Letošnji jesenski izlet Glasovih naročnikov je šel na pot v soboto; pred loškim Transturistom smo dobili še zadnje potnike. — Več o izletu berite v petkovi številki. - Foto: J. Zaplotnik Leto XXX. - Številka 74 TRIDESET LET 1947-1977 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škof) a Loka in Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, torek 27. 9. 1977 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Teden boja proti kajenju Neviden strup v dimu Potem ko je bila pred leti odkrita zveza med kajenjem in pogostostjo pojavljanja raka na pljučih, kar je dvignilo nemalo hrupa, vprašanj, začudenja in nejevernosti, so nova znanstvena odkritja odkrila še vrsto obolenj, ki so pogostejša pri kadilcih kot pri nekadilcih. Ne le, da se večajo obolenja za rakom na pljučih, kar velja za najresnejše obolenje, pri katerem ima svoje vzroke tudi cigaretni dim, pa se širi seznam še ostalih obolenj: bronhitis, infarkt, poapnenje žil, čir na želodcu in dvanajsterniku, odkrito pa je tudi slabo delovanje nikotina na razvoj plodu v maternici. Kajenje pa nima slabega učinka le na kadilca samega, pač pa je škodljivo tudi za nekadilce, ki so prisiljeni na primer v istem prostoru vdihovati cigaretni dim. Seveda so na tako posredno kajenje občutljivejši astmatiki in nekateri drugi recimo srčni bol- niki; v krvi nekadilca pa se prav tako kot v kadilčevi z vdihavanjem cigaretnega dima v zraku zvišuje količina ogljikovega monoksida, kar znižuje delovno storilnost in slabša splošno počutje. Vendar pa v zavest vseh nas še vedno ni prodrlo spoznanje o škodljivosti tobakovega dima kljub zgovornim številkam o obolevnosti: celo nasprotno — kajenje se razširja med mladimi, vedno več pridelamo tobaka, prodamo cigaret. Nekateri administrativni ukrepi o prepovedi kajenja v zaprtih prostorih (avtobusi, sejne dvorane, ipd.) imajo predvsem namen zaščititi nekadilce, medtem ko vzgojnega učinka — v tem smislu, da bi na splošno preprečevala širjenje kajenja — nimajo. Verjetno bo treba poseči še po kakšnih drugih ukrepih, kot so prepoved reklamiranja kajenja, prodaje cigaret otrokom in mladini in prepoved kajenja v javnih prostorih, na zavojčkih pa naj bi bile tudi označbe o škodljivih snoveh, po katerih kadilec posega; ob vsem tem pa naj ne bi pozabili tudi na vzgojo mladih v odnosu do kajenja že v najzgodnejši dobi. L. M. Zakaj zdaj nenadoma 20. stran: pripombe? DOGOVORIMO SE 3. stran: SEJA SKUPŠČINE KMETIJSKE ZEMLJIŠKE SKUPNOSTI V sredo, 5. oktobra, ob 16. uri se bodo sestali delegati skupščine kmetijske zemljiške skupnosti. Med drugim bodo razpravljali o osnutku odloka o zaščitenih kmetijah, delu kmetijske zemljiške skupnosti v prvem polletju in delu komisije za sodelovanje pri pripravi in za spremljanje izvajanja prostorskega načrta občine Škofja Loka. 5. stran: SEJA TRŽIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE Jutri, 28. septembra, in v četrtek, 29. septembra, se bodo sestali zbori tržiške občinske skupščine. Tokrat prvič na 5. strani objavljamo skrajšano gradivo, ki je bilo posredovano delegatom z namenom, da bodo s problematiko, obravnavano na sejah, seznanjeni razen delegatov tudi drugi delovni ljudje in občani. Delegati družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela bodo med drugim razpravljali o letošnjem polletnem gospodarjenju, o problematiki in cenah vode ter kanalščine, o gradnji zavoda za ostarele občane, o lokalnih in nekategoriziranih cestah v občini itd. Nova organiziranost bančništva Na Gorenjskem enotna temeljna banka En plan in ena bilanca sredstev in pet poslovnih enot — Gorenjska se bo hočeš nočeš morala čimprej dokopati do celovitega razvojnega programa Kranj — Zakon o združenem delu in zakon o temeljih bančnega in kreditnega sistema narekujeta, da morajo banke uskladiti svojo organizacijo z novo zakonodajo do 15. januarja prihodnje leto. Zbor Ljubljanske banke je že konec minulega leta sprejel poseben akcijski program, zbor kranjske podružnice Ljubljanske banke pa je spomladi letos imenoval iniciativni odbor za novo organiziranost banke. Dosedanje razprave o drugem osnutku sporazuma o organiziranosti banke na Gorenjskem kažejo, naj bi Gorenjska imela eno temeljno banko in pet poslovnih enot. To so ugotovili tudi na petkovem posvetu v Kranju, ki ga je organiziral medobčinski svet SZDL za Gorenjsko. Osnova priprav na preobrazbo bančništva nasploh je v tem, da bi bile banke nekaj drugega kot so bile zdaj. Gre za to, da banko lahko ustanovi združeno delo na določenem območju, le-ta pa mora uresničevati njegovo gospodarstvo. V prihodnje naj bi bila torej temeljna banka tista, ki bi lahko opravljala vse bančne posle. To pa pomeni, da bi takšna banka imela enoten plan, enotno bilanco oziroma en žiro račun. In kako priti do temeljne banke? Možnosti je sicer več, vendar, kot kaže, je v tem trenutku najbolj sprejemljiv tako imenovan teritorialni princip, kar pomeni, naj bi temeljna banka povezovala gospodarstvo določene geografsko in gospodarsko zaokrožene celote. Tako naj bi bila na Gorenjskem enotna temeljna banka, ki bi pokrivala območje sedanje kranjske podružnice Ljubljanske banke. V vsaki občini pa naj bi takšna Gorenjska banka imela eno poslovno enoto. Na petkovem posvetu so se tudi že sporazumeli, naj bi vsaka poslovna enota imela konferenco upravljavcev, delegati teh konferenc pa naj bi sestavljali zbor temeljne banke. Nagibali so se tudi k temu, naj bi bil v temeljni banki individualni in ne kolektivni poslovodni organ in da vsaj za zdaj ne bi bilo treba na Gorenjskem ustanoviti še šeste poslovne enote, in sicer za stanovanjsko in komunalno deiavnost. Pokazale pa so tudi nekatere nejasnosti, predvsem na področju tako imenovanih vlaganj in investicijske oziroma kreditne politike v prihodnje. Pri uresničevanju investicij bi se namreč delovne organizacije v prihodnje pojavljale kot vlagatelji in šele nato dobile posojilo, ki bi ga potem vračale podobno kot ga sedaj drugi vlagatelji oziroma varčevalci. Z drugimi besedami to pomeni, da bo gospodarstvo vsaj na pogled (in predvsem na začetku) teže uresničevalo svoje razvojne programe. Tako imenovana selekcija pri investicijah bo namreč veliko večja kot je bila zdaj. Vendar pa širše gledano takšna opredelitev ni in ne sme biti nerešljiv baubau. Gre namreč za preprosto opredelitev, da se bo moralo gospodarstvo (več delovnih organizacij iste ali sorodne dejavnosti; če ena delovna organizacija ne bo dovolj močna) skupno dogovoriti za razvojni program in investicijo in zanjo seveda skupaj vložiti tudi denar. Tu pa se (vsaj na začetku) lahko zgodi, da bo recimo na Gorenjskem prišlo do težav. Znano je namreč, da Gorenjska kljub nekajletnim ugotavljanjem še vedno nima izdelanega celovitega razvojnega programa. Zdaj ga bo hočeš nočeš treba narediti oziroma se dogovoriti zanj. O tem je bilo na posvetu precej govora in bo organizirana še posebna razprava. Vendar pa ugotovitev o nujnosti skupnega razvojnega programa vseeno obstaja. Razprave o preobrazbi bančništva bodo na Gorenjskem v združenem delu potekale še naprej. A. Zalar Namen nove organiziranosti bančništva je, naj banke v prihodnje uresničujejo interese združenega dela, so poudarili na petkovem posvetu v Kranju — Foto: J. Zaplotnik _____tsiJtfflBfe- ; X. JUBILEJNI MEDNARODNI SEJEM OPREME OD 10. DO 16. OKTOBRA 1977 r Tito v Zagrebu Predsednik republike Josip Broz-Tito je v nedeljo sprejel v vili Tikveš v lovsko gozdnem gospodarstvu Jelen predsednika in sekretarja Lovske zveze Jugoslavije Marka Bulca in Miodra-ga Zečeviča. Marko Bule je izročil predsedniku Titu zbirko zlatih medalj, ki jih je dobil za lovske trofeje, razstavljene na letošnji mednarodni razstavi v Marseil-lesu. Hkrat mu je Marko Bule izročil tudi zlati znak mednarodne lovske zveze, ki so ga na generalni skupščini te organizacije podelili predsedniku Titu za njegove izredne zasluge pri razvoju jugoslovanskega lova. Predsednik Tito je prvi državnik, ki je prejel to priznanje. Včeraj je predsednik Tito dopotoval v Zagreb. Tokrat so prebivalci hrvaškega glavnega mesta srečanje s predsednikom Titom povezali z dogodkoma, ki sta zgodovinskega pomena za razvoj njihovega mesta, Hrvatske in Jugoslavije: 40-letnico prihoda tovariša Tita na čelo partije in 40-letnico ustanovitve KP Hrvatske. Predsedniku Titu so pripravili izredno svečan sprejem. Novosadski sejem Predsednik sveta sindikatov Jugoslavije Mika Spiljak je v soboto odprl 14. jesenski sejem hrane v Novem Sadu, na katerem sodeluje več kot 600 razstavljavcev iz Jugoslavije in 15 držav iz Evrope, Azije, Afrike in Amerike. Na 45.000 kvadratnih metrih je razstavljeno sadje, zelenjava, izdelki predelovalne industrije ter stroji in oprema za proizvodnjo hrane. Dober pridelek Po pridelku pšenice v družbenem sektorju, še posebno v žitorodnih krajih Jugoslavije, smo pred Nizozemsko, ZR Nemčijo in Francijo. Ob koncu srednjeročnega obdobja bo naša država pridelala 18 milijonov ton žita, 925.000 ton sladkorne pese, 315.000 ton jedilnega olja in rastlinskih masti, 1,300.000 ton mesa, 7,000.000 ton povrtnin in 2.000.000 ton sadja. Jugoslavija se trudi, da bi se otresla uvoza vseh kmetijsko-prehrambenih izdelkov, ki jih lahko proizvaja sama. Kovinarji tekmovali Prvega republiškega tekmovanja kovinarjev v Novi Gorici, ki je trajalo tri dni in se je sklenilo v soboto, se je udeležilo 92 varilcev, 42 strugarjev in 24 orodjarjev iz 45 TOZD iz vse Slovenije. S tekmovanjem so kovinarji počastili tudi letošnje Titove in partijske jubileje. Varilci so se pomerili v petih načinih varjenja. Zmagali so: Marjan Černigoj (Vozila), ki je zmagal v dveh načinih, Janez Suhadolnik (Vozila), Marjan Bizjak (Vozila) in Štefan Petauer (Emo Celje). Med strugarji je bil najboljši Franc Bloško iz novo-goriškega Gostota in med orodjarji Davorin Budihna iz šem-petrske Iskre. Najboljši so se uvrstili na zvezno tekmovanje, ki bo od 5. do 10. oktobra letos v Zagrebu. Posočje 77 V soboto so v Kobaridu slavnostno sklenili mladinsko delovno akcijo Posočje 77. V tej akciji je sodelovalo 960 brigadirjev iz vseh republik in pokrajin. V tolminski občini so opravili različna dela v vrednosti 10 milijonov dinarjev. Kongres kirurgov Na kongresu jugoslovanskih kirurgov so objavili novosti v kirurgiji in opisali izredno težavne operacije srca in ožilja. Predstavili so izkušnje kirurške klinike v Beogradu in Klinični center v Ljubljani, govorili pa so tudi o uspehih kirurgov iz Sovjetske zveze in ZDA. Sklenili so tudi, da bo prihodnji kongres kirurgov septembra 1980 v Ljubljani. Slovesnost na Kriški planini pod Krvavcem Cerklje — V nedeljo, 25. septembra, je bilo na Kriški planini pod Krvavcem 4. srečanje borcev, aktivistov in planincev krvavškega območja, katerega se je ob lepem in hladnem jesenskem dopoldnevu udeležilo blizu 1000 ljudi. Nedeljska svečanost je bila uvodna prireditev v praznovanje krajevnega praznika petih krajevnih skupnosti cerkljanskega območja Zalog, Brnik, Poženik, Šenturska gora ih Cerklje — bivše cerkljanske občine. Spominsko srečanje so izredno uspelo pripravili: družbenopolitične organizacije Cerkelj, občinski odbor ZB Kranj in Planinsko društvo Kranj. Kulturni program pa so pripravili moški pevski zbor kulturno umetniškega društva Davorin Jenko pod vodstvom Jožeta Močnika in recitatorji. Vse udeležence proslave, številne goste, borce, predstavnike družbenopolitičnih organizacij ter spomeničarje je pozdravila v imenu družbenopolitičnih organizacij Cerkelj Fanika Mezeg, slavnostni govornik pa je bil F ran ta Komel, vodnik propagandnega odreda druge grupe odredov. V govoru je orisal boje kokrške čete proti okupatorju konec leta 1941, le-ta pa je kmalu prerasla v kokrški bataljon. V juliju 1942. leta pa je prišla preko Notranjske na Gorenjsko II. grupa odredov in se pripravila za pot na Štajersko. Nad Davovcem pod Krvavcem pa so jo pričakali Nemci in domači raztrganci, ujeli predhodnico in iz zasede udarili po glavnini. Padlo je 16 borcev, 7 pa so jih Nemci ujeli, ostali pa so se razkropili v tri skupine in se prav na Kriški planini spet sešli in nadaljevali 15. avgusta pot proti Kamniški Bistrici. Sledilo je polaganje vencev predstavnikov cerkljanskega območja in občine Kranj ter Planinskega društva Kranj. Na Kriško planino je prišlo tudi blizu 300 planincev iz Kranja preko Štefanje gore in Go-spinca. Na nedeljskem srečanju so borci spet obudili spomine na dogodke iz leta 1942 in pokramljali z mladimi. J. Kuhar Medobčinski svet SZDL za Gorenjsko je v četrtek razpravljal o delu in nalogah socialistične zveze in družbenopolitičnih organizacij do prihodnjega poletja — Foto: J. Zaplotnik Začetek je v krajevnih skupnostih Kranj — »Tri leta na Gorenjskem govorimo o frontni organiziranosti v socialistični zvezi, a še vedno nismo tako organizirani. V družbenopolitičnih organizacijah moramo doseči večjo učinkovitost in se dogovoriti, katere so naše skupne naloge in akcije. Zdaj smo namreč še vedno preveč zaprti in neučinkoviti.« To so bile nekatere osnovne ugotovitve sekretarja medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Ludvika Kej-žarja na seji predsedstva medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko v četrtek, 22. septembra, ko so razpravljali o delu in nalogah socialistične zveze do prihodnjega poletja. Socialistično zvezo in druge družbenopolitične organizacije v njenem frontnem sestavu čaka do poletja vrsta nalog. Pred nami so namreč pomembni politični dogodki kot so kongresi zveze komunistov, sindikatov, borcev, mladine, razen tega bodo prihodnje leto volitve in vrsto nalog narekujeta tudi ustava ter zakon o združenem delu. Zato je temeljit program dela in nalog treba sprejeti v vseh občinah. Posebej so na seji predsedstva poudarili, da je tako pri ocenjevanju dosedanjega kot pri nadaljnjem razvoju treba izhajati iz krajevnih skupnosti. Treba je temeljito pogledati, kakšna je sedanja vloga krajevnih skupnosti in kako tu poteka uresničevanje delegatskega sistema. Dogaja se namreč še marsikje, da v krajevnih skupnostih še niso prerasli okvirov tako imenovanih malih ko- mun. Predsedniki svetov in sveti krajevnih skupnosti so še marsikje tisti, ki oblikujejo politiko in odločajo, namesto da bi jo uresničevali takšno, kot je začrtana in sprejeta v socialistični zvezi in družbenopolitičnih organizacijah. Nekaj podobnega se dogaja tudi v organizacijah združenega dela, kjer se marsikdaj kaže neučinkovitost in neusklajenost družbenopolitičnih organizacij. Premalo se pri uresničevanju delegatskega sistema poslužujemo strokovnih služb. Gre preprosto povedano za to, da morajo strokovne službe izvajati politična stališča. Tam pa, kjer se kaže premajhna družbenopolitična učinkovitost, se marsikdaj dogaja ravno nasprotno. Skratka, tudi v družbenopolitičnih organizacijah je treba doseči učinkovito notranjo organiziranost in medsebojno usklajenost. Prav zato je treba nenehno in posebno pozornost posvečati kadrovski politiki. Večkrat omenjanih kadrovskih težav prav gotovo ne bi bilo, če bi dosledno uresničevali politiko evidentiranja, kadrovanja in imenovanja. Razen tega pa so v razpravi posebej opozorili tudi na boljše medsebojno obveščanje znotraj družbenopolitičnih organizacij in med drugim tudi na odgovornejšo vlogo tiska. Nazadnje so še sklenili, da bodo medobčinski svet SZDL za Gorenjsko drugače delegatsko izoblikovali in da bodo ocenili tudi delo skupščine gorenjskih občin. A. Zalar Knjiga Edvarda Kardelja Minuli teden je tudi v slovenščini izšla knjiga Edvarda Kardelja Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Knjigo je Edvard Kardelj napisal kot gradivo za 30. sejo predsedstva CK ZKJ, na kateri so razpravljali o temeljih političnega sistema socialistične samoupravne demokracije. Kasneje pa je avtor delo še izpopolnil in dopolnil. Na nedavni tiskovni konferenci v Beogradu je bilo rečeno, da študija ni nastala kot plod avtorjeve osebne pobude, marveč predvsem zaradi družbene potrebe in ocene zveze komunistov, da je treba razčleniti ustavne rešitve v političnem sistemu. Studija je hkrati tudi podlaga za delo zveze komunistov do kongresa. Loteva se preučevanja sedanjih in uvedbe novih organizmov in tudi analize delovanja celotnega sistema, predvsem kar zadeva vlogo organiziranih družbenih sil. Sicer pa je pomen knjige pravzaprav dvojen. Prvič gre za ugotovitev, da je treba zaradi relativnega zaostajanja političnega sistema za razvojem družbenoekonomskih odnosov in spoznanj na tem širokem področju našega družbenega udejstvovanja razčleniti, kje so posamezne točke zaostajanja (predvsem v delegatskem sistemu) in kje so neskladja ter neprilagojenosti spremenjenim razmeram. Studija je torej globoka marksistična analiza naših sedanjih političnih razmer in dosežkov na področju političnega sistema. Zato bo dragoceno vodilo v pripravah na bližnje kongrese. Po drugi strani pa so dognanja in razglabljanja v študiji na primer o puralizmu političnih strank, o buržoazni demokraciji in delavskem razredu v njej, še posebej pa o človekovi svobodi in uresničevanju te svobode, velik prispevek k sodobni socialistični misli sploh. Knjiga je v začetni nakladi izšla v 300.000 izvodih v petih jezikih narodov in narodnosti Jugoslavije. Zanjo pa se že zanimajo tudi tuji založniki in bo zato že letos predvsem pa prihodnje leto izšla tudi v več tujih jezikih. KRANJ Na 20. redni seji se je včeraj, 26. septembra, sestal izvršni odbor občinske konference socialistične zveze. Ocenil je priprave na volitve v kranjski občini, obravnaval združevanje zdravstva na Gorenjskem in dogovor o štipendijski politiki. Na dnevnem redu pa so bila tudi kadrovska vprašanja in imenovanje delegatov za republiško skupščino. Komite občinske konference zveze komunistov Kranj se bo danes (27. septembra) popoldne sestal na 33. razširjeni seji. Razpravljali bodo o delovanju komunistov v sindikatih in o uresničevanju družbene vloge sindikatov. Na dnevnem redu je še razprava o uresničevanju stališč komiteja glede gospodarjenja v občini v prvem polletju letos in o nalogah komunistov pri nadaljnjem razvoju sistema družbene samozaščite. A. Z. Jutri (28. septembra) bo v Kranju 13. seja občinske konference zveze komunistov. Na njej bodo najprej ocenili idejnopolitično usposabljanje komunistov v minulem letu in letos ter razpravljali o programu marksističnega izobraževanja in idejnopolitičnega usposabljanja članstva v občini v obdobju 1977/78. Na dnevnem redu je tudi razrešitev sedanjega sekretarja komiteja občinske konference ZK in izvolitev novega. Kot smo že pisali je kandidat za novega sekretarja Jože Kavčič. A. 2. RADOVLJICA Na 95. redni seji se bo danes (27. septembra) v Radovljici sestal izvršni svet občinske skupščine. Na seji bodo razpravljali o gradnji lekarne v Radovljici in o predlogu organizacije dežurne službe v zdravstvenih domovih in v lekarnah na Gorenjskem ter o tezah za solidarnost v regijski zdravstveni skupnosti. Na dnevnem redu je še predlog o ureditvenih načrtih pašnikov, poročilo o stečajnem postopku Gorenjske opekarne Dvorska vas in sklepanje o soglasju k statutu območne samoupravne interesne skupnosti za PTT promet Kranj. A. 2. ŠKOFJA LOKA Na današnji seji izvršnega sveta občinske skupščine, ki bo ob 12. uri, bodo obravnavali poročilo o mladoletnem prestopništvu, predlog za dodelitev prostorov v kleti samskega doma v Frankovem naselju v uporabo krajevni skupnosti Škofja Loka in pripombe statutarne komisije. V četrtek, 29. septembra, ob 16. uri bo v pionirski sobi OS Petra Kavčiča v Podlubniku skupna seja izvršnih in gradbenih odborov občinske izobraževalne skupnosti, skupnosti otroškega varstva, temeljne telesnokul-turne skupnosti in krajevne skupnosti Škofja Loka. Namen sestanka bo obravnavanje predlogov zazidalnih načrtov za vrtec, dijaški dom, športni center usmerjenega izobraževanja. Na sestanku bodo tudi predlagali člane koordinacijskega odbora za izgradnjo navedenih objektov. Občinska konferenca SZDL pa se bo sestala na 7. redni seji v petek, 30. septembra, ob 16. uri v sejni dvorani občinske skupščine. Obravnavali bodo poročilo o dosedanjem delovanju delegatskega sistema, poročilo o izvajanju referendumov za samoprispevke v krajevnih skupnostih in razrešitev sekretarja OK SZDL. L. B. Ne samo letošnji rekordni odziv krvodajalcev kranjske občine na vsakoletno krvodajalsko akcijo, pač pa odziv in število krvodajalcev zadnjih let brez dvoma priča o dejavnosti izredno humanitarnega pomena. S skoraj 4000 krvodajalci v eni akciji se tudi kranjski krvodajalci uspešno vključujejo v množično slovensko krvodajalstvo, kije v četrt stoletja — drugo leto namreč praznujemo 25-letnico organiziranega krvodajalstva — doseglo tak razmah, ki mu na svetu ni enakega. Na tradicionalni krvodajalski proslavi prejšnji petek popoldne v prostorih skupščine občine Kranj so najbolj prizadevnim krvodajalcem v občini za njihovo 20-, 25- ter 50- in večkratno darovanje krvi podelili priznanje Rdečega križa. Letošnja proslava je obenem poudarila tudi človeško solidarnost, ki ne pozna pregrad: slovesnosti so namreč prisostvovali tudi člani prostovoljne krvodajalske organizacije A vis iz Monze, s katero se je že pred sedmimi leti pobratil kranjski odbor Rdečega križa: italijanski gostje so kranjskim krvodajalcem dodali tudi svoja krvodajalska priznanja. Proslavi je sledil koncert z izredno umetniško zasedbo. L. M. — Foto: J. Zaplotnik Dodatna pomoč krajevnim V Tržiču predlagajo, da bi del prispevka za uporabo mestnega zemljišča dodatno razdelili nekaterim krajevnim skupnostim /O ljubljanska banka in Slovenski šolski muzej vas vabita na ogled razstave šolsko hranilništvo na slovenskem ki bo od 28. 9. do8. 10. 1977 v avli Ljubljanske banke podružnice Kranj, Kranj, Cesta JLA 4 vsak dan, razen nedelje, od 6 30— 18. ure, v soboto pa od 6 30 — 1 1 ure Razstavljeno gradivo prikazuje razvoj šolskega hranilništva na Slovenskem od konca 1 8 stoletja do danes. Čimprej točni podatki Tržič — V letošnjem tržiškem proračunu so bila krajevnim skupnostim dodeljena le sredstva za delovanje delegatskega sistema, kar je pripeljalo do občutnih razlik pri materialnem položaju posameznih krajevnih skupnosti. Pripombe delegatov le-teh na ta račun so bile vedno pogostejše, zato so v Tržiču začeli razmišljati, kako te razlike odstraniti. V nezavidljivem položaju so Tržič — Predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov Tržič je na seji, ki je bila v torek, 20. septembra, razpravljalo o ustavni preobrazbi bančništva. Smisel in cilje nove organiziranosti je pojasnil direktor tržiške enote Ljubljanske banke Franc Meglic, v razpravi pa so ocenili dosedanji položaj tržiške enote in možnosti, ki jih ponuja nova organiziranost. Menili so, da se je pomen tržiške enote zadnja leta krepil in da je bila enota v večini primerov kos interesom gospodarstva 30 let Biotehniške fakultete Biotehniška fakulteta v Ljubljani, ustanova, ki skrbi za razvoj agro-živilskih in bioloških ter gozdarsko lesarskih strok, praznuje 30-letnico ustanovitve in dela. V počastitev tega jubileja bodo 5. oktobra odprli nov paviljon fakultete in razstavo o razvoju in delu te pomembne ustanove. 6. oktobra pa bo slavnostna seja fakultetnega sveta. Slavnostni govornik bo predsednik IS skupščine SRS Andrej Marine. L. B. se posebno pri odstranjevanju komunalnih problemov znašle manjše krajevne skupnosti. Kot ena prvih oblik dodatne pomoči je bilo omenjeno drugačno razdeljevanje sredstev za uporabo mestnega zemljišča, kasneje pa bi kazalo razmišljati tudi o njegovem povišanju. Oddelek za družbeno planiranje in finance pripravlja predlog za drugačno razdelitev sredstev od upo- bodisi s svojim denarjem ali s prelivanjem sredstev. Žal je bila banka, to velja še posebno za polpreteklo obdobje, pogosto v težkem položaju, saj planiranje v tržiškem gospodarstvu ni bilo najboljše in zahtevki niso bili dovolj vsestransko utemeljeni. Na seji predsedstva v torek in na četrtkovem posvetovanju so menili, da je treba pri ustavni preobrazbi bančništva premagati lokalistične težnje in oblikovati močno temeljno banko, ki bo delovala v interesu razvoja Gorenjske in bo sposobna pokriti potrebe v srednjeročnih in dolgoročnih razvojnih programih. Stališče Tržičanov je utemeljeno tudi zaradi tega, ker bo nova tržiška podružnica zanesljivo prešibka za potrebe tržiške občine in bo nujna pomoč temeljne banke. Temeljna banka bo tudi strokovno dovolj močna, seveda pa morajo biti samoupravni in samoupravljalski odnosi taki, da bo vpliv združenega dela prevladujoč. Na seji sindikalnega predsedstva so tudi menili, da je treba stanovanjski dinar trošiti in združevati tam, kjer je ustvarjen. J. Košnjek skupnostim rabe mestnega zemljišča oziroma dela, ki se zbira od poslovnih prostorov. Dodatna sredstva naj bi prejelo sedem krajevnih skupnosti, ki so najbolj prikrajšane, višina pomoči pa naj doseže 130.000 dinarjev. Za toliko bo zato zmanjšan fond za komunalno urejanje zemljišč. V njem bo ostalo 1,118.296 dinarjev. Krajevni skupnosti Brezje se tako dodatno obeta 25.000 dinarjev, krajevni skupnosti Jelendol 5000 dinarjev, krajevni skupnosti Leše 35.000 dinarjev, krajevni skupnosti Lom 40.000 dinarjev, krajevni skupnosti Ravne 10.000 dinarjev, krajevni skupnosti Sebenje 5000 dinarjev in krajevni skupnosti Senično 10.000 dinarjev. -jk Izobraževanje kmetovalcev Škofja Loka — Aktivi kmečkih žena so v pretekli sezoni organizirali 40 predavanj in 7 ekskurzij. Za kmetovalce pa so pri kmetijski zemljiški skupnosti pripravili 19 predavanj in 8 ekskurzij. Izvedeno je bilo tudi več predavanj o obnovi in novogradnjah kmečkih domov in gostinsko turistični tečaj. Ustanovljeni sta bili tudi dve strojni skupnosti. L. B. Kranj — Predsedstvo skupščine gorenjskih občin je v petek, 23. septembra, na razširjenem posvetu najprej razpravljalo o predlogu zakona o skupnostih za ceste, nato pa še o uresničevanju programa gradnje in vzdrževanja magistralnih in regionalnih cest lani in letos na Gorenjskem. Ko so govorili o ustanavljanju skupnosti, so menili, da predlagatelj zakona oziroma zakonodajalec ni najbolje opredelil to vprašanje. V občinah za lokalne ceste namreč že skrbijo komunalne interesne skupnosti. Sedanji predlog o ustanavljanju regijskih skupnosti za eno ali več občin pa predvideva, naj bi takšne skupnosti po ustanovitvi skrbele tako za regionalne, občinske in lokalne ceste. To pa na Gorenjskem ni moč združiti, saj bi bila najbolj smotrna ustanovitev ene regijske skupnosti za vseh pet občin. Takšna skupnost pa se iz čisto praktičnih razlogov ne bi mogla ukvarjati še z lokalnimi cestami v občinah. Razen tega pa je problematika teh cest tako velika, da najbrž zaslužijo še posebno pozornost. Zato se bodo na Gorenjskem zavzeli za ustreznejšo opredelitev tega vprašanja v nadaljnjem postopku ustanavljanja skupnosti za ceste. Do nejasnosti, čeprav drugačnih, pa je prišlo tudi v razpravi o uresni- čevanju programa gradnje in vzdrževanja magistralnih in regionalnih cest na Gorenjskem lani in letos. Nesporno je eno, da Gorenjska pri uresničevanju tega programa zaostaja za drugimi območji v Sloveniji. Pri ugotavljanju vzrokov pa je poleg nekaterih jasnih in objektivnih prišlo do nasprotujočih si mnenj in trditev ter dialoga med predstavniki Cestnega podjetja kot izvajalcem programa in predstavnikom republiške skupnosti za ceste kot investitorjem. Zato bo predsedstvo od obeh zahtevalo, da čimprej oziroma za eno prihodnjih sej pripravita celovitejši pregled. A. 2. Tržičani za močno temeljno banko O ustavni preobrazbi bančništva je pretekli torek razpravljalo tudi predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov, v četrtek pa je bilo posvetovanje direktorjev in presednikov delavskih svetov DOGOVORIMO SE ŠKOFJA LOKA 6. redna seja skupščine kmetijske zemljiške skupnosti Škofja Loka, ki bo v sredo, 5. oktobra, 1977, ob 16. uri v sejni dvorani skupščine občine Škofja Loka Predlog odloka o kmetijah Namen zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij je preprečevanje drobitve določenih kmetij kot kmetijskih gospodarskih enot. Z drobitvijo kmetije je ogroženo smotrno izkoriščanje kmetijskih in gozdnih površin ter izkoriščanje drugih proizvodnih zmogljivosti kmetije. Drugi namen zakona je omejevanje prehoda kmetijskih zemljišč v last tistih, ki zemlje ne obdelujejo, zato kmetijo lahko deduje le tisti dedič, ki ima namen obdelovati kmetijsko zemljišče z osebnim delom. Pri tem ima prednost tisti, ki je ta namen že pokazal. Zakon tudi omogoča prevzem kmetije pod pogoji, ki dediča ne obremenjujejo preveč in so ugodnejši kot po določilih zakona o dedovanju. Kmetija pa je po tem zakonu tista kmetijska in gozdnogospodarska enota, ki zagotavlja lastniku s kmetijsko in drugo z njo povezano dejavnostjo primarno preživljanje in jo je kot tako z odlokom določila občinska skupščina. Poleg tega je pri določanju kmetij treba upoštevati občinski prostorski plan, ogroženost smotrnega izkoriščanja kmetijskih in gozdnih površin, ki bi nastala zaradi drobitve, možnost sodelovanja s proizvodnimi organizacijami združenega dela in družbeni interes za ohranitev določenih kmetijskih in gozdno-gospodarskih enot. Zaščitene kmetije pa niso za vselej določene, temveč jih je treba vsakih pet let na novo oceniti. Pri tem ne gre za zaščito privatne lastnine, Dnevni red — poročilo o realizaciji sklepov 5. seje skupščine, — uskladitev in sprejem pripomb občinske komisije za samoupravne akte k statutu KZS, — obravnavanje osnutka odloka o določitvi kmetij, — poročilo o izvrševanju plana KZS v prvem polletju, — razrešitev člana IO KZS in izvolitev novega — poročilo o delu komisije za sodelovanje pri pripravi in za spremljanje izvajanja prostorskega načrta, — regresiranje obresti od kreditov za nakup koruze in krmnih tit, — delegatska vprašanja V_f temveč za zaščito kmetijske proizvodne enote. Poleg teh, z zakonom določenih meril, je začasna skupščina KZS leta 1974 sklenila, naj bi zaščitili vse kmetije, ki imajo nad 5 ha zemljišč, in to vse preusmerjene in tiste kmetije, ki imajo možnost preusmeritve. To pa so zaokrožene hribovske kmetije, kmetije, ki so pomembne zaradi lege in narodnoobrambnih vidikov ali so zanje podani drugi družbeni interesi. f Na podlagi teh meril je bil izdelan predlog, ki so ga obravnavali v KS in kmetijskih proizvodnih okoliših in predvideva, naj bi v škofjeloški občini zaščitili 933 kmetij, od katerih jih je skoraj 600 preusmerjenih. Zajemajo pri" bližno 60 odstotkov površin zasebnega sektorja v občini. Pripombe na statut KZS Skupščina KZS je na 5. seji februarja letos sprejela predlog statuta kmetijske zemljiške skupnosti in ga posredovala občinski statutarni komisiji z namenom, da se sproži postopek za potrditev tega akta v občinski skupščini. Občinska statutarna komisija je predlog obravnavala in imela nekaj pripomb, ki jih je kasneje že obravnaval IO kmetijske zemljiške skupnosti in jih uskladil. Na podlagi teh pripomb pa je k členom od 28 do 31 dodal novo poglavje: »Odgovornost članov samoupravnih organov kmetijske zemljiške skupnosti«. Poglavje vsebuje 5 členov. Će se bodo delegati odločili za omenjene pripombe in dopolnila, bo kmetijska zemljiška skupnost lahko posredovala statut v potrditev občinski skupščini. Nov član IO KZS Ker dosedanji član izvršnega odbora kmetijske zemljiške skupnosti Janez Kavčič iz Breznice pri 2i-reh ne želi več delati v tem odboru, KZG Sora predlaga za novega člana kmetijskega tehnika Emila Gove-karja iz Zirov. Delavno prvo polletje Delo zemljiške skupnosti je bilo v prvem polletju bogato in uspešno tako na področju izboljševanja kmetijskih zemljišč kot pripravljanju programoi preumerjenih kmetij in izobraževanju kmetov ter pospeševanju kmetijske proizvodnje sprejetem programu. Zlasti se je odlikoval škofjeloški, katerega člani sc se udeležili vrste tekmovanj. Prav tako so aktivno delali aktivi krneč — V prvem polletju je 40 kmetov izvajalo agromelioracijska dela na površini 25 ha v vrednosti 748.750 din. Za agromelioracije se je prijavilo 178 kmetovalcev. Sredstva za sofinanciranje teh del so zagotovljena. _ V Gorenji vasi so bila končana lani začeta dela pri melioracijskem sistemu Blata. Ustanovljeni sta bili strojni skupnosti Sv. Duh s 5 člani in strojna skupnost Predmost, ki ima 2 člana. Organizirani so bili trije krožki rejcev plemenske živine, in sicer v Selški in Poljanski dolini ter Škof j i Loki. _ Oblikovan je bil sklad kmetijskih zemljišč. Sedaj so v izdelavi merila za izvajanje prometa s kmetijskimi zemljišči. Pripravljen je tudi predlog odloka o zaščitenih kmetijah in izdelana kategorizacija kmetijskih zemljišč. — Tudi delo pospeševalne službe je teklo po programu. Izdelanih in dopolnjenih je bilo 167 usmeritvenih investicijskih programov v predračunski vrednosti 24,686.000 dinarjev. — Aktiva mladih zadružnikov v Škofji Loki in Zireh sta delala po Kmetijske površine je treba varovati Komisija za sodelovanje pri pripravi in za spremljanje izvajanja prostorskega načrta je med 5. in 6. sejo skupščine KZS imela tri seje, na katerih je obravnavala 35 zahtevkov za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč oziroma zahtevkov za soglasje za gradnjo stanovanjske hiše, gospodarskega poslopja, vikenda ali gospodarskega obrata. Obravnavala je tudi informacijo o določitvi stavbnih zemljišč za stanovanjsko gradnjo v Skofji Loki. Plan KS predvideva, da naj se po za-ključitvi gradnje v Podlubniku usmeri gradnja na površino med Staro Loko in Trnjem. Komisija je menila, da morajo najprej pozidati slabše kmetijske površine. Na zadnji seji 7. septembra, je komisija obravnavala izhodišča za načrtovanje urbanističnega programa občine Škofja Loka in se je strinjala s pripombami IO KZS. Komisija je menila, da je premalo poudarjeno, da naj delovne organizacije nehajo z ekstenzivnim zaposlovanjem, ker delovne sile primanjkuje. Od števila doseljenih delavcev je namreč močno odvisna gradnja novih hiš. Prav tako v občini ni možno nadomeščati pozidanih zemljišč, ker je večina zemlje obdelane, zato naj se gradnja usmeri na slabše površine. Izhodišča za urbanistični plan tudi predvidevajo, da bo leta 2000 še 900 aktivnih kmečkih prebivalcev. Če bodo hoteli to doseči, je potrebno tudi v hribovskih predelih zgradit' celotno infrastrukturo: ceste, elek triko, vodovod, telefon, trgovine in tudi šole. Ker pa le kmetje ne bodo mogli vzdrževati celotne infrastrukture, je treba pospešiti doseljevanje nekmetov v vasi, zlasti višinske. Zato naj bi nižinska in hribovska področja tudi v urbanističnem načrtovanju obravnavali ločeno in računali tudi s tem, da funkcionalni prostor kmetije ni omejen. V izhodiščih tudi nista opredeljena delo na domu in obrt. Prav tako komisija sodi, da ni dovolj jasno opredeljen pojem organizirane gradnje. Opredeliti je treba blokovno gradnjo, koncentrirano individualno gradnjo, stanovanjsko gradnjo po vaseh in dispenzno gradnjo. kih žena, ki jih na Škofjeloškem dela kar 14. Pripravili so več predavanj in enodnevnih ekskurzij in drugih oblik izobraževanja. Izobraževanje so organizirali tudi proizvodni okoliši in aktivi mladih zadružnikov. — Stanovanjska gradnja še naprej ostaja problem, tako glede kreditiranja stanovanjske gradnje kmetom — kooperantom, kakor tudi glede projektov za kmečke hiše. Kooperanti so menili, da bi namensko združevanje sredstev za stanovanjsko kreditiranje pri prodaji kmetijskih pridelkov pomenilo znižanje cen in zato ni sprejemljivo. Na področju socialne varnosti kmetov še ni bistvenih premikov. — Tudi pospeševalna služba za kmečki turizem je izvedla precej akcij: turistično gostinski tečaj za žene z žirovskega področja, serijo predavanj o adaptacijah in novogradnjah kmečkih domov, izvedena je bila akcija za pridobitev primernih projektov za kmečke hiše in izvedena anketa na kmetijah, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom. Poleg tega pa tudi vrsta drugih izobraževalnih oblik in akcij za popularizacijo kmečkega turizma. Regresiranje obresti V okviru akcije za omilitev posle dic suše je bilo lani odobrenih pri K2 Škofja Loka in KZG Sora 2ir 2,077.460 din kreditov za nakup ko ruze.' Ravninski kmetje so od tel kreditov plačali 4 % obresti, hribov ski pa 1 %, razliko v znesku 154.034 din pa je regresirala KZS. Regresi ranje obresti od kreditov naj bi v bodoče postalo stalna praksa. O terr bodo odločali delegati na seji skup ščine. V sodelovanju z INDOK centron Škofja Loka pripravila L. Bogata Problemi ob vračanju zdomcev Ze dlje časa zaposlovanje naših delavcev v tujino upada; prav tako je tudi vračanje nazaj v domovino za zdaj v primerjavi s številom zaposlenih v tujini še vedno »po kapljicah«. Vendar pa že sedanje število vračajočih se zdomcev nakazuje določene probleme, na katere se moramo pripraviti in ustrezno organizirati. Eno od takšnih vprašanj, do katerih še nismo zavzeli enotne politike, je tudi priznanje minulega dela vračajočim se zdomcem. Trenutno posamezne republike vprašanje delovne dobe v tujini rešujejo različno. V nekaterih republikah delovno dobo enostavno pripišejo do sedaj priznani delovni dobi v domovini, medtem ko na primer republiki Slovenija in Hrvatska le izdata ustrezno potrdilo, delovne dobe pa ne vpisujeta v delovne knjižice. Vendar pa je prav tako potrdilo dokaz za uveljavljanje pravic iz socialne varnosti: po drugi strani pa so seveda zdomci, ki se jim delovna doba iz tujine ne sešteva z delovno dobo doma, prikajšani pri pravicah iz delovnega razmerja. Za zdaj je takšno urejanje — od tega je na primer odvisno število dni dopusta — prepuščeno delovnim organizacijam. Na še eno značilnost bi veljalo opozoriti: že sedanji tok vračanja zdomcev je pokazal, da ni tako malo naših delavcev, ki se iz tujine vračajo izčrpani nekaj po svoji nekaj po tuji krivdi. V zadnjem času se je precej povečalo število zahtevkov po priznanju delovne invalidnosti kot posledice poškodb, bolezni ali izčrpanosti na delu v tujini. Večina teh zahtevkov postavljajo delavci, ki sodijo med invalide 2. in 3. stopnje in so torej še sposobni za delo, medtem ko je popolnih invalidov razmeroma zelo malo. Postopki za priznanje invalidnosti pa se zelo vlečejo: za zdaj namreč še ni ustreznega dogovora med republikami o urejanju zahtevkov za priznanje invalidnosti zdomcem: Slovenija se namreč brani prevzeti celotno breme dajatev za zdomce iz drugih republik, ki so na poti v tujino enomesečno alf nekajmesečno zaposlitev v Sloveniji izrabili le za odskočno desko. L. M. Ocena uresničevanja zakona usklajeno z zakonom potekajo dokaj ugodno, vendar pa podatki tudi kažejo, da se zatika pri nekaterih konkretnih akcijah in ukrepih. Predvsem se to kaže v manjših delovnih organizacijah in skupnostih, ki nimajo za to ustreznih kadrov. Premalo za naložbe Radovljica — Izvršni odbor pred-edstva občinske konference SZDL ladovljica je sredi tega meseca raz->ravljal o uresničevanju akcijskega >rograma za izvajanje določil zakola o združenem delu in o poteku sa-noupravne organiziranosti v te-neljnih organizacijah združenega lela. Na podlagi poročil delovnih jrganizacij so ugotovili, da priprave la samoupravno organiziranost Najboljši dohodki v Termiki Poprečni osebni dohodek zaposle-ih na območju občine Škofja Loka • bil junija 4538 dinarjev in je bil za ,9 odstotka višji kot maja. Poprečni sebni dohodek za šest mesecev pa • bil za 22,8 ali za '800 din večji od inskega za enako obdobje in je zna-il 4307 din. Razlike v višini osebnih dohodkov ed dejavnostmi niso tako velike ot med posameznimi organizaciji združenega dela. V negospodar-vu je med prvimi po višini dohodka oleg družbenopolitičnih skupnosti, imoupravnih interesnih skupnosti i družbenopolitičnih organizacij odročje finančno tehničnih in rugih storitev, kjer so delavci zaužili v poprečju 5303 dinarje. Med -ganizacijami združenega dela pa xli Termika s 5428 dinarji, za njo i je Kmetijska zadruga s 5239 di-arjev. Če pa bi pogledali po posa-ieznih TOZD, bi videli, da so nad im poprečjem delovne skupnosti tupnih služb, in to zaradi višje valifikacijske strukture delavcev. L. B. V večini delovnih organizacij so sicer že pripravili bolj ali manj kvalitetne osnutke samoupravnih sporazumov. Vendar so o teh najpogosteje za zdaj razpravljali le politični aktivi. To pa je premalo, če vemo, da bi morali biti predvsem delavci vključeni v pripravo teh dokumentov in izvajanje določil zakona. Zato so sprejeli nekatere konkretne ukrepe za pospešitev te pomembne politične akcije v občini. Sklenili so, da je treba do konca septembra izdelati oceno o vsebini nove organiziranosti delovnih organizacij in o praktičnem izvajanju določil zakona o združenem delu. Imenovali so tudi 11-člansko strokovno komisijo, ki bo pomagala predvsem manjšim delovnim organizacijam pri pripravi predlogov samoupravnih aktov. V začetku prihodnjega meseca pa bodo sklicali širši politični aktiv, na katerem naj bi govoril republiški sekretar za delo Pavle Gantar. Razen tega bo oddelek za gospodarstvo in finance pri občinski skupščini pripravil oceno uresničevanja srednjeročnih načrtov s posebnim .poudarkom na uresničevanje letošnjih načrtovanih nalog. Preučili pa bodo tudi možnosti za ustreznejše metode in oblike dela gospodarske komisije pri izvršnem svetu občinske skupščine. O vseh teh vprašanjih, ki se nanašajo na uresničevanje zakona o združenem delu, bosta še ta mesec razpravljala sindikat in predsedstvo občinske konference socialistične zveze. * JR Izvršni svet jeseniške občinske skupščine podpira združevanje dela in sredstev v minulem obdobju — Premalo zaposlenih v gospodarstvu in preveč zaposlenih v družbenih dejavnostih Jesenice — Člani izvršnega sveta so ugotovili precejšnjo aktivnost pri uveljavljanju zakona o združenem delu v občini, saj se kaže v temeljiti preobrazbi družbenoekonomskih odnosov. Velik napredek je tudi pri uveljavljanju samoupravnega družbenega planiranja in samoupravnega sporazumevanja o svobodni menjavi dela. Na. Jesenicah so v prvem polletju letošnjega leta nadaljevali z združevanjem dela in sredstev. Ugotovili so, da v delovni organizaciji SGP Gradbinec in v delovni organizaciji TPP Golica potekajo priprave za sprejem samoupravnih splošnih aktov, enako je tudi v jeseniški Železarni. Priprave za integracijo pa potekajo tudi med Jesenice — transportom in Viatorjem ter med zdravstvenimi organizacijami Gorenjske. V občini so zadovoljni tudi z uveljavljanjem zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah, saj se je tako dograjeval in podružbljal sistem ljudske obrambe, krepitev varnosti in družbene samozaščite.' Na tem področju bodo potrebni le še postopki usklajevanja med krajevnimi skupnostmi, delovnimi organizacijami in skupščino občine. Gospodarstvo je v prvi polovici letošnjega leta doseglo ugodne rezultate, čeprav so ti rezultati marsikje tudi posledica novih predpisov, ki so spremenili sistem ugotavljanja in prikazovanja finančnih kazalcev. Na nekaterih področjih gospodarske aktivnosti pa ne dosegajo ciljev, ki jih predvideva letni načrt uresničevanja srednjeročnega programa. To so predvsem investicije, ki zaostajajo za 19 odstotkov za načrtovanimi, in izvoz, ki je za 23 odstotkov manjši od planiranega. Tudi celotni dohodek in družbeni proizvod sta za 7 in za 1 odstotek nižja od planiranega. Izgube so se znižale za polovico v primerjavi z enakim lanskim obdobjem in znašajo 97 milijonov dinarjev. Od tega znaša izguba temeljne organizacije hladna valjarna kar 93 odstotkov vseh izgub. Valjarna je že izdelala sanacijski program, ki so ga člani izvršnega sveta tudi obravnavali. Naložbe so bile pod načrtovanimi za 19 odstotkov predvsem zato, ker manjše organizacije premalo vlagajo, obenem pa jim primanjkuje strokovnega kadra. Zato bo oddelek za gospodarstvo pripravil pogovor z delovnimi organizacijami o možnostih naložb, o problemih njihovega nadaljnjega razvoja ter o pomoči pri pripravi investicijskih programov. Poraba je potekala v zadovoljivih okvirih, saj je rast počasnejša od rasti družbenega proizvoda, kar je tudi v skladu z načrti. Tudi skupna poraba je manj naraščala, osebna pa se je povečala za 14 odstotkov v primerjavi z lani. Vendar pa so pri nekaterih organizacijah ugotovili kršitve planskih ciljev in sporazumov, kar zbuja skrb pri tistih organizacijah, ki so ob polletju prikazale izgubo. Ze dalj časa je zaposlovanje v gospodarstvu premajhno, v družbenih dejavnostih pa je še vedno preveliko, saj se izkazuje v 4,3 odstotka. Opaziti je, da strokovni kader prehaja iz gospodarstva v družbene dejavnosti, 30-letnica SGP Gorenje Radovljica Radovljica — Avgusta letos je kolektiv Splošnega gradbenega podjetja Gorenje Radovljica slavil 30-letnico. Podjetje je na začetku imelo 11 delavcev, danes pa jih ima že prek 480. Precejšen del redno zaposlenih v podjetju pa je iz drugih republik, predvsem iz Bosne. Tako imenovanih sezonskih delavcev danes v podjetju skoraj ni več, saj samo v poletnem času zaposlijo okrog 50 delavcev na začasno delo. Podjetje ima danes sodobno gradbeno in transportno mehanizacijo, s katero lahko gradi tudi najzahtevnejše objekte. Letošnja pomembnejša gradbišča so industrijski objekti v Tovarni verig Lesce, Žito Lesce, Kemična tovarna Podnart in LIP v Podnartu, stanovanjski bloki, dom starostnikov, lekarna v Radovljici, počitniški dom izvršnega sveta SR Hrvatske v Bohinju, družbeni dom na Brezjah in drugi. Posebna gradbena skupina dela tudi v Posočju, kjer obnavljajo in grade stanovanjske hiše ter druge objekte, ki jih je prizadel potres. V zadnjih letih so v podjetju posvetili še posebno pozornost družbenemu standardu zaposlenih. Na Bledu imajo sodoben samski dom za 160 delavcev, uredili so družbeno prehrano, posebno skrb pa posvečajo tudi rekreaciji. V prihodnje pa nameravajo še posebno skrb posvetiti splošnemu izobraževanju zaposlenih ob delu ter povezovanju z občinami iz drugih republik. Nova nahajališča uranove rude? Škofja Loka — Rudnik urana v Zirovskem vrhu še ni začel z rednim obratovanjem, ko so iz dunajskega laboratorija mednarodne agencije za atomsko energijo OZN prispele novice o novih nahajališčih uranove rude v škofjeloški občini. Večja nahajališča naj bi bila v bližini starega loškega gradu, ki je slabo uro hoje oddaljen od orjaka nad mestom. Te ugotovitve potrjujejo domneve, da je škofjeloško območje med najbolj bogatimi nahajališči uranovih rud v Jugoslaviji. Raziskave so opravljali v okviru mednarodnega tečaja geokemikov Skupnost za zaposlovanje Kranj Prve maturantke ekonomske srednje šole v Radovljici Pred štirimi leti je radovljiška občina dobila prvo štiriletno ekonomsko srednjo iolo. Vendar pa prve maturantke te iole •tudi j a le ne mialijo zaključiti. Od 27 maturantk se jih namerava le 7 takoj uposliti, 4 le oklevajo, ostalih 18 pa namerava nadaljevati šolanje: večina - 10 redno, ostale pa ob PaklalSi ki so se šolala na ekonomski šoli v Radovljici, so pretežno delavskega porekla, le 6 ima starše uslužbence, 3 pa so Iz kmečkih družin. Ko smo se pred dvema letoma malo bolj pomudili pri tej skupini, smo ugotavljali, da je le tretjina deklet z vključitvijo na ES ugodila lastnim poklicnim željam, medtem ko sta kar dve tretjini izbrali druge bolj oddaljene, nekatere pa tudi bolj zahtevne šole kot je na primer gimnazija. Bližina šole je bila tukaj odločilna pri izbiri nadaljnje poklicne poti. Uaotovljeno dejstvo se nam ni zdelo tako kritično, ker smo domnevali, da nudi ES tako široka znanja, da ni zaprte poti navzgor - v višjih šolah, kjer pa se prav tako lahko znajdemo »pred izbiro poklica« ali pa šolanje nadaljujemo na višji stopnji. m........m ■» ■ 11 t ■' ■' ■» w m u ■.....1 » r «■ Morda bi kdo sodil, da je ES v Radovljici kot prva in do takrat edina srednja šola odigrala vlogo gimnazije; to je bila ftrehodna oblika šolanja, saj je za takojšnje delo usposobila e četrtino dijakinj, vse druge pa bodo študirale naprej. Brez dvoma je najboljša pripravljalnica za nadaljnji študij prav gimnazija, vendar glede na študij, ki ga diplomantke Ed izbirajo, ni tako hudo, če je predizobrazba ekonomske smeri. Dekleta bodo namreč nadaljevala šolanje na ekonomski fakulteti (8), višji upravni šoli (2), visoki šoli za organizacijo dela (2), višji šoli za socialne delavce (1), akademiji za gledališče, radio, fllm in televizijo (1), 8 pa še ni odločenih. Za vse, ki so že izbrale smer nadaljnjega šolanja, predizobrazba, razen v enem primeru, ko gre dekle študirat dramsko režijo, ni sporna; morda pa je prav izobrazba ekonomske smeri določala izbiro nadaljnjega šolanja. Tudi podatek, da bi 10 deklet, če bi si ponovno izbirale poklic, izbralo neko drugo šolo (gimnazijo, vzgojiteljsko ali drugo srednjo šolo), da misliti, da je bil pri vključevanju na ES poklicni interes sekundarnega pomena. Zanimiv je tudi podatek, da so bila po sposobnostih dekleta zelo ustrezna za šolanje na srednji šoli. Takrat smo trdili, da bi zmogla doseči tudi več, da bi uspela tudi v gimnaziji ipd. Zdaj vidimo, da je bila tudi učna uspešnost zelo dobra. Med šolanjem so odpadle le tri dekleta, odličnih in prav dobrih je bilo skoraj polovico, polovica je napredovala z dobrim šolskim uspehom, medtem ko je bila zadostna le po ena, zadnje leto pa nobena dijakinja. Večina dijakinj je med študijem prejemala štipendijo (21), in sicer 8 kadrovsko in 13 iz združenih sredstev, le 8 pa se jih je lahko šolalo brez denarne pomoči družbe. Za prvo generacijo na ES v Radovljici lahko trdimo, da je bila zelo uspešna. Je prav to morda razlog; da večina nadaljuje s šolanjem ali pa je odločilna splošna težnja mladine po nadaljnjem šolanju? Anica Robič ..... * ¥ 16 držav s štirih celin, ki so ga pripravili pod okriljem agencije za atomsko energijo OZN. Tečajniki so na površini okrog 300 kvadratnih kilometrov vzeli po 450 vzorcev potočnega mulja in vode iz potokov v škofjeloškem pogorju in v okolici mesta in jih poslali na Dunaj, kjer je sedež mednarodne agencije za atomsko energijo OZN. Do sedaj so prejeli le rezultate tretjine pregledanih vzorcev. Ker pa so omenjene raziskave le začetni del obširnih raziskav terena, so te dni v škofjeloški občini začeli strokovnjaki geokemično preiskovati vzorce tal tam, kjer naj bi po prvih podatkih bila v tleh tudi uranova ruda. Hkrati z raziskovanjem in jemanjem vzorcev vode in rečnega rastlinja pa so tečajniki že opravili tudi razne meritve zraka z namenom, da bi ugotovili moč sevanja, ki nastane pri razkroju radioaktivnih snovi v višjih plasteh zemlje ali na površini. Rezultati teh meritev bodo kmalu znani in bodo poleg strokovnjakov, ki se ukvarjajo s pridobanjem radioaktivnih kovin, prav gotovo zanimali tudi širšo javnost, predvsem pa strokovnjake s področja varstva človeka, zdravstva, kmetijstva in druge. Čeprav je osnovni namen mednarodnega seminarja geokemikov v iskanju uranove rude in pomoč deželam v razvoju pri pridobivanju goriva za atomske centrale, so pri nas rezultati še večji. Če se bo izkazalo, da so nahajališča uranove rude v bližini Škofje Loke dovolj bogata za izkoriščanje, bodo tudi vlaganja v razvoj rudnika v Zirovskem vrhu še bolj perspektivna, kajti obe nahajališči skupaj bosta lahko dlje časa kos našim potrebam po osnovni surovini atomske energije. L. Bogataj zato bodo morale organizacije bolj dosledno upoštevati dogovore ob zaposlovanju novih delavcev. Jeseniško gospodarstvo lahko zaključi leto ugodno, če bo med drugim poskrbelo za več naložb in ob tem tudi za ustrezno rast zaposlenosti v gospodarstvu. Na domačem tržišču je dobra prodaja, ki tudi izvoznim organizacijam prinaša ugodne finančne rezultate, zato je interes za izvoz majhen in bo planirani izvoz zelo težko doseči. D. S. Zakaj (spet) zaplet Pod tem naslovom je Glas 2. septembra 1977 objavil prispevek novinarke Darinke Sedej. Po vsej verjetnosti je bil pisan po naročilu, kajti v njem je polno tendenc o zavajanju javnosti o dogajanjih ob podelitvi nagrade Nova-tor leta. Govori o zapletih, ki se res že pojavljajo od prve podelitve in se ponavljajo pri vsaki podelitvi. Odgovor na vprašanje je naslednji: Prvi zaplet se je začel že pri samem sprejemanju samoupravnega sporazuma o podelitvi nagrade Novator leta, ko je o osnutku tekla razprava v samoupravnih delovnih skupinah, samo v dveh od štirih TOZD. Zato sporazum ni bil sprejet in ga je lani občinski pravobranilec samoupravljanja tudi razveljavil. Pri prvi podelitvi je bil ta sporazum še posebno kršen v členu, ki govori, da je v primeru, ko je za izbran predlog število avtorjev večje, nagrada razdeljena v enakih delih, plaketo in diplomo pa prejme vsak avtor. Nagrada je bila podeljena le enemu avtorju, čeprav sta bila dva. Kršitev člena se je opravila na seji odbora, na osnovi napačne razlage referenta. Oddelek za zaščito industrijske lastnine je na vse delavske svete naslovil popravek sporazuma, ki pa ni bil sprejet in je zadevo obravnaval pravobranilec. Na odboru za izume je bil lani izbran kandidat na enak način kot leto prej. Izbran je bil le en kandidat, čeprav so bili v predlogu štirje. Lani smo namesto sporazuma dobili nov pravilnik za podelitev nagrade Novator leta. Pri njegovi uporabi je prišlo lani do ponovne kršitve, ko niso upoštevali tega, da nagrado dobi tisti, kije s svojim predlogom ustvaril najvišji prihranek Železarni. Oddelek za zaščito industrijske lastnine pa je posredoval predlog za avtorja, ki je imel najvišji prihranek že leta 1974 in bi moral dobiti nagrado že leta 1975. Letos pa je situacija precej drugačna, zato se pojavlja nov zaplet. Pojavil se je predlog tehnične izboljšave, ki je po prihrankih višji od tistega, ki je dobil nagrado Novator leta 1977. Pojavila se je samovolja, napačno tolmačenje pravilnika in če bi letos dobil nagrado tisti predlog, ki je lani prinesel najvišje koristi, ne bi mogli izpolniti že lani dane obljube, ki so jo dali kandidatu za nagrado. O kršitvah pravilnika sem opozoril prvič že leta 1975, obvestil javnost lani in letos in tudi predstavnike družbenopolitičnih organizacij Železarne in občine. Bilo je brez uspeha. Mislim, da je naloga vsakega člana kolektiva, da opozarja na napake in pomanjkljivosti, ob vsem pa se moramo zavedati dejstva, da je napačno dajanje raznih podatkov samoupravnim organom tudi kaznivo. Stane Torkar, Finigarjeva 6, Jesenice Pripominjam le, da mi ni nihče ničesar narekoval, še namigoval ne. Železarji, novatorji in ne nazadnje javnost so že do grla siti vseh teh nepotrebnih zapletov praviloma ob podelitvi nagrad novatorjem. Ne le sitno, nevzdržno že postaja, da v Železarni novopečenim nagrajencem pokadite pod nosom, da nagrad niti niso zaslužili. Pravilnik gor ali dol, vedno gre za milijonske letne prihranke avtorjev in predvsem za moralno spodbudo vsem novatorjem. Žal tudi v samovoljo nekaterih služb ali posameznikov pri izbiri kandidatov pri današnjem samoupravljanju v Železarni ne verjamem. Darinka Sedej DOGOVORIMO SE (T) TRŽIČ 24. seja družbenopolitičnega zbora in zbora združenega dela in 21. seja zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Tržič. Seja družbenopolitičnega zbora bo jutri, 28. septembra, ob 17. uri v mali .sejni sobi občinske skupščine, seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti pa bosta v četrtek, 29. septembra, ob 17. uri v veliki sejni dvorani in mali sejni dvorani občinske skupščine. Delegatom predlagajo. . . Dnevni red Razen izvolitve komisij za verifikacijo pooblastil delegatov in potrditev zapisnika zadnjega skupnega zasedanja skupščinskih zborov, ki je bilo SO. julija, bodo zbori triilke občinske skupščine razpravljali o naslednjih skupnih točkah dnevnega reda: — poročilo o gospodarskih gibanjih v občini Trtic za prvo polletje 1077 — predlog za povišanje cene vodi — predlog za izenačitev cene kanalščine — predlog odloka o ugotovitvi splošnega interesa gradnje in dopustnosti razlasitve v korist občine Trtic za gradnjo splošnega socialnega zavoda za varstvo odraslih na zemljišču v Ročevnlci — »Paulinov vrt« — program samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred potari v občini Trtic za obdobie 1077- 1080 — predlog prerazpodelitve sredstev prispevka za uporabo mestnega zemljišča — delegatska vprašanja Zbora združenega dela in krajevnih skupnosti pa bosta razen tega obravnavala še predlog odloka o lokalnih in nekategoriziranih cestah v občini Trtic, predlog odloka o ureditvi in varstvu voda v občini Trtic, predlog odloka o določitvi obveznega prispevka za financiranje nujnih nalog samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom, predlog odloka o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč v trtiški občini in predlog odloka o pooblastitvi Projektivnega podjetja Kranj za opravljanje geodetskih storitev na območju občine Trtic • odlok o varstvu voda v občini Tržič, ki podrobno razčlenjuje ureditev in varstvo vodovodov, določa zaščitne pasove pri vodovodnih objektih, ureja varstvo vodotokov in določa nadzor. V predlogu odloka so predvidene tudi kazni za kršilce. • odlok o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč, ki med drugim predlaga naj znaša povprečna gradbena cena kvadratnega metra stanovanjske površine, zmanjšana za povprečne stroške komunalnega urejanja zemljišča, 5128 dinarjev, in da dosegajo povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč za tretjo stopnjo opremljenosti ob gostoti 150 do 200 prebivalcev na hektar 319 dinarjev za individualne komunalne naprave na kvadratni meter koristne površine in 343 dinarjev za kolektivne komunalne naprave. Osnova za izračun prometne vrednosti stavbnega zemljišča so enoletna stroškovna stanarina, lega zemljišča in stopnja urbanistične urejenosti. • odlok o sprejemu zazidalnega načrta Podljubelj »Pri skalah«, ki obravnava gradnjo na travniku, velikem 9 hektarjev, kjer bi lahko stalo 15 stanovanjskih objektov. Zazidalni načrt je bil razgrnjen tudi v krajevni skupnosti od 23. februarja do 25. marca letos. • odlok, ki pooblašča Projektivno podjetje Kranj za opravljanje geodetskih storitev v tržiški občini. Tržič takšne organizacije nima, razen tega pa so Tržičani z dosedanjim delom Projektivnega podjetja izredno zadovoljni. Predlagani višja vodarina in kanalščina Izvršni svet predlaga delegatom, naj bi od prvega odčitavanja dalje v tržiški občini prispevali za kubični meter vode 2 dinarja, kanalščina pa naj bi bila za vse potrošnike 90 par Tržičani in tržiški delovni kolektivi plačujejo že od leta 1971 dalie za kubični meter porabljene vode 90 par oziroma 1,40 dinarja. Kanalščina, ki je bila v tržiški občini vpeljana šele leta 1974, pa je znašala 45 par. Sorazmerno nizke cene za vodo in kanalščino so med glavnimi vzroki, da Komunalno podjetje ni več kos nalogam pri vzdrževanju in Investicijska suša V letošnjem prvem polletju je investicijska dejavnost v tržiški občini skromnejša od planirane, razen tega pa pri vlaganjih vedno bolj prevladujejo lastna sredstva delovnih kolektivov, delež posojil pa upada — Uspešno uresničevanje sanacijskih programov Ko pripravljavci gradiva o polletnem gospodarjenju* v tržiški občini skupaj z izvršnim svetom občinske skupščine ocenjujejo uspešnost gospodarjenje in ga primerjajo z enakim lanskim obodobjem, ugotavljajo, da sta lanska in letošnja prva polovica leta težko primerljivi. Gospodarski pogoji so se v enem letu temeljito spremenili, razen tega pa so v veljavi drugi kriteriji za ocenje- -\ Večina podpisala V tržiški občini je 49 podpisnikov že podpisalo samoupravni sporazum o financiranju skupnosti pred požarom, kar daje sporazumu veljavo, čeprav predstavniki 12 delovnih kolektivov sporazuma še niso podpisali. Zato so podani pogoji, da zbori občinske skupščine razpravljajo o programu skupnosti za varstvo pred požari, in da izvršni svet občinske skupščine predlaga delegatom v sprejem predlog lodloka o obveznem prispevku za požarno skupnost, ki bo veljal tudi za tiste, ki se sporazumu za zdaj še odreka ). Osnova za obračun prispevk je osebni dohodek z vsemi t zveznostmi. Predlagana stopnja prispevka znaša 0,28 odstotka. Sporazum za zdaj še niso podpisali TOZD Gozdarstvo Tržič, Kmetijska zadruga Tržič, SAP, Mesoizdelki Škofja Loka, TOZD Zdravstveni dom Tržič, Stanovanjska skupnost Tržič, Elektro Kranj, Petrol-črpalka, SDK-izpostava Tržič, Turistično društvo Tržič, Avto-moto društvo Tržič, posta Tržič in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost. vanje uspešne poslovnosti in gospodarjenja. Popolnejšo in realnejšo oceno bo zato mogoče prikazati ob zaključku tretjega četrtletja, še posebno pa pri obravnavanju letošnjih zaključnih računov. Kljub temu polletne ocene niso brezpredmetne. Tržičani so lahko z doseženim v prvem polletju zadovoljni. Ugodna je tudi primerjava z drugimi gorenjskimi občinami. Na Gorenjskem je celotni prihodek porastel za 36 odstotkov, porabljena sredstva pa za 27 odstotkov, v tržiški občini pa letošnjo prvo polletje v primerjavi z lanskim porabljena sredstva narasla za 13, celotni prihodek pa za 20 odstotkov, kar priča o ugodnem razmerju. Gorenjsko povprečje je preseženo tudi pri »korigiranem« družbenem proizvodu. Tudi naraščanje števila zaposlenih na Gorenjskem presega razmere v tržiški občini. Na Gorenjskem je zaposlovanje naraslo za 2, v tržiški občini pa za poldrug odstotek. Posebna pozornost je v letošnjem prvem polletju veljala delovnima kolektivoma temeljnih organizacij združenega dela Kompas in Lepenka. Sprejeta sanacijska programa se uresničujeta, vendar to ne sme biti vzrok za samozadovoljstvo. Zmanjšala pa se je reprodukcijska sposobnost gospodarstva. Vedno več je udeležencev delitve družbenega proizvoda in vedno več se deli za osebno porabo. Zato kaže v prihodnje temeljiteje analizirati razmere in odnose v kolektivih, kjer so bila dogovorjena sredstva za osebne dohodke presežena. Še bolj vzbuja skrb podatek o upadanju investicij. Njihov polletni obseg je bil manjši od planiranega, razen tega pa se delež posojil pri vlaganjih manjša. Kolektivi se opirajo na svoje dinarje, kar je dodatna obremenitev gospodarstva. Pomemben je predlog izvršnega sveta občinske skupščine, da je treba delovne ljudi in občane seznaniti z gospodarskimi gibanji in položajem v občini. novogradnjah vodovodnega omrežja v občini. Vzdrževanje je bilo izredno skopo in je bilo posebno lani in letos skrčeno zgolj na odpravljanje najnujnejših okvar. Iz leta v leto bolj očitno pa je bilo tudi pomanjkanje vode v konicah. Komunalno podjetje Tržič in samoupravna komunalna interesna skupnost med drugim v gradivu navajata, da je bilo že lani pri materialnih stroških in vzdrževanju skoraj 64.000 dinarjev izgube, za odplačilo anuitet pa je Komunalno podjetje potrošilo 605.038 dinarjev. Le-to potrebuje samo za normalno sprotno vzdrževanje letno 588.305 dinarjev. Predlog izvršnega sveta, Komunalnega podjetja in komunalne samoupravne interesne skupnosti, da se cena vode zviša na 2 dinarja za gospodinjstvo in gospodarstvo in da velja od prvega naslednjega odčitavanja dalje, je torej upravičen, saj je redna preskrba z v vodo v tržiški občini ogrožena. Do konca letošnjega leta pa bodo v tržiški občini pripravili še odlok o zbiranju sredstev za razširjeno reprodukcijo. Izvršni svet je tudi zbral in predložil podatke o vodarini v drugih slovenskih občinah. Tržič bi kljub povečanju ostal med najcenejšimi, saj znaša na primer vodarina v večini občin 2,5 ali 3 ter celo več dinarjev. V Kranju je vodarina enotna in znaša 2 dinarja, v Radovljici znaša za gospodinjstvo 1,60 in za gospodarstvo 1,40 dinarja, in v škofjeloški občini 2,10 oziroma 2,25 dinarja. Le Jesenice so cenejše. Izvršni svet prav tako predlaga, naj znaša kanalščina tako za gospodinjstvo kot za gospodarstvo v prihodnje 90 par. Tudi ta predlog za povečanje je utemeljen, saj je kanalizacija v tržiški občini neurejena. Središča Tržiča z novo avtobusno postajo. Red na lokalnih in nekategoriziranih cestah Tržiški delegati bodo v četrtek razpravljali o predlogu odloka o lokalnih in nekategoriziranih cestah v občini, ki naj ureja upravljanje, gradnje, popravila, vzdrževanje, zimsko službo in varnost na teh cestah Odlok o lokalnih in nekategoriziranih cestah so v tržiški občini že dolgo pričakovali, razen tega pa njegov sprejem terja tudi Zakon o javnih cestah. Odlok namerava urejati upravljanje, gradnje, popravila, vzdrževanje, zimsko službo in varnost na omenjenih cestah. V predlogu odloka med drugim piše, da je upravljanje in vzdrževanje lokalnih cest v občini dejavnost posebnega družbenega pomena in da z lokalnimi in nekategoriziranimi cestami gospodari pristojna interesna skupnost. Njena naloga je oblikovanje načrtov gradenj in vzdrževanj, spremljanje uresničevanja teh programov in sodelovanje s samoupravno komunalno skupnostjo. Odgovoren za omenjene ceste pa je namreč odbor za ceste in javno razsvetljavo. Denar za te namene naj bi zagotavljala samoupravna komunalna interesna skupnost. Glavni viri pa so prispevki od cene bencina in olja, pristojbine od vseh vrst motornih vozil, zneski, ki jih namenjajo družbenopolitične skupnosti iz svojih proračunov, prispevek za uporabo mestnega zemljišča in prispevek investitorjev za komunalno urejanje zemljišč, namensko združena sredstva, samoprispevki, posojila in druga sredstva, namenjena za javne ceste. Osnova za združevanje sredstev so programi razvoja lokalnega cestnega omrežja. Predlog odloka je rezultat vsestranskega dela upravnih organov skupščine in sodelovanja svetov krajevnih skupnosti. Analiza lokalnih in nekategoriziranih cest v tržiški občini pove, da je v občini lokalnih cest skupno 43.918 metrov, 9190 metrov mestnih ulic, 82.850 metrov lokalnih cest s posebnim režimom ali gozdnih cest, 842M metrov nekategoriziranih mestnih ulic in ulic v naseljih ter 28.109 metrov krajevnih poti. Predlog za razlastitev Lani izglasovani samoprispevek je omogočal izgradnjo splošnega socialnega zavoda za varstvo ostarelih v Ročevnici pri Tržiču, na Paulinovem vrtu, kar je Že dolgoletna želja Tržičanov. Paulinov vrt je bila izbrana kot najprimernejša lokacija. Najprimernejši bi bil severni del parcele. Ker pa lastnik zemljišča gradnji na tem delu zemljišča nasprotuje, je mogoče parcelo pridobiti le z razlastitvijo in ugotovitvijo splošnega družbenega interesa za gradnjo zavoda za varstvo odraslih. O tem bodo jutri in v četrtek razpravljali tržiški delegati. Izvršni svet občinske skupščine prav tako predlaga, da Javno pravobranilstvo Gorenjske vloži predlog za razlasitev omenjenega zemljišča. Razlastitev naj bi po predlogu izvršnega sveta veljala na parceli številka 270 drugega kvalitetnega razreda (sadovnjak) v izmeri 6097 kvadratnih metrov in na delih parcel številka 271, 273 in 276 drugega in tretjega kvalitetnega razreda zemljišča. Skupna površina zemljišča, predlagana za razlastitev, znaša 20.053 kvadratnih metrov. Pripravil Jože Košnjek Bistrica pri Tržiču bo kmalu pozidana. Zato v tržiški občini želijo čim prej modernizirati tudi stara stanovanja v mestu, kar bi le temu vrnilo življenje in živahnost. Bistrica pa utegne dobiti kmalu nov pomemben družbeni objekt — socialni zavod za varstvo ostarelih, o katerem bodo jutri in v četrtek razpravljali delegati občinske skupščine. c 40-let muzejskega društva D Vztrajno delo rodilo bogato žetev Škofja Loka — Grajska kapela je bila v petek zvečer prizorišče izjemno svečanega dogodka — proslave 40-letnice muzejskega društva Škofja Loka. Poleg predstavnikov občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij ter številnih občanov se je proslave udeležilo tudi sedem članov ustanovnega odbora muzejskega društva. Med njimi dr. Pavle Blaznik, ki je bil 38 let predsednik društva in je sedaj častni predsednik, in prof France Planina, ki je bil 38 let podpredsednik društva. V petek je bila na loškem gradu proslava ob 40-letnici muzejskega društva Škofja Loka — Foto: J. Zaplotnik »Zamisel za ustanovitev muzejskega društva in muzeja v Škofji Loki so dali trije mladi škofjeloški profesorji leta 1936 in so zanjo navdušili tudi druge izobražence in občinsko upravo. Že naslednje leto je bilo ustanovljeno muzejsko društvo, 27. avgusta 1939 pa smo na Rotovžu v Škofji Loki odprli muzej, katerega zbirka je obsegala že 915 predmetov, med njimi nekaj drago-. cenosti iz 16. stoletja,« je dejal slavnostni govornik dr. Pavle Blaznik, ki je v svojem govoru opisal nastanek muzejskega društva in muzeja ter njegov razvoj vse do današnjih dni. Ob ustanovitvi je imelo društvo 16 članov, leto kasneje 44 in ob odprtju muzeja že več kot 100. Med vojno je zbirka ostala nepoškodovana, ker jo je okupator pripravil za odpravo v Celovec. Poleg muzejske zbirke, ki je nastala pred vojno, so okupator m njegovi pomagači zbrali v Škofji Loki tudi vrsto drugih dragocenosti z loškega ozemlja. Po vojni je muzejsko društvo zbirko spravilo v nunsko cerkev, potem v samostan. Tam so mu že dodali nov material — zbirka gradiva iz NOB. 8. avgusta 1946 pa se je muzej preselil v puštalski grad. Tega leta si je muzej ogledalo že več kot 1000 ljudi. Ob dvajsetletnici muzejskega društva pa se ie muzej sDet preselil. Tokrat na škofjeloški grad. Tam je dobil več prostora, hkrati pa je bilo s tem zagotovljeno, da bodo grad rešili pred propadanjem. Vendar dejavnost muzeja in muzejskega društva ni bila posvečena le muzejski zbirki v gradu, ki je zajemala že vse škofjeloško območje od najstarejših časov do konca svetovne vojne, temveč tudi ohranjanju starega mestnega jedra, mestnega obzidja, starih mestnih vrat, skratka ohranjanju podobe tisočletnega mesta. Poleg tega pa so začeli urejevati skansen na grajskem vrtu. Kmečko domačijo z vsemi pritiklinami, z 200 let starim čebeljnjakom, mlinom in drugimi značilnostmi kmečkega življenja preteklih stoletij. Leta 1962 je bil muzej na prostem odprt. Zal pa so njegovo nadaljevanje že leta 1964 prekinile Loške poletne igre in od takrat naprej skansen kaže vse bolj klavrno podobo. Izredno pomembna dejavnost muzejskega društva je tudi izdajanje Loških razgledov. Do sedaj je izšlo 23 letnikov, 24. je v tiskarni. Poleg tega pa so ob 1000-letnici Škofje Loke izšle tudi druge knjige. Omenimo knjigo dr. Franceta Planine Škofja Loka s Poljansko in Selško dolino, knjigi dr. Pavleta Blaznika Loško gospostvo, izšla je knjiga o zgodovini Šele in še nekaj drugih. V načrtu pa je društvo imelo tudi izdajo knjige Zgodovina NOB v škofjeloški občini, vendar ta knjiga žal še ni v tisku. Muzejsko društvo Škofja Loka pa je svojo dejavnost razširilo tudi na obe dolini. Tako v Železnikih kot v Zireh že delujeta muzejski ustanovi z zbirkami, ki so značilne za preteklost obeh krajev. »Če sedaj ob 40-letnici pogledamo, kaj je nastalo iz našega dela in prizadevanj, lahko s ponosom ugotovimo, da je loški muzej postal ena najboljših kulturnih in prosvetnih ustanov v občini,« je ob zaključku govora dejal dr. Pavle Blaznik in lahko mu pritrdimo. L. Bogataj Predsednik muzejskega društva Zdravko Krvina je še posebej pozdravil člane ustanovnega odbora društva. Med njimi pa dr. Pavleta Blaznika, kije bil 38 let predsednik, in prof. Franceta Planino, ki je bil prav toliko let podpredsednik društva. (Oba sta na sliki) — Foto: J. Zaplotnik Jesenice — Razstava — V soboto, 24. septembra, so v mali dvorani delavskega doma odprli slikarsko razstavo akademskega slikarja Jožeta Trpina iz Ljubljane. Slikar se predstavlja z 22 deli v raznih tehnikah. Jože Trpin je razstavljal že drugod. Razstavo so pripravili v okviru razstavne dejavnosti likovnega kluba DOLIK, odprli pa po krajšem kulturnem programu učencev glasbene šole Jesenice. Dela bodo na ogled do 5. oktobra. Na sliki: slikar Jože Trpin (desno) v razgovoru z obiskovalcem razstave. -Foto: B. B. Liska na balu Nedeljski kravji bal je ob lepem vremenu privabil nekaj tisoč obiskovalcev v bohinjski Ukane, kjer je spregovoril starosta oče Ukc, nastopili folklorni ansambli, vedro razpoloženje pa ohranjal Alpski kvintet ricam, pozdrava, ki ga že po tradiciji pripravi starosta oče Ukc. Tistim, ki so prišli prvič, tistim, ki so prišli večkrat ali ki prihajajo vsako leto, ni bilo treba dvakrat reči, da bi dostojno in v »špalirju« ob jezeru pričakali prihajajoče Liske in Cike pa konje in planšarice ter planšarje s planin. Živino so prignali s prešernimi vriski in klici, z nasmehom v planšarski obleki in z vso »basengo«, vključno s starim kotlom na glavi. Ponosno so korakali planšarji in planšarice — na bohinjskih planinah jih je še vedno pet, čisto »zares-nih« — za njimi ali pred njimi pa tropi zdaj privzdignjenih kravjih glav, zdaj trmastih teličkov, zdaj malce zbeganih konj. Sem in tja je bila kakšna Cika ali Liska malce začudenih oči in negotovega koraka BOHINJ - Letošnji kravji bal je znova potrdil, da so ljudem takšne prireditve všeč, da jim je na njih prijetno in zabavno, kajti minulo nedeljo je bilo v Bohinju nekaj tisoč obiskovalcev iz raznih krajev Slovenije in seveda gostov, ki se te dni mudijo v Bohinju. Organizatorji, Turistično društvo Bohinj —Jezero, pa so se potrudili, da ni bilo razočaranj, da je prireditev potekala nemoteno in v prijetnem vzdušju. Na odru so folklorne skupine iz Bohinja pokazale slovenske narodne plese, pevci zapeli nekaj pesmi, gorjanska godba se je odrezala s koncertom, učenca iz Srednje vasi pa s šaljivo recitacijo. Seveda tudi letos ni šlo brez pozdrava planšarjem in planša- FILM Zmešnjava v Hong Kongu Če pozabimo, da se stvari kot na primer, da nekdo pretepe ducat ljudi naenkrat, zgode lahko le v filmu, potem je film Zmešnjava v Hong Kongu film za prijetno zabavo. Ze ime glavnega igralca Bud Spencerja je zagotovilo, da je film akcijski, po vrhu pa so v njem ie številni Šaljivi vložki. V tem filmu je Bud Spencer na strani zakona in se bori s svojimi pestmi na strani zakona proti prekupčevalcem z mamili. S svojimi pestmi si utira pot med kriminalci in uniči mrežo prekupčevalcev z mamili. Film se konča s happy endom, tako da gledalec odhaja iz dvorane srečen, ob misli na našega /neustrašnega junaka. Film je posnet s pravim občutkom, da pritegne gledalca in se le-ta med predstavo ne dolgočasi. Poleg Spencerja igra v filmu glavno vlogo še Webbster, ki je tu prevzel vlogo Terenca Hilla, ki je v prejšnjih filmih pomagal neustrašnemu Spencerju. Kdor se dolgočasi, ali pa ima rad akcijske film s primesjo humorja, naj si ta film le ogleda. BožoGrlj pred tolikšno množico radovednežev, ki so za povrh vsega še trumoma fotografirali, se poskušali dotikati ali kakorkoli drugače biti vznemirjeni ob nenadnem in enkratnem prihodu tropov s planin. »lih, kako velika in močna krava,« je rekla gledalka v množici in takoj nato v zadregi zardela, kajti nemudoma je bila deležna poduka, da se je zmotila v spolu. Prihod tropov s planin ob tolikšni množici ljudi ima hočeš nočeš poleg prvotnega pomena, da prikažejo stare bohinjske običaje tudi vzgojni pomen, pa naj bo to smešno kakor že hoče. Da najbolj presenečeno občuduje in vsevprek sprašuje prav mestna otročad, je pa itak že samoumevno. Krave so se potem« pustile občudovati po vsem Ukancu, obiskovalci pa so zagrizli v kranjske klobase, topili v ustih slastne žgance ali ščipaje okušali bohinjski sir. Nad tisočglavo množico se je vrtela rdeča marela zagrizenih ljubiteljev bala iz Komende, planšarji pa so utrujeno posedli k malici, da bi se popoldne zavrteli ob viži Alpskega kvinteta. Kogar je motil ob cesti razstavljeni kič, se je pač obrnil stran, kajti priložnosti za pritajen vzdih ob pristni lepoti jezera, gora in narave nasploh je imel v tem kotičku več kot preveč ... D. Sedej Zvesta gostinstvu Bohinj — Letošnji kravji bal je privabil v Ukane nekaj tisoč ljudi iz vseh krajev Slovenije. Organizatorji so pripravili zanimiv program, v katerem so planšarice in planšarji prignali živino v dolino, opremljeni z »basengo* in dobro voljo... Bled — V hotelu Lovec je zaposlena blejska Jeseničanka Rozka Hribar, doma iz Plavških Rovt nad Jesenicami. V gostinstvu dela že 28 let in je znana tudi kot dobra pevka. Sama pravi, da jo je gostinski poklic vedno privlačil in tudi danes je z njim zadovoljna, saj je delo razgibano, zanimivo in živahno. V Lovcu je zaposlena osmo leto, prej pa je dolgo časa delala na otočnem peronu železniške postaje na Jesenicah, v kolodvorski restavraciji. Rozka Hribar je zadovoljna, vedno nasmejana do gostov, ustrežljiva, zato jo imajo vsi radi. »Gostinstvo zahteva celega človeka,« pravi, »gostje so vedno bolj zahtevni, zato je treba pustiti slabo voljo in osebne težave doma. A ima kot vsak poklic tudi lepe strani, le spoznati jih je treba. Prej, ko sem delala na železniški postaji na Jesenicah, sem bila vezana tudi na strežbo pri mednarodnih vlakih, delala sem po 18 ur skupaj. A smo bili tedaj veseli, večkrat smo se z gosti skupaj usedli in zapeli. Pojem res rada, najraje koroške in slovenske narodne pesmi. V naš hotel zahajajo predvsem domači in tuji gostje, med njimi Angleži, Holandci in Nemci, starejši, ki iščejo miru in počitka. Včasih zaidejo k nam tudi lovske družbe, radi pa bi, da bi se večkrat oglasili, saj so znani kot solidni in veseli ljudje. Čeprav nam je v gostinstvu zdaj znatno bolje, saj imamo 7-urni delavnik in čas za malico in čeprav sem tudi članica delavskega sveta TOZD hotela Lovec, mi večkrat zmanjka časa za gospodinjska opravila doma. A z dobro voljo se da tudi to urediti, tako da nimam težav.« In Rozka Hribar, ki je že toliko časa zvesta gostinstvu, z dobro voljo prežene skrbi, s tisto dobro voljo, ki jo zna vedno tako imenitno prenašati na vse svoje goste v hotelu. A. Vovk Foto: M. Vovk Na graški velesejem Za soboto, 8. oktobra, smo za naše naročnike pripravili skupaj z ALPETOUROM zanimiv izlet v Gradec. Ogledali si bomo mesto samo in pa seveda velesejem, za katerega organizatorji zatrjujejo, da bo leto. njo jesen prav nekaj posebnega. Cena izleta, v katero je vključen prevoz in vstopnica za velesejem, je 260 din. Prijave sprejemajo vse poslovalnice ALPETOURA na Gorenjskem, v Kranju v hotelu CREINA. Podrobnejše informacije dobite na tel. 23-883. S seboj mora vsak imeti veljaven potni list in lahko ima do 1500 din v bankovcih po 100 din. Će bo prijav dovolj in bo izlet šel na pot, bosta šla zraven tudi dva naša naročnika brezplačno. Kdo bo to, bomo pravočasno objavili. D. D. Pri Slovencih Črtomir Zoreč: Ob Rabi Na sončni strani Velebita (17. zapis) Preden bom vstopil v porabsko kmečko hišo, da bi videl razpored prostorov in hišno opravo — moram le še dve tri besede napisati o zgodovini, ki se je v taki ali drugačni obliki dotaknila tudi slovensko govorečega Porabja. Zal, vendar le tako, kot so hoteli tuji mogotci, svetni in cerkveni ... LUTERANI V PORABJU Sredi 16. stoletja je pljusknil val protestantizma tudi na Madžarsko — Ker mu je Tomaž Nadaždi, ogrski palatin in poglavar Železne župnije, odprl vrata tudi na svoje ozemlje, se je del naših rojakov, Nadaždijevih pod-ložnikov hočeš nočeš poluteranil. Saj je isto ukazal tudi gornjelendav-ski grof Jurij Seči, pod čigar oblastjo je bila večina ozemlja našega današnjega Pomurja. Odtlej imamo v okviru naše republike skoro 24.000 prebivalcev, ki se priznavajo k protestantizmu; manjši del le-teh je kalvincev (luteranska sekta, ki jo je utemeljil Švicar Jean Calvin). Ker pa so se nekateri zemljiški gospodje vrnili v katoliško cerkev, so to zahtevali tudi od ^svojih podlož-nikov. Tedaj pa se je izkazalo, da se je luteranstvo že tako zakoreninilo v nekaterih slovenskih družinah, da so se raje izselile v kraje, kjer protestantov niso tako preganjali. In tako se je po 1. 1687 izselilo v okolico Velike Kaniže (Nagy Ka-nizsa) toliko ljudi, da so tam osnovali kar 11 slovenskih vasi. Nekatere od teh imajo še danes naš narodni značaj (ta zanimiv podatek povzamem po Jožetu Mančecu in Vilku Novaku). Med porabskimi in pomurskimi slovenskimi luterani je v 18. stoletju deloval Štefan Kiizmič, pisatelj in prevajalec biblije nove zaveze, avtor učbenikov in pesmaric. ŠTEFAN KUZMIČ Kar brž moram povedati, da pozna pomurska deželica poleg protestantskega pisatelja Štefana Kilzmiča, tudi katoliškega pisatelja Mikloša KUzmiča. — Naš Štefan Ktizmič je živel v letih 1723-1779. Svoj prevod biblije (izšel 1771) je naslovil »Nouvi zakon ali testamentom Gospodna našega Jezusa Kristusa zdaj oprvič z grčkoga na stari slovenski jezik obrnjeni«. Kiizmič je hotel z biblijo, pisano »v starem slovenskem jeziju«, t. j. v slovenščini, kakršno so govorili tedaj med Muro in Rabo, zadostiti zahtevi evangelj-ske vere, da naj verniki čitajo božjo besedo v njim razumljivem jeziku. Štefan KUzmič je bil »scholarch« (učitelj) in pastor v Šurdu (Mura-keresztur), v kraju južno od Velike Kaniže. Torej med slovenskimi luterani, ki so se iz Železne županije ob Rabi preselil tu-sem. Tudi pokopan je mož v Šurdu. Nagrobni kamen ima vklesan obširen latinski napis, ki pove: da je bil KUzmič v mladosti dvakrat napol živ rešen iz Murinih valov, da je kar trikrat komaj u tekel tolovajskim rokam in da mu je bilo življenje polno bolesti in truda«. Vsekakor zanimiv možak, ki pa je učakal le 56 let življenja. Cerkveno občino v Šurdu je vodil kar 26 let. Bil pa je tudi dvakrat poročen. Znal je gospodariti in varčevati. Zgradil si je lep dom, ki pa mu je kmalu zgorel. In z njim vred tudi obila zaloga slovenskih protestantskih knjig. Kako zavesten narodnjak je bil stari luteran Štefan KUzmič, dokazujejo tudi besede, ki jih je zapisal v eni od svojih knjig: »Gospodin Boug je od Srednjega morja notri do Bejloga vso Dalmacio, Istrio, Slavo- nio, Boznio i Bulgario, horvački, krajnski, štejerski, vogrski, morski, češki, polski in moškovitanski orsag žnjim napuno.« Pomurce imenuje »naše vogrske Slovene«, pomurščino pa označi kot »stari slovenski jezik«. Vse Slovane skupaj imenuje »ves slovenski narod«. (Kiizmič imenuje jezik Pomorja-nov »morski«; ruskega pa »moško-vitanskega«. — Orsag — pravilno madžarski je »orszag« — pomeni v slovenščini deželo) Slovenska literarna zgodovina Štefana Kuzmiča zelo ceni. Dal je kot prvi svojim ožjim rojakom vse potrebne knjige za šolo in cerkev v domačem narečju. Njegov prevod biblije je še danes predmet živega zanimanja svetovne slavistike. »OBČINSKI VRTEC« Tako, po slovensko piše, pod madžarskih »ovoda«. Ni velik ta otroški vrtec — saj tuši vas Dolnji Senik (Alsoszolnok) ni velika; le tretjino toliko prebivalcev ima kot Gornji Senik (Felsoszolnok), ki jih ima blizu poldrug tisoč. Seveda tako lep in razkošen ni ta vrtec v porabski slovenski vasi kot so naši — toda brž mi je bil ljub, Jco sem uzrl na njem slovensko besedo ... Razkošje, pravičnosti! In potem je bila tu še deklica, hčerka slovenskega učitelja in pevo-vodje gornjeseniškega pevskega zbora Andraža Cabaja. — Bil sem očaran — toliko naših slovenskih pesmi je znala deklica zapeti! Pa ji je šele pet let... Petletna Ilonka Cabajeva, ki zna zapeti »sto slovenskih pesmic« — Foto: C. Z. No, še beseda o Cabajevem mešanem pevskem zboru. Šteje 30 pevcev in pevk. Vaje imajo vsak teden. Pojo štiriglasno, kot naši zbori (za Madžare, ki pojo enoglasno, je to nekaj posebnega). Poleg splošnoslovenskih pojo predvsem pomurske in porabske napeve. 2e večkrat so se Gornjeseničani udeležili revije pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Izpričali so svojo zavestno pripadnost slovenstvu! — Z naše strani sta gornjeseniškemu zboru v pomoč glasbenika Uroš Krek in Radovan Gobec. Ko tako berem slovenske napise v vaseh ob Rabi in celo v mestecu Monoštru (slovenska oznaka izvira iz besede monasterium, t. j. samostan; pač po cisterijanskem samostanu v Monoštru) in poslušam ubrano slovensko zborovsko pesem tam visoko na našem severu — skoro ne morem verjeti pesimistični napovedi dr. Avgusta Pavla (1. 1930 v reviji Etnolog): »Teh devet slovenskih vasi v madžarski državi se s tako naglico madžarizira, da ji komaj prisodim še nekaj dob človeškega življenja, ko bodo izgubile svoj več kot tisoč let ohranjeni slovenski značaj in se bodo popolnoma potopile v madžar-stvu.« PETI DAN Miljkovići — Ramino korito — O štarije Vstala sva navsezgodaj, že pred peto uro, ker ta kraj res ni bil nič kaj primeren za dolgo jutranje poležavanje. Zajtrkovala sva jetrno pašteto in prepečenec, počakala, da je pastir odgnal svojo čredo na pašo, potem pa sva jo mahnila po najkrajši poti mimo hiše na stezo (pasjim cuckom bi kmalu izpadle oči, tako so se z verig zaganjali v naju). Šla sva po isti poti, po kateri sva že prejšnji večer iskala kolibe na Došenih, samo da sva na razpotju krenila na desno in ne na levo. Zdaj sva tisti dve preklicani kolibi seveda našla in to že kar takoj za prvim ovinkom. Zdaj bi se bilo neumno tolči po glavi in se spraševati, kako da sva jo mogla sinoči zgrešiti. Prebrskala sva okolico, da bi našla vodo in ker vode ni bilo, sva šla naprej. Tisti kos poti od Došenov do Miljković kuka sva prehodila kar na pamet, poti so se namreč ves čas križale in markacije so kazale zdaj v to, zdaj v ono smer. Vmes sva se ves čas ustavljala, vohala pravo smer, ali pa nabirala jagode. Na Miljkovič kuku sva potem končno našla smerni kamen, na katerem je bila s puščico označena pot za Oštarije. Še preden se je najina pot pravzaprav začela, naju je začela mučiti žeja. Ure daleč ni bilo nobenega vodnjaka na vidiku, najini čutarici sta nama prazni žvenke-tali za pasom, usta pa suha kot bi jedla saharski pesek. Bojan je nazadnje izvlekel iz nahrbtnika svojo steklenico konjaka in tudi jaz sem potegnil iz nje dva krepka požirka, čeprav mi v normalnih okoliščinah konjak smrdi in čeprav sem vedel, da bom po njem že v nekaj minutah še bolj žejen kot sem bil prej. Tako je tudi bilo. Edini učinek konjaka je bil v tem, da so mi oslabele noge in sem zato teže hodil. Pot naju je pripeljala v dolgo gozdnato dolino Ramino korito. Pravzaprav ne pot, ampak markacije. Že od Miljkovič kuka namreč poti sploh ni več bilo. Tipala sva pred seboj od kamna do kamna, od debla do debla, po jamah, v katerih so nama zastirale nebo krošnje velikanskih bukev in smrek, plazila sva se čez podrta in nagnita debla podrtih dreves, skozi ozke špranje med skalami, vzponu je sledil padec in temu še hujši vzpon. Ure in ure daleč se je vleklo to prekleto Ramino korito. Će rečem, da sva hodila po gozdu, rečem premalo. To je bil že pravi pragozd, ne več gozd. V njem ni bilo opaziti nikakršnih sledov drvarske žage in sekire. Tu drevesa umirajo od strele ali od zajedalcev ali od starosti, ne od žage. Ramino korito je najočitnejši dokaz, da Velebit ni samo gol kamen in krš, kakor se zdi nepoučenemu opazovalcu in kakršen zgleda s primorske strani. Sama drevesa, drevesa, stoletne bukve in smreke, zelene krošnje, ki zastirajo nebo in preprečujejo sončnim žarkom, da bi pokukali do tal. Vmes med debli pa so bile nametane velikanske bele skale. — In nikjer nobene jase ali travnate vzpetine, nobene točke, na kateri bi se lahko razgledala in orientirala. Še sreča, da sva si lahko pomagala vsaj z markacijami. Še te so bile obledele in komaj vidne — kdove, pred katero svetovno vojno so jih naslikali — pred drugo, če ne celo pred prvo. Bojan je duhovito pripomnil, da je človek, ki je to pot markiral, bil najbrž tudi prvi in zadnji, ki je po njej hodil. Midva naj bi bila potem druga in tretja. To seveda ne bo držalo. Na deblih ob poti sva večkrat opazila z nožem vrezana imena — tudi ženska so bila vmes — in letnice. Teh je bilo največ tam okoli leta 1950. Počivala nisva kaj dosti, ker sva hotela čimprej iz tega korita ven in priti do Oštarij, še prej pa seveda do kakšne vode. Žeja je postajala že kar neznosna. V skalnatih vdol-binicah ob poti sva sicer našla nekaj lužic, ki so ostale od zadnjega deževja, ampak to je bila le kaplja v morje najine žeje. Imela sva pravzaprav še srečo, da sva hodila v gozdnem hladu, v senci drevesnih krošenj. Kaj bi šele bilo, če bi morala laziti po razbeljenih pečinah, z žarečim soncem nad glavo!? Pragozd v Raminem koritu Po več kot treh urah neprekinjene hoje po pragozdu vzdolž Ra-minega korita sva prišla do razpotja na grebenu Sladovače, kjer je pisalo, da je do Oštarij še dve uri hoje. Pravzaprav je bilo to razpotje še v gozdu pred Sladovačo, Sla-dovača je namreč položen travnat hrib, ki mi je ostal v spominu po tem, da sva na njem zgrešila markacijo in nama je pri iskanju prave poti sonce neusmiljeno udarilo v glavo, tako da potem, ko sva končno prišla nazaj v gozd in na pravo pot, na smrt izmučena in z izžganimi usti obležala vsak pod svojim drevesom. A nič ni pomagalo, spet se je bilo treba spraviti na noge in se odpraviti naprej. Vsakemu en dolg poži-rek konjaka — in že so nama spet začela klecati kolena in rumeni krogci so se nama delali pred očmi. Še sreča, da se je pot kmalu začela spuščati proti dolini.Vmes sva naletela na nekaj na pol izsušenih živalskih napajališč, Kljub neznosni žeji se tistih umazanih mlakuž nisva dotaknila. Njihova okolica je bila vsa razrita od parkljev in krempljev. Na najino veliko zapre-paščenje sva v bližini enega teh napajališč odkrila tudi razločne sledove medvedjih šap. No, potem se je pot kmalu razširila, srečala sva prve drvarje in voznike s konji, ki so vlačili podrta in okleščena debla po drčah v dolino, skozi drevesne krošnje so se prikazale strehe vaških hiš in siv asfaltni trak ceste Karlobag—Gospič, zakikirikali so petelini, zabevskali so psi, gozd se je končal in tako sva v soboto, osemnajstega junija ob pol dveh popoldan po petih dneh hoje končno prišla do polovice najine poti po Velebitu — v Oštarije. Seveda, brž po vodo! Vsak s svojo čutarico v roki sva malone stekla do prve hiše v vasi. Mlado dekle nama je z nasmehom prineslo polno vedro hladne, čiste — no, ne ravno studenčnice, te na Velebitu pač z lučjo pri belem dnevu ne najdeš — a kljub temu — božanske Vode. Tako sva jo lokala, da se nisva utegnila vprašati, kako to, da nama zmeraj prinašajo vodo sama mlada, ljubka, prijazna dekleta. No, ta je bila na žalost že poročena. Še preden sva se ji utegnila zahvaliti za vodo, je prišel izza vogala njen mož in jo nahrulil, naj gre v štalo k živini. Vseeno — hvala nebu za to vodo. Saj sva bila že tako izsušena, da se nazadnje niti znojila nisva več. A voda nama ni bila dovolj. Potem sva v vaški trgovini izpila še vsak dve steklenički oranžade, potem pa v gostilni Velebit pri avtobusnem postajališču ob cesti še vsak svojo steklenico Karlovač-kega piva. Bojan se je celo pridu-šal, ker niso imeli piva Union. In še pred pol ure bi bil pripravljen dati celo premoženje za požirek navadne vode. Dolnji Senik Č. Zoreč slovenski napis Občinski vrtec (poleg madžarskega) — Foto: Nenavadna obletnica mature kranjskih dijakov — Leta 1916/17 v Kranju ni bilo pouka v 8. razredu, le dva dijaka sta od časa do časa dobila od profesorjev navodila za študij, dokler nista v marcu 1917 maturirala, nato pa tudi ona dva odšla v vojsko, kjer so bili njuni sošolci že leto dni ali dve leti. Letos sta dva proslavila biserno 60-letnico mature. K proslavi sta povabila še kranjske maturante iz vsega desetletja (1911 do 1920), kolikor je bilo še dosegljivih. Tako se je 14 t. m. zbralo iz raznih krajev 23 tovarišev, zdaj že več let upokojenih, k slavnostni večerji v Ljubljani. Na sliki sede od leve: Avgust Berlot, carinski inšpektor (maturiral 1918); dr. Jakob Svet, sodnik vrh. sodišča (1918); Lojze Žumer, ing. gozd. (1917) organizator sestanka; dr. Ivan Zore, profesor (1913); Andrej lic, novomeški dekan (1918); Rada Zupanec, ing. kemije (1919); Jože Zigon, profesor (1917); Jernej Zupane, inženir (letnik 1917, matura 1918); dr. Viktor Korošec, akademik (1918); Franc Zupančič, svetnik (1916). Stoje: dr. Davorin Gros, odvetnik (1918); Anton Koželj, inšp. soc. zav. (1918); Miha Vrabec, žel. inšpektor (1916); Alojz Jurgele, pošt. inšpektor (1919); Rudolf Završnik, učitelj (1919); Vladimir Gogala, davč. inšpektor (1920); Ivan Kern, kontraadmiral jugosl. morn. (1916); ing. Ciril Rekar, univ. profesor (1920); Andrej Košir, ing. kemije (1918); Vladimir Punčuh, sodnik (M18); Kristijan Jeglič, pošt. inšpektor (1918); dr. Josip Žontar, profesor (1914). - Fotografiral France Planina, profesor (1920). 30.000 malic iz ene kuhinje? Kranj — Tudi pri nas v zadnjem času posvečamo veliko pozornosti prehrani delavcev, zlasti pa toplim obrokom med delom. Zahtevo po toplih malicah za vse delavce je leta 1974 prinesla sindikalna lista in tri leta kasneje se lahko pohvalimo, da vsak dan poje toplo malico več kot !M) odstotkov delavcev. Vendar topla malica ni vse. Več bi bilo potrebno"narediti tudi za kakovost. Izsledki znanosti o prehrani sodobnega človeka se v praksi vse premalo uporabljajo, in to predvsem zaradi razdrobljenosti obratov družbene prehrane, kjer si vsaka kuhinja oziroma vsak kolektiv skuša urejati vprašanje kakovosti kakor ve in zna. Da bi se tudi pri tem premaknilo naprej, je Centralni zavod za napredek gospodinjstva skupaj z raziskovalno skupnostjo Slovenije pripravil »slovenski model« tovarne hrane, ki naj bi pripravljala tople obroke in polpripravljeno hrano za šole, vrtce, vzgojno varstvene ustanove, dijaške domove, domove za ostarele, delovne organizacije in celo samopostrežne restavracije. Takšne tovarne naj bi po tem predlogu zrasle v šestih slovenskih mestih in med njimi tudi v Kranju. »Tovarna hrane«, ki naj bi jo zgradili v Kranju, naj bi ustrezala istim ciljem, ki so navedeni v modelu. Ker pa je glede tovarne podana šele zamisel, je občinski sindikalni svet pretekli četrtek organiziral posvet o vprašanju družbene prehrane v Kranju, ki pa so se ga žal udeležili predstavniki le nekaterih kolektivov. Na tem posvetu so imenovali posebno delovno skupino, ki bo proučila možnosti za gradnjo takšne tovarne in se povezala z raziskovalno skupnostjo SRS v Ljubljani in drugimi avtorji načrtov in tako zamisel prilagodila kranj- skim potrebam in pripravila informacijo za delovne kolektive, da se bodo lahko odločali. Hkrati pa so na posvetu poudarili, da o zamisli velja dobro razmisliti, posebno še zato, ker tovarna Sava prav sedaj pripravlja gradnjo večjega obrata družbene prehrane. Če bo grajen za 4000 obrokov toplih malic dnevno in ustrezno število kosil in večerij, naj bi veljal okoli 40 milijonov dinarjev. Če pa bi združile svoje potrebe vse večje kranjske delovne organizacije, pa bi obrat družbene prehrane veljal okrog 30 milijonov dinarjev več. Naložba ne bi bila preveliko breme za delovne organizacije, ker imajo že vse svoje menze, kjer bi pripravljeno hrano razdeljevali tako kot že sedaj, ko jo kuhajo doma. V kuhinji, ki je precej, lahko tudi več kilometrov oddaljena od razdeljevalnice. L. Bogataj V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM golobi so letos preleteli na tisoče kilometrov in jih je bilo srečati na Čebinah, v Beogradu, na vaji Lubnik 77 itd. »Kurir* in »Živalca* sta letos prav tako pripravila zanimivo in poučno razstavo v Savskem logu, kije sodila med prireditve mednarodnega Gorenjskega sejma. V obeh društvih je vedno več mladih, kar kaže, da se je dejavnost okrepila. Rejci želijo še tesneje sodelovati z osnovnimi šolami, saj prav sodelovanje v takšnih društvih krepi pri mladih ljubezen do živali in narave. Oh) — Foto: J. Zaplotnik Lovska družina škofja Loka — komisija za civilno zaščito, ki skrbi tudi za zaščito okolja je v soboto pripravila očiščevalno akcijo. Lovci so skupaj z učenci osmih razredov osnovnih in učenci poklicnih šol ter taborniki očistili desni breg Sore od Sovodnja do Reteč. Delali so od 7. do 13. ure. Sodelovalo je 35 lovcev in okoli 300 mladincev. To je bila že druga očiščevalna akcija, ki so Jo organizirali lovci te družine. Skrb za okolje je njihova stalna naloga in so za več uspešnih akcij varstva narave letos, ko lovska zveza Slovenije praznuje 70-let-nico, dobili posebno priznanje. (Ib) — Foto: J. Zaplotnik Jesenice — Nova stolpnica — Splošno gradbeno podjetje Gradbinec, organizacija Jesenice, gradi na Plavžu dve novi stolpnici Si in S2. V prvi bo 91 stanovanj, v drugi (na sliki) pa 84 stanovanj, vseljivih predvidoma julija prihodnjega leta. — Foto: J. Zaplotnik Radovljica — Ob osnovni šoli Antona Tomaža Linharta nameravajo še letos začeti urejati zunanja športna igrišča. Izgradnjo oziroma ureditev igrišč bi delno financirala izobraževalna skupnost delno pa šola sama. — Foto: A. Zalar Jesenice — gradbeni utrip — Ves zgornji Plavž je v novogradnjah, saj se je občina odločila za pospešeno usmerjeno družbeno gradnjo novih stanovanj. Ne le okoli gradbišč, temveč tudi na cesti je čutiti, da se na Plavžu intenzivno gradi, saj je cesta polna tovornjakov z gradbenim materialom. — Foto: J. Zaplotnik Jubilej rejcev malih živali is Kranja - Društvo rejcev malih živali »živalca* iz Kranja je v soboto, 24. septembra, v gaju ob letališču na Brniku proslavilo 25. obletnico delovanja. Na slovesnosti je predsednik društva Leon Suchy (na fotografiji) podelil priznanja dolgoletnim in najzaslužnejšim rejcem ter društvom iz Kamnika in Jesenic, s katerima Kranjčani sodelujejo. Jubilej »Živalce* je obenem tudi praznik društva »Kurir*, ki združuje rejce golobov pismonoš. Kranjski Jesenice — Na novo nameščena, a stara in oguljena tabla Gorenjki ni v ponos, pozabili so tudi na slovensko menjalnico, da o vsem malomarnem in zanikrnem plakatiranju okoli sploh ne govorimo... Foto: J. Zaplotnik PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI VAŠA PISMA V BOHINJU BO SE (SAMO) KAPLJALO Vaš zapis pod naslovom Bohinju ne teče, Bohinju kaplja je sicer zanimiv, toda kot bralec se ne strinjam z vsemi ugotovitvami. Občutek imam, da je misel o hotelskih vabah dokaj zgrešena, kajti gostje vedno bolj postajajo nomadi in vse manj jim je do stroge protokolarnosti ob zajtrkih in drugi postrebži. Dvomim, da se gostu kaj dosti toži po hotelskih vzmetnicah, saj ima posteljo vsak doma, v Bohinj pa pridejo zaradi rekreacije, oddiha, narave, ne pa toliko zaradi hotelov. Mislim, da bi se marsikdo zahvalil tudi za kakšen po- grad v pastirskem stanu, če bi bile razmere takšne kot so bile nekoč... Nasploh pa se mi zdi neumestno razglabljati v imenu gostov, kaj jim ustreza in kaj ne. Zakaj ne bi kar njih same vprašali o vsem, kar je pomembno, njihove ugotovitve pa bi objavili v tisku? Gost tako ne bi imel občutka, da je samo plačnik dobrih in slabih gostinsko-turističnih storitev, pač pa bi zavestno sodeloval. Menim, da ie takšno sodelovanje boljša reklama kot vsi prospekti, če se z gosti pogovarjate, bo marsikdo povedal, da imamo v naših lepih letoviščih na Gorenjskem preveč betonske navlake, ki niti malo ne ustreza alpskemu stilu. Za Bohinj je to še bolj pomebno, če ga nočemo uničiti. Majhne dolgoročne naložbe so izčrpane ali pa se podirajo. Premalo se je mislilo na suha leta, ki so sedaj tu, in na spremembe na gospodarskem in na političnem področju, kajti dokler je hotelom dobro pritekalo, so bili tiho. Bohinj je bil vedno poln in še najbolj takrat, ko so bile slabše ceste, prometne zveze in ko so bile trgovine manj založene. Turizem se je ukvarjal v glavnem sam s seboj, z zaledjem bolj malo ali nič. ■ Toda danes je pomebno, da tudi krajevne skupnosti in družbenopolitične organizacije povedo svoje. Če bomo vsi plačevali izgube, smo dolžni tudi sodelovati in ugotavljati vzroke, ne pa slepo verjeti vsemu, kar se nam servira. Menim, da smo vsi občani poklicani, da povemo svoje mnenje, vsaj tam, kjer ljudje pretežno žive od gostinstva in turizma. Če bosta gostinstvo in turizem nasploh še vnaprej životarila izolirano od zaledja in občanov, lahko preneha tudi kapljati... Alojzij Vovk Bled 70 let dr. Mihe Potočnika, predsednika PZS 29. septembra 1977 slavi dr. Miha. Potočnik, pionir in organizator temeljev slovenskega kot tudi jugoslovanskega planinstva. Težko je orisati njegovo bogato in obširno aktivno delo ne le na področju planinstva, temveč tudi na širokem in odgovornem družbenem področju v novi Jugoslaviji. Njegova zavednost ga je v vojni vihri pripeljala v zloglasno taborišče Dachau, kjer je s kleno voljo, vzdržal in se po vrnitvi vključil povsod, kjer so ga najbolj potrebovali. Med ostalim je bil od direktorja jeseniških železarjev do sodnika ustavnega sodišča in člana sveta republike ter predsednika PZS. Po domače »smučarjev« Miha z Dovjega, od koder je prvič zagledal vrhove in ostenja gora, in Kranj imata še posebno stičišče, ki ga dr. Potočnik takole opisuje: »Spominjam se leta 1919, ko sem začel hoditi v gimnazijo v Kranju. Prav tu sem dobil že prvi pouk o planinstvu. Leta 1920 smo kranjski študentje organizirali pohod na Triglav. Tako je tudi moja osebna planinska dejavnost neposredno povezana s kranjskim planinstvom, s planinstvom, ki ga doživljam že 58 let.« Dr. Potočnik je ostal zvest začetkom in spominom iz Kranja in se vedno srečeval z delom gorenjskega planinstva. Tako je vodil I. slovensko alpinistično odpravo v letu 1963 na Kavkaz, kjer je bilo 5 Gorenjcev, ki so odprli pot nadaljnjim alpinističnim odpravam — vsled doseženih rekordov in uspehov. Leta 1967 je nov uspeh v Pamirju. Jugoslovanska alpinistična odprava je osvojila prvi jugoslovanski sedemtisočak PIK Lenina! Vodja odprave je bil Miha. Ob svojem 60. letu je doživljal svoje najlepše pa tudi najbolj tesne trenutke, ko je zaradi žulja moral pri 6000 m in 60 letih kljub »gorenjski« trmi odnehati. Miha je tudi sestavni del organiziranja gorske reševalne službe pri nas, saj je vrsto let kot načelnik vodil republiško GRS. Alpinizem, planinsko gospodarstvo, mednarodna in še posebej medrepubliška sodelovanja ..., to so njegova neizbrisna poglavja zgodovine našega planinstva. Miha se na kranjske čase spominja: »Ko sem prišel leta 1919 z Dovjega v Kranj, je bilo zame to največje mesto na svetu. Takrat je bilo v Kranju planinsko društvo, ki so ga sestavljali izobraženci in trgovci. V današnjem času pa so to delovni ljudje, študentje, učenci in izobraženci. Lahko smo ponosni, da se je planinstvo tako razvilo. Ne moremo in ne smemo pa živeti samo od zgodovine in spominov. Prav je, da gojimo svoje planinske tradicije in smo ponosni na svojo zgodovino, vendar pa moramo živeti v današnjem času in misliti na jutrišnji dan.« Miha Potočnik prav v zadnji misli ostaja vedno mlad in se vključuje v sodobne napredne tokove, ki posredno ali neposredno vključujejo planinstvo kot najmnožičnejšo telesno kulturo v Sloveniji na vzporedno pomembne imenovalce z ostalimi telesno kulturnimi panogami. Značilna je Mihova primerjava: »Kaj je pomembnejše, da si toliko in toliko ljudi na nogometni tekmi daje duška z .navijanjem' ali da se s hojo v hribe toliko tisoč ljudi duševno in telesno rekreira in kondicijsko usposablja — tudi za potrebe SLO.« Skromnost, prijaznost, pomirjevalnost in iskrena plemenitost dr. Mihe Potočnika, planinca, alpinista, smučarja, gorskega reševalca in pisatelja, so sestavine, ki mu ohranjajo duha in moči neuničljive energije. Vedno nas preseneča, tako nas je tudi letos pri odpiranju »Kranjske koče« na Ledinah, ko se je kot sedemdesetletnik povzpel dp planinskega doma na Ledinah po strmi stenski slovenski poti, v divjem dežju in bil za vzgled mnogim mladim! Priznanje za ta jubilej naj ti bo le naša iskrena želja za še dolgo prisotnost med planinci in zvestimi gorami. Franc Ekar V skupini industrijskih gasilskih društev je članice z Bleda vodiki Mojca Šamija. V vaji z motorno brizgalno so se blejske gasilke (na sliki) uvrstile na drugo mesto. Uspelo tekmovanje gasilcev Begunje — Občinska gasilska zveza Radovljica je v nedeljo, 18. septembra, v Begunjah organizirala tekmovanje članov in članic v počastitev letošnjih jubilejev partije in Tita. Desetine so bile razdeljene na industrijska in prostovoljna gasilska društva, pri moških pa še do 30 in na 30 let starosti. V skupini industrijskih gasilskih društev so pri moških do 30 let osvojili prvo mesto člani Elana Begunje, nad 30 let pa člani Verige Lesce. Oboji so tekmovali v vaji z motorno brizgalno in v taktični vaji. Pri prostovoljnih gasilskih društvih pa so bili do 30 let starosti prvi člani prve desetine iz Begunj, pri moških nad 30 let pa gasilci z Bleda. Pri članih skupine B, ki so se pomerili v vaji s hidrantom in v štafeti, so bili pri članih do 30 let najboljši gasilci iz Češ-njice, pri članih nad 30 let pa je bila prva druga desetina iz Krope. Med članicami so bile v skupini industrijskih gasilskih društev prve gasilke iz Elana Begunje (tekmovale so v vaji z motorno brizgalno in v prvi pomoči), pri prostovoljnih gasilskih društvih (pomerile so se v vaji s hidrantom in v prvi pomoči) pa so bile najboljše članice gasilskega društva Begunje. Vse prvouvrščene ekipe so dobile pokale. V počastitev letošnjih jubilejev bodo gasilci v radovljiški občini v posameznih sektorjih pripravili svečane akademije. B. B. Gasilske zanimivosti Preteklo soboto, 17. septembra, so se v kranjski občini začela gasilska tekmovanja v počastitev jubilejev partije in Tita. Tekmovanja so bila zaradi slabega vremena ^»prostorih Gorenjskega sejma v Savskem logu. Mladinci so tekmovali dopoldne. Najboljšo pripravljenost in znanje so pokazali mladinci s Primskovega. Popoldne pa je bilo tekmovanje ienskih gasilskih desetin. Najboljše so bile gasilke industrijskega društva Sava iz Kranja. Gasilska tekmovanja v počastitev jubilejev Tita in partije se bodo nadaljevala oktobra. Na Kranjskem je začel veljati požarni red sredi 18. stoletja. Sprejela ga je deželna vlada in ni veljal le za mesto, temveč tudi za podeželje. Med drugim so enkrat letno pregledali vse dimnike. Kdor ni imel o meta nega in ometenega, je moral plačati globo, ki se je zbirala v gasilskem skladu. Deželna vlada je uveljavila tudi navado s Čeike, kjer so morali uslužbenci in nameščenci opraviti redne tečaje o gašenju. Vendar se je to načelo počasi uresničevalo. Prav tako se je počasi uveljavljala tudi določba, da morajo oškodovanci pri požarih in povodnjih dobiti od škod- n,n0' I.Petrič MALI OGLASI prodam Prodam 2 KAVČA in 3 FOTELJE, dobro ohranjeno. Informacije telefon 064-60-899 od 6. do 18. ure 6633 Rabljen TELEVIZOR EI NIŠ Prodam, Radovljica, Kopališka 1 6659 Prodam KRAVO, črno, sedem in Pol mesecev brejo. Predoslje 21, Kranj 6783 Prodam TRAJNOZAREČO PEČ, dobro ohranjeno. Zglasite se pri Vekič Boro, Groharjevo naselje 6, Sk. Loka 6784 Prodam 2 beli OTROŠKI POSTELJICI in en JOGI. Primožič, Mestni trg 8, Šk. Loka 6785 Prodam suhe LIPOVE PLOHE -50 in 60 mm. Naslov v oglasnem oddelku 6786 Prodam KRAVO, 8 mesecev brejo. Jerše, Šenturska gora 19, Cerklje 6787 Svet delovne skupnosti osnovne šole Matije Valjavca Preddvor razpisuje prosto delovno mesto pomočnice v kuhinji za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoj: polkvalificirana kuharica, poskusna doba 1 mesec Prijave sprejema svet delovne skupnosti 15 dni po objavi. Prodam KUPPERSBUSCH peč in ŠTEDILNIK gorenje na drva. Dovje 55, Cerklje 6788 Prodam KROMPIR za pitanje prašičev. Suha 4, Kranj 6789 Prodam MLADE PUJSKE. Se-nično 15 6790 Prodam popolnoma novo TER-MOAKUMULACIJSKO PEČ 6 KW 8e ne montirano. Gartner Janez, Zgoša 58, Begunje 6791 Prodam GAJBICE za jabolka. Zg. Besnica 64 6792 Prodam malo rabljen GUMI VOZ, večji SOD za namakanje, lažjo 5-letno KOBILO in težjega 7-let-n.ega KONJA. Gostilna Majdnek, Lesce 6793 Ugodno prodam lep globok OTROŠKI VOZIČEK, bel. Telefon 23-719, popoldan 6794 Prodam KORUZO za silažo. La-hovče 47, Cerklje 6795 Prodam SILAZNO KORUZO. Hraše 49, Smlednik 6796 Izdaja ĆP Glas, Kranj, Ulica M ose Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tlak: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 1. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mole Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-880, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, oena aa 1 številko 1 dinarje. - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Odbor za medsebojna razmerja Kemične tovarne Podnart — p. o., Podnart vabi k sodelovanju PK in K delavce za delo v proizvodni službi Pismene prijave je treba nasloviti na splošno službo podjetja, kandidati pa se lahko tudi osebno zglasijo v tajništvu vsak dan od 6. do 14. ure. Prodam 5 KW TERMOAKUMU-LACIJSKO PEČ. Tupaliče 39, Preddvor 6797 Poceni prodam POHIŠTVO za otroško sobo in OTROŠKO POSTELJICO z jogijem. Informacije popoldne na tel. 21 -095 6798 vozila Prodam FIAT 1100, letnik 1963, registriran do konca leta 1977. Pre-kelj, Andrej nad Zmincem 10, Šk. Loka 6695 Prodam ŠKODO, letnik 1971, malo- karambolirano v voznem stanju. Telefon 67-062, Penič, Trnje 12, Železniki 6772 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968, neregistriano. Tavčar, Trebija 24, Gorenja vas 6799 Ugodno prodam ŠKODO 100, letnik 1970, registrirano do 5. avgusta 1978. Hribernik, Puštal 69, Sk. Loka 6800 MINI 1000, letnik 1972. prodam. Vukovič, Radovljica, Gradiška 5, tel. 75-775 6801 Prodam AMI 8, letnik 1970, v* voznem stanju. Zg. Brnik 108, Cerklje 6802 Prodam ZASTAVO, letnik 1965. Vprašati na telefon 061-861-043, Komenda 6803 Prodam DYANO 6, letnik 1969, po generalni, za 12.000 din. Stare, Titova 102, Jesenice, telefon 82-737 6804 Prodam MOTORČEK za brisalce škoda. Fojkar Vilma, Ul. Gorenjskega odreda 8, Planina, Kranj 6805 Zaradi odhoda v JLA ugodno prodam osebni avto DIANE 6 CV, letnik 1969, registriran do aprila 1978, generalno popravljen in popolnoma obnovljen. Ogled vsak dan od 14. do 15. ure. Naslov v oglasnem oddelku 6521 Prodam dobro ohranjen PONY EXPRES, star 1 leto. Jankovič Bojan, Begunjska 6, Kranj 6806 Prodam R 4, letnik dec. 1968, za 17.500.- din. Pristava 28, Tržič stanovanja Mladoporočenca Kranjčana iščeta ENOSOBNO STANOVANJE ali GARSONJERO v Kranju. Plačava 1 leto naprej. Ponudbe oddati pod Devize 6807 posesti Prodam opremljeno ključavničarsko DELAVNICO v bližini Kranja. Ponudbe pošljite pod Lahko avto 6742 Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu pri Zavarovalni skupnosti Triglav Gorenjska območna skupnost Kranj, Delovna skupnost objavlja prosta delovna mesta zavarovalnih zastopnikov za zavarovanje oseb s polnim delovnim časom za nedoločen čas v zastopu Kranj in Škofja Loka in prosto delovno mesto zavarovalnega zastopnika za univerzalni zastop Srednja vas v Bohinju. Posebni pogoji: končana srednja šola ali popolna osnovna šola in starost najmanj 18 let. Zaželeno je, da kandidat stanuje v zastopu, ter da ima posebno veselje za terensko delo in za delo z ljudmi. Prošnje za pridobitev lastnosti delavca sprejema sektor za splošne kadrovske in pravne zadeve pri Zavarovalni skupnosti Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj - Delovna skupnost. K prošnji je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo, kratek življenjepis in potrdilo o nekaznovanju. Rok za vlaganje prošenj poteče 8. dan po objavi. O izbiri kandidata na prosto delovno mesto bodo obveščeni vsi kandidati najkasneje v 30 dneh po zaključku objavljenega roka. obvestila AMD Cerklje organizira TEČAJ ZA MOPEDISTE in TRAKTORISTE. Prijavite se v trafiki Cerklje 6808 Sodoben način čiščenja preprog, tapisoma, itisona. Čistim tudi družbenim ustanovam. Kličite tel. 22-043 6424 NOVO - NOVO - NOVO RAZSTAVA POHIŠTVA odprta ob NEDELJAH od 9. do 17. ure v LESNINI na Primskovem BALETNA ŠOLA IN PLESNA ŠOLA. Vpisovanje vsak dan od 21. septembra do 1. oktobra od 17. do 18. ure v Delavskem domu, vhod 5 (izhod iz kina Storžič) 6616 Dragi hčerki Justini in Mihu Jeri-čevem iz Tatinca 1 čestitajo za god in petdeset letnico rojstva ter želijo še veliko skupnih zdravih in veselih let med svojimi. Za veselo praznovanje jim želijo dosti, dosti dobre volje. Ata, mama ter sestre in bratje z družinami. Čestitka velja tudi za sina Miha. Erzarjevi iz Cerkelj 79 na Gorenjskem 6809 dežurni veterinarji OD 1. DO 7. OKTOBRA 1977: CEPUDER Bogdan dipl. vet. speč, Kranj, Kajuhova 23, tel.: 22-994 in RUDEŽ Anton, Kranj, Benedikova 6 a, tel.: 23-055 za občino Kranj; HABJAN Janko, dipl. vet., Ziri 130, tel.: 69-280 za Škofjo Loko; VIDIC Franc, dipl. vet., Jesenice, J. Šmida 21, tel.: 82-109 ali 81-288 za občini Radovljica in Jesenice. Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldne in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ZVZG Kranj, na telefonski številki 25-779, pa deluje neprekinjeno. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske Graditelji! Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje z n.sol.o. TOZD Opekarne Kranj b.o., Stražišče, Pševska c 18 in Opekarna Maribor — Radvanje p.o. Vam v kooperaciji nudita montažni strop »NORMA«. Prednosti »NORMA« stropa so: — je montažen, čas gradnje minimalen; — je lahek in enostaven za montažo; — je v modularnih merah; — je kakovosten in poceni; — dobra toplotna in zvočna izolacija; — spodnja površina stropa je v celoti opečna. Kupce obveščamo, da se prodajna služba z dnem 27. septembra 1977 preseli v nove prostore v Stražišče, Pševska cesta 18, telefon 21-140, 24-857. Se priporočamo. Delavski svet Termopol Sovodenj objavlja licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. emajl peč Preporod 2. oljna peč EMO 8 3. pomivalna miza dvojna . 4. železna peč 2x 5. peč na žaganje 6. kombi IMV 1600 super 7. telefonska centrala SATC 4/30 8. telefoni IKTA 6 kom. 9. pisalni stroj TOPS 2x 10. ventilator LTH 500,00 din 250,00 din 700,00 din 50,00 din 100,00 din 5.000,00 din 7.000,00 din 8.500,00 din 300,00 din 500,00 din Licitacija bo v sredo, 28. septembra 1977, ob 10. uri v Termopolu Sovodenj. Prometni davek plača kupec. Podrobnejše informacije dobiio interesenti na telefon 064 69 001. Ogled predmetov je mogoč vsak dan dopoldne od 8. do 12. ure v prostorih podjetja. ZAHVALA ob nenadni bridki in nenadomestljivi izgubi naše ljube in nepozabne žene, mame, stare mame, \ sestre in tete Minke Gaber roj. HAFNER se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so sočustovali z nami, ji poklonili cvetje in jo tako številno spremljali na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom za vso požrtvovalno pomoč, kakor tudi kolektivom Mesoizdelki TOZD Škofja Loka, Varnost, DU, LTH, Odeja Škofja Loka in kolektivu STANDARD-INVEST Ljubljana za sodelovanje in poklonjene vence. Še posebej se zahvaljujemo preč. duhovščini za obred in poslovilne besede. Zahvala tudi pevskemu zboru Stara Loka. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: mož Janez, hčerka Minka z družino, sestre in bratje z družinami ter ostalo sorodstvo Artikel 8440 barva: temno rjava, bordo velikost: 3 do 7- Artikel 8441 barva: črna, temno rjava velikost: 3 do 7- Artikel 8442 barva: črna, bordo velikost: 3 do 7- šolarji na cesti potrpežljivo čakajo, da bodo vozniki postali pozorni na prehod za pešce, na gručo otrok, ki se jim mudi v šolo ter na pionirja prometnika v oranžnih uniformah, ki naj bi sošolcem pomagala pri prečkanju ceste: neredko se voznikom tako mudi, da pred prehodom ne ustavljajo in je prehod prost šele, ko se cesta popolnoma izprazni. —L. M. —Foto: J. Zaplotnik S sodišča združenega dela Če so akti samoupravljanja pomanjkljivi Medtem ko je bila delavka - vodja TOZD Prodaja - na porodniškem dopustu, jo je delavski svet tovarne Alpina Ziri razrešil te delovne dolžnosti in se odločil z razpisom poiskati novega vodjo ter se zanj tudi odločil. Sodišče združenega dela pa je tak postopek razveljavilo, in sicer tako razpis kot sam sklep o izbiri novega vodje TOZD Prodaja. Delavski svet se je bil namreč odločil za razrešitev prejšnjega vodje in za nov razpis na osnovi reorganizacije prejšnjega TOZD. Na razpis sta se prijavila vodja TOZD Prodaja in pa novi kandidat: le-ta je bil tudi izbran zaradi višje izobrazbe. Postopek pa je sodišče razveljavilo, ker je mnenja, da sedanji štiriletni mandat voje TOZD Prodaje še ni potekel, niti ni v splošnih samoupravnih aktih delovne organizacije določeno, kako poteka postopek razrešitve. Trditve delovne organizacije, da se je TOZD Prodaja po reorganizaciji povsem na novo formirala, sodišče ni moglo upoštevati, ker naj bi bilo iz registracije pri gospodarskem sodišču razvidno, da se v dejavnosti tozda ni ničesar spremenilo, prav tako pa ne tudi dolžnosti vodje TOZD. Vodja TOZD — delavka na porodniškem dopustu — tudi ni bil obveščen o razrešitvi, niti zakaj: sam zapisnik delavskega sveta pa po oceni sodišča ne predstavlja tako obveščenost, kot jo zahteva samoupravni način urejanja delovnega razmerja. Kmetovalci! 28. septembra 1977 bomo imeli na Kmetijskem posestvu Šenčur na zemljišču KŽK Kranj ob cesti Kranj — Šenčur ob 11. uri demonstracije trosilcev umetnih gnojil iz skupnega programa Vicon — Creina Prikazali bomo delovanje vseh tipov trosilcev in uporabo dodatnih priključkov kot so naprava za vrstno trošenje, naprava za večvrstno trošenje in deponiranje gnojil v zemljo. Vabljeni vsi kmetovalci in strokovnjaki s področja kmetijstva. Creina Kranj Kmetijska mehanizacija ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST KRANJ Obveščamo vse zavarovance — organizacije združenega dela in skupnosti, da je tudi v letu 1977 nekaj začasno prostih za var o valno-tehničnih sredstev, ki so po 53., 54. in 55. členu samoupravnega sporazuma o konstituiranju in oblikovanju medsebojnih razmerij zavarovancev združenih v Zavarovalni skupnosti Triglav predmet nalaganja v korist zavarovancev. Interesente za kredite prosimo, da svoje vloge z navedbo namena koriščenja posredujejo na naslov: - Zavarovlna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj, Oldhamska 2 ali - Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost, Poslovna enota Jesenice, C. Maršala Tita 16, Jesenice Pri razporejanju sredstev bo po pooblastilu zborov temeljnih rizičnih skupnosti zbor temeljnih rizičnih skupnosti Gorenjske območne skupnosti upošteval prioriteto kreditiranja, ki je sprejeta na Gorenjskem za letošnje leto in zavarovalno-bančna načela nalaganja. Obravnavali bomo tudi vse vloge, ki so bile že posredovane in še niso rešene. Rok za vlaganje prošenj poteče 8 dni po objavi. NESREČE OSA V AVTOMOBILU Lesce — V četrtek, 22. septembra, nekaj po 14. uri se je na regionalni cesti med Lescami in Bledom pri hipodromu pripetila prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Ana Kunstelj iz Boh. Bele je pri vožnji po klancu navzdol hotela iz avtomobila prepoditi oso; pri tem pa je zapeljala s ceste v jarek. Voznica in sopotnica sta bili v nesreči huje ranjeni. SKALA NA CESTI Boh. Bistrica — V petek, 23. septembra, ob 5.30 se je na regionalni cesti v Soteski pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Aleksander Jerneje (roj. 1948) iz Boh. Bistrice je v blagem ovinku naletel na večjo skalo na cesti. Ko jo je hotel obvoziti, jo je zadel z desnim kolesom, tako da je avtomobil obrnilo na bok, trčil je v varovalno ograjo in še v telefonski drog, da ga je prelomil, nato je avtomobil obrnilo še na streho. Avtomobil je bil v nesreči popolnoma uničen, voznik pa jo je odnesel le z nekaj praskami. NENADOMA ČEZ CESTO Kranj — Na Oldhamski cesti se je v petek, 23. septembra, ob 16.30 pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Ludvik Jug (roj. 1940) iz Kranja je peljal od se-maforov proti Brniku. Po prehodu za pešce je v križišču s Cesto Staneta Žagarja nenadoma stekla z desne strani 6-letna Simona Hribar iz Kranja. Kljub zaviranju voznik ni mogel preprečiti nesreče in je deklico zadel. Lažje ranjeno so prepeljali v Klinični center. OTROK PRIPELJAL NA CESTO Hotavije — V petek, 23. septembra, dopoldne se je na regionalni cesti v Hotavljah pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Marjan Štrenfelj (roj. 1942) iz Volake je peljal od Gorenje vasi proti Hotavljam. Pri hiši št. 71 v Hotavljah mu je z desne strani z dvorišča pripeljal na cesto 5-letni Rafael Mravlje na skiroju, in sicer tako neprevidno, da je na cesti padel. Kljub zaviranju je avtomobil otroka zadel, tako da so ga huje ranjenega prepeljali v ljubljansko bolnišnico. OGRAJA POPUSTILA Kokra — V soboto, 24. septembra, ob 12.30 se je na regionalni cesti med Kranjem in Jezerskim pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Ludvik Cebulj (roj. 1926) iz Kokre je bil zaradi utrujenosti za trenutek zadremal za volanom, zato je trčil v skalo ob cesti, od tu pa je avtomobil odbilo v varovalno ograjo, ki je popustila in avtomobil se je znašel v reki Kokri. Škode na avtomobilu je za 20.000 din, vozniku pa se ni zgodilo ničesar. NEPREVIDNO PREHITEVANJE Meja — V nedeljo, 25. septembra, dopoldne se je na magistralni cesti med Orehkom in Mejo pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Sašo Praprotnik (roj. 1943) z Jesenic je peljal proti Ljubljani. Ko je prehiteval neki osebni avtomobil, mu je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Danilo Jakšič. Voznik Jakšič je zapeljal skrajno desno, da bi se izognil trčenju, kljub temu pa ga je Pra-protnikov avtomobil oplazil po levi strani, tako da ga je vrglo na travnik. V Jakšičevem avtomobilu je bil težje ranjen sopotnik Rade Jakšič, lažje pa Pavle Jakšič, težje pa sta bila ranjena tudi voznik Praprotnik in njegov sin Matej. Škode na vozilih je za 80.000 din. L. M. Vsem prijateljem, znancem in sodelavcem sporočamo, da smo 26. septembra 1977 nenadoma in mnogo prezgodaj izgubili našega vestnega in prizadevnega sodelavca Pavla Muhovca voznika avtobusa Od pokojnega se bomo poslovili na pokopališču v Lescah na Gorenjskem. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Alpetour Škofja Loka TOZD Potniški promet, Kranj Člansko košarkarsko moštvo Triglava, skupaj s trenerjema Marjanom Lam-pretom in Iztokom Klavoro, v četrtek v Trbovljah čaka velika preizkušnja. Za ponovno uvrstitev v drugo zvezno košarkarsko ligo se bodo v tretji tekmi pomerili z letošnjim republiškim prvakom, selekcijo Dolenjske. — Foto: J. Zaplotnik C Pred košarkarskim srečanjem za vstop v II. ZKL Triglavani optimisti KRANJ - Pred članskim mofttvom Triglava, ki se je v sezoni 1976/77 moral po-' sloviti iz drugoligaške druščine, je pomembna preizkušnja. Nova košarkarska tekmovanja v SFRJ jim prinašajo ugodnost, da tudi v novi sezoni, ki se prične 30. oktobra, nastopajo v drugi ligi. To pa je odvisno predvsem od njih samih. Za ponoven prodor v drugoligasko skupino se morajo se srečati s selekcijo Dolenjske, ki je republiški prvak. Če Kranjčani zmagajo, bodo ljubitelji košarke v gorenjski metropoli lahko ponovno gledali kvalitetna drugoli-gaška srečanja. Odločitev o novem članu II. zvezne lige bo v četrtek v Trbovljah. Ker se mora srečanje odigrati na nevtralnem igrišču sta moštvi izbrali r XX. evropsko prvenstvo v košarki Tretji zaporedni vrh v Jugoslaviji LIEG — »Čestitam vam za osvojeni tretji zaporedni naslov najboljše košarkarske vrste starega kontinenta,« je v brzojavni čestitki dejal takoj po končani finalni tekmi med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo predsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije Josip Broz-Tito. »Z zmago nad SZ v finalu in svojo veliko borbenostjo v dresu z državnim grbom ste zgled vsem našim športnikom pa tudi ostalim na svetu. Se enkrat iskrene čestitke.« Že dolgo se niso jugoslovanski košarkarji na evropskem prvenstvu v Belgiji predstavili v taki luči kot prav v polfinalni tekmi z Italijo in finalni s SZ. Pokazali so vse odlike moderne košarke, ki jim je botrovala še izredna borbenost. Naša modra vrsta je v finalu dokazala, da v Evropi nima konkurence, čeprav je v predtekmovanju morala priznati premoč ekipi ČSSR. V borbi za prvaka (Jugoslavija : SZ 74:61) jim je bila SZ le v prvih petih minutah enakovreden nasprotnik. Po tem so Jugoslovani le uredili svoje vrste in se otresli začetne nervoze ter z nepozabno igro navduševali milijone privržencev košarke v Evropi. Zaman so bile vse menjave nasprotnika, da bi izid prikrojil v svojo korist, saj so Jugoslovani »mleli« tekmeca kot dobro utečen mehanizem. Za uspeh in tretje zaporedno zlato v Evropi — prvič smo bili prvaki leta 1973 v Barceloni, drugič v Beogradu leta 1975 in sedaj v Liegu — so zasluga celotnega moštva s trenerjem Nikoličem in njegovim pomočnikom Tanje-vičem na čelu. Najvišje priznanje so osvojili: Kičanovič, Dalipagič, Slavnič, Čošič, Jerkov, Radova novic, Dele-bašič, Papič, Jelovac, Krstu-lovič, Varaič in Džogič. Vrstni red: 1. Jugoslavija, 2. SZ, 3. ČSSR, 4. Italija, 5. Izrael, 6. Bolgarija, 7. Nizozemska, 8. Belgija, 9. Španija, 10. Finska, 11. Francija, 12. Avstrija. -dh to zasavsko rudarsko mesto. Tekmo, ki bo v Športni dvorani ob 19. uri, bosta vodila priznana sodnika Zule iz Slovenskih Konjic in J era j iz Litije. Kranjčani so se na srečanje začeli pripravljati te avgusta in imeli tudi skupne priprave v Ptuju. Po vrnitvi domov so s treningi pod vodstvom trenerja Marjana Lampreta in po načrtu Braneta Deimana nadaljevali in igrali prijateljska srečanja. S 1. septembrom pa so pričeli s 5x tedensko vadbo v telovadnici osnovne iole dr. Franceta Prešerna. Ker je Lampreta bolezen za nekaj časa priklenila na posteljo, je na pomoč priskočil se bivši trener Iztok Klavora. Treningi in prijateljska srečanja, do tekme z Dolenjsko so jih odigrali 12, niso zato trpeli. Košarkarje Triglava smo obiskali na enem od zadnjih treningov. Vsi igralci so pred to odločilno tekmo bptimisti. Morajo zmagati, pravijo. Trener Brane Dežman: »Moštvi sta izenačeni in Novomesčane precej dobro poznamo. Mislim pa, da bo tekma težka in izenačena.« Enakega mnenja sta tudi Lampret in Klavora. Le Lampret pravi, da bo to srečanje loterija. »Če bi igrali pet srečanj, bi mi dobili štiri, eno pa Dolenjci. Lahko se zgodi, da bo obveljala prav ta! Mislim pa, da je nase moštvo le bolj izkušeno.« Zmago Mavric (kapetan) »Nimamo kaj drugega pričakovati kot zmagol« Brane Skubic: »Prepričan sem v zmago. Poraz je za nas neuspeh.« Boris Kosir: »Dobra igra bo plod nase zmage.« Brane Fartek: »Igra v obrambi prinaša zmago.« Jože Stefe: »Z dobro obrambo jih moramo premagati.« Dasko Hribernik: »Zmaga, zmaga, zmaga!« Iztok Zupan: »Dobra igra je pot do uspeha.« Miloš Lipovac: »Petnajst točk razlike bo v nafto korist.« Andrej Urlep: »Mislim, da jih bomo .obrnili'.« Vse ljubitelje k o* arke, ki bodo v četrtek odšli bodrit svoje moštvo, uprava kluba obvešča, da je odhod z avtobusi ob 16. uri izpred hotela Creina. Za vse so karte rezervirane. Tisti, ki bodo odili s svojimi prevoznimi sredstvi, dobirjo karte pred odhodom avtobusov. D. Humer Zmaga Jeseničank Jesenice — V tekmovanju v slovenski ženski košarkarski ligi sta se v soboto, 24. septembra, na Jesenicah srečali moštvi Jesenic in Mengša. Zmagale so domačinke s 64:35 (37:16). Jeseničanke so zmagale z lahkoto. Nastopile so vse igralke. Koše za Jesenice so dosegle Malacko 18, Vrdoljak 10, Potočnik 16, Srpak 3, Kantarevič 4, Stražišar 4, Korbar 5 in Vav-potič 4. -bef Teden šaha na Jesenicah Šahovski klub Jesenice je pretekli teden organiziral šahovski teden za memorial narodnega heroja Jožeta Gregorčiča-Gorenjca, ki je padel pred 35 leti. Tekmovanje je trajalo ves teden, na njem pa so sodelovali Šahisti vseh kategorij, od pionirjev do veteranov in borcev NOB. Teden .šaha je dobro uspel. Jeseničani so se izkazali kot dobri organizatorji. V nedeljo, 18. septembra, je bilo tekmovanje med gorenjskimi mesti in kraji, na katerem je sodelovalo 8 reprezentanc. Zmagali so Leščani s 34 točkami. Sledijo jim Jeseničani s 30 točkami, Kranjčani z 28,5 točkami in igralci iz Straži.šča, ki so zbrali skupaj z Radovljičani 21,5 točke. V torek, 20. septembra, je bil na sporedu redni mesečni hitropotezni turnir, na katerem je igralo 18 igralcev. Najboljši so bili Jeseničani Krajnik, Jan in Krničar. V sredo, 21. septembra pa so nastopili veterani in borci. Prvi so bili najuspešnejši Roblek, Korošec, in Prestor, pri borcih pa Česnik, Skedelj in Čeh. V četrtek, 22. septembra so Jeseničani pripravili memorialni hitropotezni turnir, na katerem je sodelovalo 12 šahistov. Najuspešnejši so bili Krajnik, Poljanšek in Jan. V petek, 23. septembra, je bilo na Jesenicah sindikalno prvenstvo Jesenic. Sodelovalo je 11 moštev. Zmagalo je moštvo Železarne v postavi Krajnik, Ravnik, Jan in Majtan, ki je zbralo 34 točk. Drugo je bilo s 26 točkami moštvo invalidov jeseniške Železarne, tretja pa je bila ekipa TOZD Jeklarna, ki je zbrala 25,5 točke. V soboto, 24. septembra, so igrali pionirke in pionirji. Pri prvih je bila najbolša Jonkejeva, druga in tretja pa sta bili Mlačnikova in Lebarjeva. Med pionirji so prva tri mesta zasedli Petraš, Tučan in Kokošar. Tekmovanje je bilo zaključeno v nedeljo, 25. septembra, z memorialnim hitropoteznim prvenstvom gorenjskih mest. Kranj je zbral 10,5 točke, Jesenice pol točke manj, Radovljica pa 9,5 točke. F. Benedičič I Kolesarstvo Zadnjo gorsko preizkušnjo so na rallyju Loka '77 imeli vozniki v Dražgošah. — Foto: J. Zaplotnik. Na letošnjem državnem in republiškem prvenstvu Loka rally '77 ki je prvič potekal po Gorenjski, so obilo'dela imeli tudi kontrolorji na posameznih etapah. — Foto: J. Zaplotnik Državno in republiško prvenstvo Loka rally '77 Zonta in Pušnik junaka dirke ŠKOFJA LOKA - Člana AMD Slovenija avto in AMD Skorja Loka Drago Zonta in Aleš Puinik sta junaka letošnjega državnega in republiškega prvenstva v rallvju, ki ga je po gorenjskih partizanskih poteh in cestah organiziralo škofjeloško avto-moto društvo. V izredno dobri organizaciji se je za naslove v petih kategorijah potegovalo nad SO posadk iz petnajstih jugoslovanskih avto moto društev. Glavno besedo za prvo mesto v generalni uvrstitvi sta imela Ljubljančan Zonta in voznik AMD Skorja Loka Pušnik. Zonta je bil na koncu le boljši, saj je osvojil tri gorske hitrostne vožnje, Pušnik pa dve. Razlika na koncu je bila res minimalna, komaj pet sekund. Ob izredni organizaciji loških Sortnih delavcev ni bilo nesreč. Ločani so upaj z upravo javne varnosti poskrbeli za varnost pa tudi vozniki in gledalci, ki so se nabirali ob progah, niso delali preglavic. Tekmovalcem pa je povzročal največ Polovičen uspeh za Gorenjce V Prilipah pri Brežicah je bila v nedeljo, 25. septembra, Šesta dirka za državno prvenstvo v motokrosu v kategoriji 250 kubičnih centimetrov za prvo in drugo ligo. V obeh konkurencah je vozilo 35 tekmovalcev. Proga je bila zahtevna, zato je tekmovanje končalo le 17 tekmovalcev v prvi in 12 v drugi ligi. Rezultati - prva liga: 1. Soštarič (Karlovac), 2. Živoder (Garešnica), 3. Segula (Ptuj), 4. Ahačič (Tržič); druga liga: 1. Avbelj (Ljubljana), 2. Lesjak (Velenje), Spuraj (Ptuj); V Bečeju pa je bila zadnja cestnohitrostna dirka za državno prvenstvo. Boris Baje iz Ljubljane, član kranjskega AMD, je ponovno zmagal in osvojil državna naslova v kategorijah 50 in 125 kubičnih centimetrov. Za Borisa Bajca je to izreden uspeh! TM Mladinci zmagujejo GORENJSKA : LJUBLJANA 2:1 - Mlada gorenjska reprezentanca je z dobro igro nadigrala goste iz Ljubljane. V obeh delih igre so bili Gorenjci boljši od sovrstnikov iz Ljubljane. MEDVODE : KRANJ-CENTER 0:2 - Kadetsko moštvo Centra je v Medvodah po odlični igri osvojilo točke. Gostje so se predstavili kot bolj uigrana ekipa, ki tudi v gosteh dobro igra. MENGEŠ i KRANJ-STRAŽIŠČE 0:2 -Tudi drugo kadetsko moštvo se je z gostovanja vrnilo z zmago. Tako kot njihovi vrstniki Centra so tudi Stražišani. vzeli tekmo resno in uspeh ni izostal. Pari prihodnjega kola: Ribnica na Dolenjskem : Gorenjska v nedeljo, 2.10., v Ribnici, Kranj-center : Virtus (Domžale) in Kranj-Stra-žišče : Olimpija v soboto, 1. oktobra, ob 15. uri na stadionih Stanka Mlakarja v Kranju oziroma v Stražišču. -d h Kdaj zmaga in žoga v mreži nasprotnika KRANJ - SNL Gorenjska : Zasavje 0:4 (0:3), stadion Stanka Mlakarja, gledalcev 300, sodnik Tišler (Koper). Strelci: 0:1 Kolenc (8), 0:2 Radak (25), 0:3 F. Sivko (38), 0:4 Rak (89). Gorenjska: Humar, Legat, Tkalec, Belan-čič, Tivold (Nikolič), Sprajcar, Mrak, Gaber, Mokič, Crnalič (Jošt), Verdnik. Zasavje: Čamer, Vidic, Diznar, Mihelec, Kolesa, M. Sivko, Kolenc, Prelog (Rak), Radak (Pucelj), Drnovšek, F. Sivko. Moštvo Gorenjske je spet poceni predalo točke gostom iz Zasavja. Enajsterica Zasavja je bila spretnejši nasprotnik, saj je znala izkoristiti slabo obrambo Gorenjcev. V vseh devetdesetih minutah igre so bili gostje bolj napadalni od gostitelja. Le-ti so imeli po preselitvi Sprajcarja v »špico« napada nekaj zrelih prilik, ki pa jih nespretni napadalci niso znali izkoristiti. Po štirih odigranih kolih, po 360 minutah, gorenjski strelci še niso zmagali in dosegli zadetka. Kdaj Kdaj se bo to zgodilo, je težko reči, saj v svojih vrstah nimajo igralca, ki bi znal potisniti žogo v nasprotnikov gol tudi iz najzrelejših prilik, -d h Katastrofa Grintovca KRANJ - V članski nogometni ligi - južna skupina — je Šenčur v gosteh visoko porazil moštvo Grintovca, Sava na domačem igrišču Britof, Preddvor pa ni imel težkega dela Filmarji. V severni skupini je bilo drugo kolo nepopolno, saj je bilo odigrano le srečanje LTH : Bohinj. Izidi — člani — južna skupina: Grintovec : Šenčur 3:11, Sava : Britof 5:1, Preddvor : Filmarji 5:2, Podbrezje : Kokrica 2:3, Naklo : Primskovo B 4:2, Trboje : Korotan 1:2; mladinci: Primskovo : Podbrezje 1:0, Preddvor : Filmarji 3:0, Trboje : Kokrica 0:5, Šenčur: Naklo 1:8; člani - severna skupina: LTH : Bohinj 2:1; pionirji: Škofja Loka (selekcija) : Jesenice 2:1,Tržič: Bohinj3:4; mladinci: škofja Loka (selekcija) : Bohinj 5:0, Triglav : Jesenice 1:5. P. Novak preglavic ostri dvojni ovinek na prvi gorski hitrostni vožnji na Lubnik. Na tem dvojnem ovinku pred lesenim mostom je namreč nekaj posadk zletelo s cestišča. Vendar poškodb ni bilo, le na avtomobilu so bile okvare, tako da je bilo na tem delu največ izločenih dvojic. Vozniki, ki so lub-niško prvo hitrostno preizkušnjo uspešno prevozili, v drugi vožnji niso imeli več težav. Vrstni red za državno prvenstvo: RAZRED 1300 cem - SKUPINA I: 1. Pušnik-Sali (AMD Sk. Loka) 1754 kazenskih točk, 2. Kuzmič-Ćernigoj (AMD Slovenija avto) 1802, 3. Venišnik-Satler (AMD Skorja Loka) 1962, 3. 4. Kern-Druškovič (Zvezda Ljubljana) 2017, DO 1300 cem - SKUPINA I IN II: 1. Mečešič-Sebalj (INA Zagreb) 1923, 2. Černigoj-Rajkovič (Zvezda Ljubljana) 1948,' 3. Savič-Stepanović (Titovo Užice) 2080, DO 1150 cem - SKUPINA II: 1. Zonta-Rjavec (AMD Slovenija avto) 1749, 2. Vučkovič-Puzič 1917, 3. Marič-Kuč (vsi Akademac Beograd) 1928, DO 1150 cem SKUPINA I: 1. Milavec-Favai (AMD Skorja Loka) 1867, 2. Živanovič-Pet-rovič (Akademac Beograd) 1942, 3. Krsto-vič-Pajovič (Titove Užice) 2032, DO 785 cem - SKUPINA I: 1. Tomič-Miljkovič (Akademac Beograd) 2094, 2. Svatina-Ber-ginc (AMD Laško) 2253, 3. Nikolič-S. Milj-kovic (Zastava Kragujevac) 2315; GENERALNA UVRSTITEV: 1. Zonta- Kjavec (Slovenija avto) 1749, 2. Pušnik-Šali (Škofja Loka) 1754, 3. Kuzmič-Cernigoj (Slovenija avto) 1802, 4. Milavec-Favai (Škofja Loka) 1867; uvrstitev po republikah: 1. SR Slovenija 128,2. SR Srbija 102, 3. SR Hrvatska 35; UVRSTITVE AMD, AMK, AMTK: 1. AMK Akademac Beograd 63, 2. AMD Škofja Loka 44, AMD Zvezda Ljubljana 39; UVRSTITVE OZD: 1. Alpetour (Škofja Loka) 30, 2. Tigar (Beograd) 27, 3. TIM (Laško) 20, 8. Alpetour II (Škofja Loka) 14, 9. Sava II (Kranj) 11. VRSTNI RED ZA rEPUBLIŠKO PRVENSTVO: DO 1300 cem - SKUPINA I: 1. Puš-nik-Sali, 2. Kuzmič-Cernigoj (Slovenija avto) 1802, 3. Venišnik-Satler (vsi Škofja Loka), DO 1300 cem - SKUPINA I IN II: 1. Zonta-Rjavec (Slovenija avto), DO 1150 cem I: 1. Milavec-Favai (Škofja Loka), DO 785 cem - SKUPINA I: 1. Svetina-Berginc (Laško); GENERALNA UVRSTITEV: 1. Zonta-Rjavec (Slovenija avto), 2. Pušnik-Šali (Škofja Loka), 3. Kuzmič-Cernigoj (Slovenija avto), 4. Milavec-Favai (Škofja Loka); UVRSTITVE OZD: 1. Alpetour I (Škofja Loka), 2. TIM (Laško), 3. Alpetour II (Škofja Loka), Sava II (Kranj); UVRSTITVE AMD: 1. AMD Slovenija avto (Ljubljana), 2. AMD Zvezda (Ljubljana), 3. AMD Škofja Loka, 4. AMD Laško. D. Humer II. ZRL ter ženska SRL in moška ALPLES : KRKA 18:15 (10:6) - Po treh zaporednih porazih so končno rokometašice Alplesa zmagale. V igri z novomeško Krko so bile v vseh pogledih boljše in taka igra jim je prinesla prvo zmago. Zadetke za domačinke so dosegle: M. Benedičič 6, Benedik 1, Jensterle 3, J. Lušina 7 ter Markun 1. TRŽIČ : OBALA 20:20 (9:11) - Tržičani so tokrat prikazali eno od najslabših predstav v tem prvem delu prvenstva. Gostje, ki so vodili skoraj ves čas srečanja, so se na koncu morali sprijazniti le s točko. Strelci za Tržič: Grašič 1, Maje 5, King 3, Vidic 11. PREDDVOR : DOLENJSKA 29:7 (14:2) — Preddvorčanke spet niso imele resnega nasprotnika. Tako je pač stanje v slovenskem ženskem rokometu. Gole za Preddvor so dosegle: Konc 2, Tone 1, Markun 10, Mali 5, Rezman 1, Durja 10. Pari prihodnjega kola: Rovinj : Jelovica, Slavija : Alples, Ribniška : Tržič, Ljubljanska : Preddvor. -dh Hokej Kranj skogorci premagali Tivoli V soboto, 24. septembra, je bila na Jesenicah prijateljska hokejska tekma med mladim moštvom Kranjske gore in Tivolijem iz Ljubljane. Zmagali so domačini s 7:4 (1:2, 3:1, 3:1). Gostje so bili Kranjskogorcem enakovreden nasprotnik le v prvi tretjini, ki so jo tudi dobili. Potem so prevladovali igralci Kranjske gore in zasluženo zmagali. Za Kranjskogorce je Magazin dosegel dva zadetka, po enega pa Medja, Razpet, Lah, Razinger in Horvat. -bef KRIŽE : INLES 25:20 (13:14) - Šestnajstina področnega pokala »Mladost«, igrišče v Križah, sodnika Hauptman, Ceak (oba Ljubljana). Križe: R. Primožič, Jazbec 6, J. Sitar 2, J. Primožič 5, Žepič, Perčič 3, J. Fuks 1, Ahačič 4, Mihelič, Gosar 3, Perne 1, M. Sitar Inles: Rus, Fajdiga 2, D. Andolšek 5, Lovšin 1, Maršič 2, Nate 2, Hočevar, Andolšek 4, Tanko 4. Kriški rokometaši, zmagovalec pokala na Gorenjskem, so se tudi to pot odlično odrezali. Gostje so sicer v prvem delu vodili, vendar so domačini v nadaljevanju minimalno razliko nadoknadili in zmagali. -jk Lepa zmaga Jelovice ŠKOFJA LOKA - II. ZRL Jelovica : Inles 18:16 (10:6), igrišče v Puštalu, gledalcev 500, sodnika Medved (Buje), Sirotič (Umag). Jelovica: Pušpan, Mehonič, Markovič, Jer-šin, Lušina 2, Fister 2, Peternel 6, Polajnar 1, Trobec 1, Pokom 5, Veber 1, Avgust inčič. Inles: Laibacher, Ponikvar, Abrahamsberg 4, lic 2, Radič 2, Zuk, Karpov 2, Troha 1, Pucar, Gabrijelčič 3, Putre 2, Kersnič. Domači rokometaši so pokazali vse odlike dobrih igralcev, čeprav so jim bili gostje iz Ribnice v prvih desetih minutah stalno za petami. Nato so Ločani vzeli igro v svoje roke, razbili obrambo Inlesa in kmalu povedli s petimi goli razlike. Le napaka v zadnji minuti jih je stala še večje razlike pred odmorom. Tudi v nadaljevanju so se do polovice drugega dela diktirali tempo in bili v stalnem vodstvu. Gostje so jih sicer na vse kriplje lovili, toda domačini kljub krizi v zadnjih petih minutah niso dopustili, da bi Ribničani razliko nadoknadili. Za lepo zmago in dobro igro lahko pohvalimo pri domačinih vse moštvo, pri gostih pa so bili boljši Gabrijelčič in lic ter vratar Laibacher. -dh Nogometalice iz Naklega - Pred 400 gledalci je bila v soboto, 24. septembra, v Naklem zanimiva in kvalitetna nogometna tekma ženskih reprezentanc Naklega in Ženskega nogometnega kluba iz Ljubljane, v kateri so s 3:1 zmagale gostje, ki sta jih okrepili igralki Urankar in Holobar, članici ženske enajsterice Maribora. Prav Urankarjeva je odločila tekmo, saj je z dvema zadetkoma v drugem polčasu (prvega je dosegla neposredno iz kota, drugega pa iz prostega strela) zapečatila usodo dobrih domačink. Za Naklo (na fotografiji) so nastopile Joži Praprotnik, Legat, Ani Praprotnik, Drobnjak, Lahovec, Slak, Stilec, Koželj, Lapuh, Količ, Trampuš, Kovačič in Bajrovič. Strelka za domačinke je bila Slakova, za gostje pa Ramovševa in Urankarjeva. Tekma je sodila k izboru slovenske selekcije, ki bo nastopala v zahodni skupini I. zvezne ženske nogometne lige. Nakelčanke se sedaj pripravljajo na tekmo z vrstnicami iz Smartnega ob Paki. (jk) —Foto: J. Zaplotnik Marinković zmagovalec Zagreb — V hrvatskem kolesarskem središču je bilo od petka do nedelje državno kolesarsko prvenstvo v gorski vožnji, vožnji na kronometer in različnih disciplinah na stezi. Nastopili so tekmovalci dvajsetih jugoslovanskih klubov, žal pa ni bilo najboljših. Zato rezultati prvenstva niso realni. Kranjsko Savo je pri članih zastopal le Vlado Pečnik (Ropret, Rakuš in Krakar vozijo na Touru, Udovič pa v letošnji sezoni zaradi bolezni ne bo več tekmoval). Okrnjena je bila tudi ekipa domače Metalia comerce, ki je nastopila brez Coliga in Fumiča; Bobovčan je sicer doma, vendar se je iz Francije vrnil precej poškodovan. Manjkali so še kolesarji iz Kragujevca in Makedonije, medtem ko je Beograd zastopal le eden od treh klubov. Konkurenca je bila torej res skromna, zato ni čudno, da so od prvenstva največ pričakovali Zagrebčani in rogovci. Račune pa jim je pri članih krepko prekrižal Beograjčan Miodrag Marinkovič, ki je med posamezniki osvojil vse naslove. Beograjčan Miodrag Marinković je v odsotnosti večine najboljših jugoslovanskih kolesarjev prepričljivo osvojil vseh pet državnih naslovov. Metalia comerce se je kot organizatorica pr-venstve pokazala v zelo slabi luči. Cesta za vožnjo na kronometer (kolesarji startajo posamično v razmiku ene do dveh minut ali več) sploh ni bila zavarovana. Zmedo so delali avtomobili, krave, kokoši ... Menda se ta disciplina v Zagrebu nikoli ne konča brez zapletov. Tudi tokrat ni šlo brez nesreče. Mladi kolesar ljubljanskega Roga Gregor Bolha je v srečanju z avtomobilom odnesel težke poškodbe. »To je igra s smrtjo,« je dejal trener kranjskih mladincev Jule Kačič. In prav ima! Matej Herlec se je iz Zagreba vrnil z dvema zlatima in bronasto kolaj- Predstavniki gostujočih klubov so se pritoževali tudi zaradi nevtralnih sodnikov (vsi so bili Zagrebčani), veliko hude krvi pa je povzročilo ročno merjenje časov na stezi, kjer je pomembna vsaka stotinka sekunde. Ce so sodniki povrhu vsega še domačini, so si nekateri tako, drugi pa drugače razlagali pravilnost njihovega dela. Upajmo, da bo naslednje prvenstvo, ki bo verjetno v Kranju (savčani drugo leto dobijo stezo) bolje pripravljeno. Trenutno je namreč edina kolesarska steza, ki jo premore Jugoslavija, v Zagrebu. Savčani so se vsi — mlajši in starejši mladinci ter Pečnik - srčno borili, vendar so medalje pripadle drugim. V nekaterih disciplinah bi z malo več sreče prav lahko prišli med trojico najboljših. Tako so bili na primer Kozjek, Cuderman in Pečnik le za las ob bron. Nekoliko nepričakovana pa je bila morda edinole uvrstitev ekipe starejših mladincev na drugo mesto, ko so premagali domačine, ki lahko vsak dan vadijo na stezi, Kranjčani pa so bili na njej prvič. Rezultati gorskega prvenstva — člani: 1. Marinkovič (OBK Beograd) 25:18, 2. Kahlina (M. C. Zagreb), 3. Horvat (Astra), oba isti čas, 9. Pečnik (Sava) 28:21; starejši mladinci: 1. Pirš (Hrastnik) 25:35, 2. Zanoškar (Rog), 3. Setnikar (Rog), oba 25:59, 5. Kozjek (Sava) isti čas, 6. Cuderman (Sava) 26:50; mlajši mladinci: 1. Herlec (Rog) 13:15, 2. Pavlic (M. C), 3. Vehar (Novoteks Novo mesto), oba isti čas, 11. Mam, 12. Kurent (oba Sava); vožnja na kronometer — člani: 1. Marinkovič (OBK) 50:30, 2. Zakotnik (Rog) 50:38, 3. Kranjsko Savo je na prvenstvu solidno zastopal Vlado Pečnik. V vožnji na 1000 m z 200 m sprinta mu je kolajna ušla le za las. Bedekovič (M. C.) 51:03, 7. Pečnik (Sava) 52.19; starejši mladinci: 1. Zrimšek (Novoteks) 33:56. 2. Zanoškar (Rog) 33:57, 3. Badnje-vič (Bihač) 34:57, 4. Kozjek (Sava) 35:25, 7. Cuderman 35:57, 16. Svoljšak (oba Sava) 37:2«; mlajši mladinci: 1. Kastelic (Astra) 17:22, 2. Pavlic (M. C.) 17.31, 3. Moravec (Sloga) 17:39, 12. Kurent, 14. Žun, 19. Jene, 20. Svetelj, 21. Mam (vsi Sava); discipline na stezi — mlajši mladinci: 2000 m zasledovalne vožnje: 1. Herlec (Rog) 2:43,6, 2. Pavlic (M. C.) 2:44,2, 3. Lusetič (Siporex) 2:49,4, 7. Kurent 2:55,6, 18. Mam (oba Sava) 3.07,6; 500 m na čas: 1. Pavič (l.maj Zadar) 38,02, 2. Jurec (M. C.) 38,45, 3. Lusetič (Siporex) 39,87, 5. Jene 41,90, 15. Zun (oba Sava) 43,80; 1000m z 200m sprinta: 1. Pavič (1. mai), 2. Herlec (Rog), 3. Jurec (M. C); 2000 m zasledovalne vožnje — ekipno: 1. M. C. Zagreb (Jurec, Pavlic, Lojen) 2:39,3, 2. Rog 2:48,4, 3. Sava 2:49,2; starejši mladinci - 3000 m zasledovalne vožnje: 1. Zanoškar (Rog) 4:01,8, 2. Kojc (Branik) 4:06,1, 3. ZrimSek (Novoteks) 4:11,7, 4. Cuderman 4:14,8, 5. Kozjek (oba Sava) 4:15,3; 1000 m na čas: 1. Kojc (Branik) 1:17,20, 2. Zrimšek (Novoteks) 1:18,43, 3. Zaubi (Rog) 1:18,57, 4. Kozjek 1:20, 48, 6. Cuderman (oba Sava) 1.21,35; 1000 m z 200 m sprinta: 1. Kojc (Branik), 2. Žaubi (Rog), 3. Mrkša (M. C); 3000 m zasledovalne vožnje — ekipno: 1. Rog (Zanoškar, Setnikar, Klopčič, Zaubi) 4:03,7, 2. Sava (Cuderman, Kozjek, Svoljšak, Kurent) 4:07,4, 3. M. C. 4:10,1; člani — 4000 m zasledovalne vožnje: 1. Marinkovič (OBK) 5:26,3, 2. Zakotnik (Rog) 5:33,4, 3. Bedekovič (M. C.) 5:35,8, 6. Pečnik (Sava) 5:44,9; 1000 m na čas: 1. Marinkovič (OBK) 1:16,67, 2. Zakotnik (Rog) 1:17,24, 3. Bedekovič (M. C.) 1:17,85, 6. Pečnik (Sava) 1:19,87; 1000 m z 200 m sprinta: 1. Marinkovič (OBK), 2. Ožanič (M. C), 3. Bogovič (M. C), 4. Pečnik (Sava); 4000 m zasledovalne vožnje — ekipno: 1. M. C. Zagreb (Bogo vič, Lisec, Kahliuna, Bedekovič) 4:07,0 na 3200 m, ko so ujeli ekipo OBK Beograd. H. Jelovčan Slike: T. Svoljšak V Nancyju se Je v nedeljo z 12. etapo končala mednarodna kolesarska dirka Tour de VAvenir. Zmagovalec dirke je Belgijec Sche-pers, katerega skupni čas je 39.39:56. Najboljši Jugoslovan je Kranjčan Bojan Ropret, ki je s časom 29.55:28 osvojil odlično 13. mesto. Enako se je med 17 reprezentancami uvrstila tudi Jugoslavija, Atletika Celjani zmagali, Gorenjci povprečni Maribor — Na stadionu na Poljanah so v soboto tekmovali najboljši slovenski atleti in atletinje v zelo zanimivem srečanju področnih reprezentanc. Slovenski atletski kriterij 1977, zamenjava za dosedanji »Kriterij slovenskih mest«, je izpolnil pričakovanja. V obeh konkurencah je nastopilo po 10 področnih reprezentanc s po enim tekmovalcem na disciplino. Manjkala je le reprezentanca Zasavja. Reprezentanco JLA, ki bi morala nastopiti kot dvanajsta ekipa, so zastopali samo štirje tekmovalci in je zato niso točkovali. V obeh konkurencah je zmagala reprezentanca celjskega področja. Ženska ekipa Gorenjske se je glede na dosedanje uvrstitve ekipe Kranja na kriteriju slovenskih mest uvrstila na zelo dobro 5. mesto, medtem ko uvrstitev moške ekipa na 6. mesto lahko ocenimo kot delen neuspeh. Omeniti velja, da je nastopila oslabljena, sicer bi se z velikimi možnostmi borila za tret je ali celo za drugo mesto. Pri dekletih so se izkazale predvsem Jesenovčeva z zmago v teku na 100 m, Reja v teku na 400 m in Dolinarjeva v metu diska, pri fantih pa Sagadin v teku na 100 m, Vučkovič in Satler v troskoku in suvanju krogle ter Stare in Božnik v tekih na 400 in 1500 m. REZULTATI: Moški - 110 m ovire: 1. Penca (NM) 15,2, 2. Rener (CE) 15,8, 3. Gustin-čič (KP) 16,1, 7. Bitenc (KR) 17,0; 100 m: 1. Sagadin (KR) 11,1, 2. Godnič (LJ) 11,2,3. Nučič (KP) 11,3; 400 m: 1. Kopitar (CE) 48,5, 2. Prstec (MB) 49,3, 3. Stare (KR) 50,8; 800 m: 1. Prah (MB) 1:55,1, 2. Skubic (LJ) 1:55,1, 3. La-zič (VE) 1:55,7, 6. Križaj (KR) 1:58,4; 1500 m: 1. Lisec (CE) 3:56,4, 2. Peternel (MS) 3:57,6, 3. Božnik (KR) 3:58,0; 2000 m zapreke: 1. Kotnik (LJ) 5:50,3 2. Skof (CE) 6:02,2, 3. Štruc (RA) 6:07,4, 5. Sraj (KR) 6:23,1; 5000 m: 1. Žužek (LJ) 14:46,4, 2. Ukič (CE) 14:49,5, 3. Šamu (VE) 14:56,6. 6. Krek (KR) 16:09,8; troskok: 1. Šimunič (NM) 15,00, 2. Vučkovič (KR) 14,47, 3. Prezelj (CE) 14,08; višina: 1. Prezelj (CE) 202, 2. Miklič (LJ) 195, 3. Adamič (NG) 190, 6. Bizjak (KR) 185; daljava: 1. Piculin (NG) 678, 2. Jurca (LJ) 663, 3. Reiek (VE) 655, 9. Peneš (KR) 539; krogla: 1. Štimec (MB) 16,03, 2. Satler (KR) 14,62, 3. Mijač (CE) 14,55; kopje: 1. Globevnik (MB) 66,88, 2. Zalar (LJ) 66,78, 3. Spilar (NM) 65,78, 7. Smole (KR) 42,58; disk: 1. Pečar (CE) 53,90, 2. Valič (NG) 43,70, 3. Okleščen (NM) 43,46, 7. Pečenko (KR) 26,02; 4 X 100 m: 1. Goriško področje 42,7, 2 Celjsko področje 43,1, 3. Obalno področje 43,3, 6. Gorenjsko področje 44,0; Vrstni red ekip: 1. Celjsko področje 118, 2. Mariborsko področje 97, 3. Ljubljansko pod ročje 96, 4. Goriško področje 91, 5. Dolenjsko področje 90, 6. Gorenjsko področje 80, 7. Obalno področje 58, 8. Velenjsko področje 52, 9. Koroško področje 44, 10. Pomursko področje 30. Ženske - 100 m ovire: 1. Lorenci (MB) 14,7, 2. Kopitar (CE) 15,7, 3. Blažič (NM) 16,1, H. Ovsenek M. 21,1; 100 m: 1. Jasenovac (KU) 12.4, 2. Razdevšek (LJ) 12,5, 3. Mihalj (NG) 12,7; 200 m: 1. Seliškar (LJ) 26,0, 2. Šolar (MB) 26,0, 3. Poteko (CE) 26,9, 7. Beke (KR) 2H.6; 400 m: 1. Djordjevič (LJ) 57,4, 2. Plaihner (CE) 58,0, 3. Reja (KR) 60,0; 800 m: 1 Sobar (RA) 2:11,8, 2. Šverc (VE) 2:12,2, 3. Blatnik (CE) 2:13,0, 6. Pogačnik (KR) 2:22,9; višina: 1. Lovše (CE) 175, 2. Benedetič (NG) 165, 3. Der-novšek (LJ) 160, 7. Teran (KR) 140; daljava: 1. Potnik (LJ) 557, 2. Vinazza (NG) 557, 3. Horvat (MB) 545, 8. Ovsenek B. (KR) 436; disk: 1. Kastelic (CE) 35,32, 2. IVitler (MB) 35,14, 3 Kaj-far (LJ) 35,10, 4. Dolinar (KR) 30,46; krogla: I. Erjavec (CE) 11,53, 2. Melnik (NG,) 10,59, 3. Sturm (VE) 9,80, 7. Skubic (KR) 7.91; 4 x 100 m: 1. Ljubljansko področje 47,9, 2. Mariborsko področje 49,8, 3. Celjsko področje 49,9, 6. Gorenjsko področje 52,4. Vrstni red ekip: 1. Celjsko področje (CE) 84, 2. Ljubljansko področje LJ) 80, 3. Maribor sko področje (MB) 78, 4. Goriško področje (NG) 65, 5. Gorenjsko področje (KR) 53, 6. Obalno področje (KP) 46, 7. Velenjsko področje (VE) 41.5, 8. Dolenjsko področje (NM) 41,5, 9. Koroško področje (RA) 28, 10. Pomursko področje (MS) 19 točk. I. Kavčič Skoraj 80-članski kolektiv živilskega kombinata Žito Ljubljana — temeljna organizacija združenega dela pekarna Kranj praznuje letos 30-letnico obstoja pekarne v Kranju in 10-letnico priključitve k Živilskemu kombinatu Žito Ljubljana. Oba jubileja ter letošnje Titove in partijske jubileje so proslavili v soboto, 24. septembra, popoldne s slavnostno sejo delavskega sveta pekarne Kranj in kulturnim programom, v katerem je sodeloval tudi oktet DPD Svoboda iz Britofa. Na slovesnosti so podelili priznanja članom kolektiva za desetletno in dvajsetletno delo ter poslali pozdravno pismo predsedniku Titu. Na slavnostni seji so v poročilu na kratko pregledali 30-letni razvoj. Ugotovili so, da se je razdrobljeno pekarstvo po združitvi pred 30 leti posebno v šestdesetih letih začelo modernizirati. Še posebno po priključitvi k Živilskemu kombinatu Žito so se izboljšali tudi delovni pogoji zaposlenih. Vendar le-ti še vedno niso takšni kot bi želeli. Opozorili pa so tudi, da bo že v prihodnjem obdobju treba v Kranju misliti na gradnjo nove pekarne. Ob tej priliki smo se pogovarjali s tremi člani kolektiva, ki so v podjetju že več kot 25 let. Milan Džukič (54), kvalificiran pek že 28 let v podjetju: »Doma sem blizu Stare Pazove, vendar že odkar sem zaposlen v kranjski pekarni, živim v Kranju. Za peka sem se izučil pred vojno. Takrat so bili delovni pogoji še veliko težji. Nismo le mesili testo in pekli kruh, ampak smo ga morali tudi sami raznašati po hišah. Po vojni se je potem začelo vse modernizirati in tudi v pekarstvu smo si želeli boljše pogoje. S pomočjo občine smo dobili novo pekarno, ki pa bo kmalu postala premajhna. Bili pa so tudi začetki v Kranju težki. Ročno smo mesili testo in takratne peči so marsikomu prizadele vid. Zaradi slabih prostorov smo bili peki vedno izpostavljeni prepihu. Razen tega pa sem vedno delal ponoči. Marsikdo je zaradi takšnih pogojev odšel iz pekarne. Tudi danes še vedno delamo delno ponoči. Včasih sem razmišljal, da bi pustil ta poklic. Vendar sem vztrajal in upam, da bom v kranjski pekarni dočakal tudi pokojnino. Zame je sicer že vseeno, vendar zaradi mladih, ki se praktično ne odločajo več za pekarski poklic, bi morali nekaj ukreniti glede nočnega dela. Će ne drugače, bi morali pekom priznati vsaj benificirani delovni staž.« Alojz Kozan (54), ^ kvalificiran pek, zdaj J skladiščnik: »Po rodu sem iz Črnomlja, od 1947. leta pa živim v Kranju. Doma nas je bilo vejiko in tako sem se že pred vojno moral izučiti za peka. Ko sem se 1951. leta zaposlil v kranjski pekarni, je imelo podjetje več manjših pekarn. Delal sem pri Kernu, pri Mavsarju in pri Čadežu. Delovni pogoji so bili težki. Takrat smo kurili še z drvmi in najbolje so bili plačani predpečniki — tisti, ki so delali pri pečeh. Danes je pekarski poklic lažji, menim pa, da je še vedno premalo cenjen. Se vedno včasih slišimo: Pek, je lahko vsaka baba. Največja težava v našem poklicu pa je nočno delo. Tega napora danes tudi boljši delovni pogoji (moderne peči, urejeni sanitarni in drugi prostori) ne morejo več odtehtati. Ko sem bil še mlad, me nočno delo ni tako motilo, z leti pa se. človek utrudi. Zdaj sem skladiščnik in upam, da bom dočakal še štiri leta do pokojnine.« Anton Rus (39), vodja ekspedita v pekarni predsednik delavskega sveta: »26 let bo kmalu, odkar sem v kranjski pekarni. Šele ko sem se izučil za peka, sem spoznal vso trdoto poklica. Ta poklic je sicer lep, vendar pa marsikoga odbijajo težki delovni pogoji kot so večna noč, vročina, vlaga. Precej jih je zato odšlo iz našega podjetja, čeprav so ročno mesenje zamenjali stroji, stare peči moderne. Vendar menim, da bomo nekatere stvari v pekarstvu čimprej morali urediti, sicer čez nekaj let praktično ne bomo imeli več pekov. Pri nas na primer že petnajst let ne moremo dobiti nobenega novega učenca za pekarski poklic. Eden od vzrokov je prav gotovo, da se naše delo še vedno začenja ob nedeljah zvečer in končuje ob sobotah popoldne. In tudi kar zadeva osebne dohodke, smo na repu v občini. Spomnil bi samo, da smo že pred leti podpisali samoupravni sporazum, da bomo najkasneje leto dni po podpisu ukinili nočno delo tudi v pekarstvu, a ga še vedno nismo. In za zdaj tudi ne vidim izhoda iz tega položaja. Vendar pa je po drugi strani treba priznati, da se je tudi pekarstvo v Kranju posebno v zadnjih desetih letih moderniziralo. V prihodnje pa nas poleg omenjenih problemov čaka tudi gradnja nove pekarne v Kranju.« a. Zalar Po programu, sprejetem na referendumu o samopri-spevku, so že asfaltirali okrog 600 metrov ceste do vasi V Sercerjevi ulici so poleg javne razsvetljave pred dnevi Vrbnje. uredili tudi pločnike Krajevna skupnost Radovljica j zdaj nenadoma pripombe? Radovljica — Z uspelim referendumom o samoprispevku občanov so 22. februarja lani v krajevni skupnosti Radovljica, ki zajema mesto Radovljica in naselja Vrbnje, Gorica in Nova vas (na tem območju živi okrog 5000 prebivalcev) sprejeli tudi dobršen del srednjeročnega razvojnega programa te krajevne skupnosti. Na referendumu so se namreč občani odločili za prispevek za ureditev pokopališča oziroma dostopa in izgradnjo mrliških vežic ter za ureditev cest oziroma asfaltiranje cest v Vrbnjah, Gorici in Novi vasi. Čeprav z delno zamudo (predvsem zaradi urejanja lastniških zadev) se je urejanje pokopališča (ureditev dostopa in gradnja mrliških vežic) začelo, položenega pa je tudi že 600 metrov asfalta do vasi Vrbnje. Pred dnevi smo se s predstavniki krajevne skupnosti — predsednikom skupščine KS Milanom Špicarjem, predsednikom sveta skupščine Jože-tom Rebcem, predsednikom krajevne konference SZDL Joštom Rol-t cem, tajnikom KS Alojzom Mačkom in drugimi pogovarjali o uresničevanju srednjeročnega programa. ZAKAJ ZDAJ NENADOMA PRIPOMBE? »Program za referendum o samoprispevku, ki je kasneje postal tudi sestavni del srednjeročnega programa razvoja krajevne skupnosti, smo pripravljali dlje časa. Vsi smo se zavedali, da je poleg ostalih problemov v krajevni skupnosti, ki jih tudi ne manjka, predvsem treba urediti vprašanje pokopališča ali če hočete tudi pogrebnih obredov oziroma pogrebne službe. Tako je bil že od začetka julija do začetka avgusta 1975 (en mesec) javno razgrnjen predlog za ureditev pokopališča (izgradnja mrliških vežic, ureditev dostopa, parkirnih prostorov in podobno). Pripomb ni bilo veliko in večino smo jih tudi upoštevali,« je povedal predsednik skupščine krajevne skupnosti Milan Špicar. Nato so se začele vsestranske priprave na referendum. »Predložen program so obravnavale vse družbenopolitične organizacije v krajevni skupnosti, v razpravi pa je bil tudi na sedmih uličnih konferencah socialistične zveze. Skratka, lahko rečem, da je bil verificiran od najširše skupnosti,« pravi predsednik krajevne konference SZDL Jošt Rolc. Referendum je torej uspel in čeprav z delno zamudo so 1. avgusta začeli tudi z urejanjem pokopališča in gradnjo mrliških vežic, ki jih mora po pogodbi v šestih mesecih zgraditi SGP Gorenje Radovljica. Nekaj časa se je zatikalo glede ureditve dostopa na pokopališče oziroma rušenja Šlibarjeve (Burcelj-nove) hiše na Cesti svobode 5. No, ko so to hišo avgusta podrli, so tudi dela na pokopališču (gradnja treh mrliških vežic) stekla. Vendar so se zdaj nenadoma začele pojavljati pripombe, da na primer lokacija pokopališča ni najbolj primerna, da je program prilagojen posameznim skupinam, da občani s samoprispevkom rešujejo širši občinski problem ter druge pripombe in tudi očitki. »Lahko potrdim, da je bila pot do sprejetega programa zares demokratična. Mislim, da so nekatere sedanje pripombe predvsem subjektivne, saj jih takrat, ko je bil čas zanje, ni bilo. Res pa je, da bo po dograditvi pokopališča oziroma izgradnji mrliških vežic treba urediti mrliško službo in obrede. Mislim, da po dograditvi vežic ne bo več razloga, da bi pogrebni obredi potekali skozi stari del mesta, marveč bodo samo na pokopališču. Z izgradnjo obvoznice je tudi predvideno, da bo stari del mesta zaprt za ves promet, s porušitvijo Šlibarjeve hiše pa bo urejen tudi dostop do pokopališča. Mimogrede naj povem, da je s porušitvijo te hiše Radovljica dobila novo panoramo, zato na tem delu ne bomo dovolili nobene gradnje raznih ut in podobnih provizo-ričnih objektov. Kar pa zadeva pokopavanje na pokopališču iz drugih krajev oziroma iz drugih krajevnih skupnosti (takšne govorice se slišijo), bomo vztrajali, da bo vsakdo prispeval tudi ustrezen delež, ki ga danes plačujejo občani naše krajevne skupnosti s samoprispevkom. Predvsem naj bi pri tem omenim del krajevne skupnosti Lancovo, kjer se kljub našemu predlogu niso odločil za sofinanciranje,« je poudaril predsednik sveta skupščine krajevne skupnosti JoŽe Rebec. Ureditev dostopa na pokopališče in gradnja mrliških vežic bosta veljala okrog 4,7 milijona dinarjev, kar je nekaj več od prvotno predvidene investicije. Za napeljavo vode, ureditev razsvetljave in pokopališča pa bodo namenili še dodatnih 1,5 milijona dinarjev. Ves denar bodo zbrali s samoprispevkom in še okrog 700.000 dinarjev za ureditev cest v naseljih v krajevni skupnosti. Sicer pa denar od referenduma redno doteka. Do konca julija se je nabralo 1,878.000 dinarjev. Predvidevajo pa, da bodo do konca februarja 1980 zbrali okrog 7 milijonov dinarjev. Skratka, vse nekako poteka po programu. Zato so posamezne pripombe po široki razpravi in sprejemu programa zdaj (tako rekoč sredi gradnje) najbrž res malo prepozne. KOMUNALNE TEŽAVE Poleg izgradnje pokopališča pa v krajevni skupnosti dokaj uspešno uresničujejo tudi preostali del srednjeročnega programa. Kot rečeno, je že asfaltirana cesta do vasi Vrbnje. Pred kratkim je bila asfaltirana Gregorčičeva cesta in cesta skozi Zale. Na Cankarjevi in Triglavski cesti je urejena javna razsvetljava. Na Gorenjski cesti so že urejeni priključki na Gradnikovo in Triglavsko cesto, urejeno je tudi križišče in avtobusno postajališče. Prav tako so pred nedavnim asfaltirali pločnike na Linhartovem trgu in na Sercerjevi cesti. »Vendar pa je problemov še veliko. Eden takšnih je kanalizacija. Za zdaj je položene okrog 600 metrov. Zato se bo tega problema, predvsem v vaseh, čimprej morala lotiti komunalna interesna skupnost. Razen tega pa bo treba v mestu rešiti vprašanje urejanja parkov, vzdrževanje cest, zelenic, urediti pogrebno oziroma pokopališko službo, zimsko službo in še nekatera komunalna dela,« meni Milan Špicar. Poleg komunalnih težav pa se kažejo še nekatere. Trgovska mreža je še vedno slaba. Podjetje Živila v Predtrgu sicer gradi manjšo samopostrežno trgovino, s katero pa bo rešena preskrba le dela občanov. V Gradnikovi ulici bo čimprej treba zgraditi samopostrežno trgovino. Menda bi jo Veletrgovina Špecerija Bled že morala začeti graditi. »Močno pa pogrešamo tudi obrat družbene prehrane,« pravi Jože Rebec. »In čeprav se čudno sliši, je sedanji otroški vrtec že premajhen. Letos na primer ni bilo moč zagotoviti varstva za okrog 50 otrok. In tudi šolska mreža ni najbolje urejena in bi bilo najbrž treba spremeniti sedanje šolske okoliše. V prvih štirih razredih šole v Radovljici je namreč že izmenski pouk. Poseben problem pa so novi telefonski priključki. Po programu je bilo predvidenih 280 novih telefonskih priključkov. Občani so prispevali po 5000 dinarjev na hišo oziroma po 3500 dinarjev na stanovanje, da bi dobili telefon. Prispevek so plačali že do 1. junija letos in zdaj so upravičeno nejevoljni, ker telefonov še vedno nimajo.« To je nekaj glavnih problemov, s katerimi se v okviru uresničevanja srednjeročnega programa prav zdaj spoprijemajo v krajevni skupnosti Radovljica. Program je sicer obsežen, vendar ne tako, da ga ne bi mogli uresničiti. Krajani, ki plačujejo samoprispevek, so lep primer za to. Zato v krajevni skupnosti pričakujejo tesnejše sodelovanje in razumevanje tudi z organizacijami združenega dela in interesnimi skupnostmi. Besedilo in slike: a. Žalar Preurejeni prostori Hortikulturnega društva Kranj bodo postali razstavni informativni center: letos bosta v prostorih, nad katerimi so patronat prevzeti kranjski taborniki, še dve razstavi. - Foto. J. Zaplotnik Na Gorenjski cesti, kjer sta priključka no Gradnikovo in Triglavsko cesto, so letos uredili križišče, javno razsvetljavo in avtobusno postajališče Po porušenju Šlibarjeve hiše je ta del Radovljice dobil novo panoramo, zato tu ne bodo dovolili gradnje nobenih provizoričnih objektov. Hkrati pa so lahko začeli urejati dostop na pokopališče in graditi mrliške vežice. - B//%M 599999999999