. In vendar si je človek Ormoški župan, foto HOST okolice brez vsestranske kulturne osveščenosti prebivalstva, zato je občinski ljudski odbor 24. decembra 1959 ustanovil Glasbeno šolo Ormož. Prvi prostori šole so bili v prostorih osnovne šole na Hardeku v nekdanjem učitelj -skem stanovanju. Začetni problemi so bili veliki. Usposobljenega kadra ni bilo. Prvih šest let je šolo vodil Avgust Lopar-nik, kot honorarni ravnatelj, redni ravnatelj je bil v Glasbeni šoli Ljutomer. Ker ni bilo tradicije, se je vpisalo tudi premalo učencev. Zato je takratni direktor trgovskega podjetja Zarja gospod Alojz Holc, ki je bil tudi eden izmed pobudnikov za ustanovitev šole, od takratnih trgovskih vajencev zahteval, da se vpišejo tudi v glasbeno šolo, in to za instrumente, ki so jih rabili v pihalnem orkestru. Vajenci so morali v trgovini pokazati izpolnjeno kontrolno knjižico, da šolo res obiskujejo. Prvo leto je bilo vpisanih 56 učencev, v šolskem letu 1965/66 pa že 92 učencev. ¡#ia od nekdaj lajšal in bogatil to življenje z umetnostjo. Se pravi, da jo je potreboval, če ne za fizično obstajanje, pa za duhovno ubranost in osrečevanje svojega notranjega sveta,« je nekje zapisal pokojni slovenski skladatelj Vilko Ukmar. Tudi v Ormožu in njegovi okolici se je mu-ziciralo in godlo, kot pričajo dokumenti, vsaj eno stoletje. Prepričan pa sem, da so si življenje lajšali s tako ali drugačno glasbo, odkar so bili kraji naseljeni. Pred nekaj več kot sto deset leti je bil ustanovljen tudi pihalni orkester. Mlade glasbenike, ki so v glavnem nadaljevali tradicijo svojih staršev, je nekdo moral učiti igranja. To so bili največkrat njihovi starši ali pa posamezniki, ki so imeli glasbena znanja - cerkveni organisti, upokojeni vojaški muzikantje in učitelji. Ob začetku delovanja osnovnih šol se je del glasbene vzgoje odvijal tam. V prejšnjem stoletju pa tudi v raznih kulturnih društvih. Pred petimi desetletji so napredni Ormoža-ni spoznali, da ni možen napredek mesta in Moti me tudi, da je glasba, in kultura nasploh, v naši družbi premalo pomembna. Premalo je umetnostne vzgoje v osnovnih šolah, da o srednjih sploh ne govorimo. Premalo se o kulturi sliši na televiziji in radiu. Premalo se zavedajo pomena kulture naši mladi kapitalisti. Odrinjenost kulture in umetnosti na rob pušča v družbi večje posledice, kot bi si morda mislili. Umetnost povečuje kreativnost, inovativnost, dovzetnost za moralno-etične vrednote in prebuja ter navdihuje tisto najbolj človeško, plemenito v vsakem posamezniku in družbi. Zato je vprašanje položaja kulture in umetnosti v družbi eno najpomembnejših vprašanj razvoja sodobne družbe. To nam gotovo dokazujejo ostanki dveh najmočnejših kultur v zgodovini človeštva grške in rimske, katere ostanke občuduje vsako leto milijone turistov. Instrumentalni pouk v Glasbeni šoli Ormož uspehe. Šola deluje v urejenih, akustično primernih prostorih. Skupaj z ravnateljevo pisarno, ki je hkrati tudi nekakšna zbornica, ima devet učilnic. Ves pouk je v popoldanskem času. Kljub temu da pouk poteka tudi v prostorih osnovnih šol Središče ob Dravi, Sveti Tomaž in Velika Nedelja, ga je prostorsko težko organizirati. Pouk tolkal se odvija v prostorih pihalnega orkestra v gradu. 27. novembra je Glasbena šola Ormož dobila veliko darilo ob svoji 50-letnici - položen temeljni kamen. Tako se je uradno začela gradnja nove, sodobne glasbene šole. Prvič v zgodovini bo Glasbena šola Ormož imela svoje, dejavnostim primerne, prostore. Učilnic bo dovolj za vse, pridobili pa bomo tudi dve dvorani: za koncerte učencev in za vaje pihalnega orkestra. Zahvaljujem se vsem, ki ste kakor koli pomagali pri razvoju in doseganju uspehov obiskuje v tem šolskem letu 216 učencev. Največ, 88, se jih uči klavir, sledijo učenci diatonične harmonike in kitare 20, flavte in violine 15, harmonike 14, 13 se jih uči klarinet. Za redno delo na šoli bi potrebovali 14, 5 redno zaposlenih učiteljev. Učenci obiskujejo tudi nauk o glasbi, igrajo v pihalnem in harmonikarskem orkestru ter v raznih komornih skupinah. Vsi učenci javno nastopajo, predvsem na rednih koncertih učencev, ki jih prireja šola, sodelujejo pa tudi na vseh prireditvah zunaj šole, kamor jih povabijo. Učenci Glasbene šole Ormož redno sodelu- naše - ormoške glasbene šole. Predvsem se zahvaljujem učiteljem šole, ki se razdajate in prenašate svoje znanje na mladi rod. Naše delo je nekoliko nenavadno, saj delamo samo popoldan, naši nastopi pa so zvečer in dostikrat ob prostih dneh in praznikih. Hvala lokalnim skupnostim, ki nas podpirajo, posebej pa ormoškemu občinskemu svetu, pod vodstvom župana Alojza Soka, za odločitev, da nam zgradijo novo šolo. Ne nazadnje se zahvaljujem tudi staršem, dedkom, babicam, tetam..., ki se trudijo in vozijo svoje otroke in vnuke v glasbeno šolo ter jim prenašajo instrumente. Začetek delovanja glasbene šole je bil težak, saj ni bilo za delovanje šole praktično nobenih pravih možnosti. Bila pa je velika volja in seveda podpora v takratnih političnih in gospodarskih krogih. Z osamosvojitvijo Slovenije se je stanje glasbenega šolstva v Sloveniji uredilo. Ormoška glasbena šola se je preselila v svetle, prijetne, akustično primerne in predvsem ogrevane prostore Osnovne šole Stanka Vraza. Dobili smo 8 učilnic in dve pisarni. Danes se nekoliko čudno sliši, vendar smo imeli v grajskih prostorih, kjer je šola delovala do tedaj, skupaj 6 prostorov, v katerih si je vsak učitelj kuril sam in, če vreme ni bilo ugodno, smo bili kot dimnikarji. Včasih se zamislim nad problemom, ki je značilen za vse narode z visokim standardom, to je izredno zmanjšanje števila otrok, kar je močno prisotno tudi v našem šolskem okolišu. Toda z vedno večjo kulturno osveščenostjo ljudi se verjetno za glasbeno šolo ni bati. jejo na medobčinski in regijskih srečanjih glasbenih šol ter se udeležujejo regijskih in republiških tekmovanj, kjer dosegajo lepe Glasbeni šoli pa želim predvsem dovolj učencev, dobre učitelje, razumevanje okolja in še veliko okroglih obletnic.