Za poduk in kratek čas. Stauko Vraz in Urban Jarnik ter slovenski Korošci pred 40 leti. (Sestavil po drugih spisih J. L.) I. Edo je bil Stanko Vraz? Edo Urban Jarnik? Pied 40, 50 in 60 leti niamo imeli Slovenci ae nobenega časopisa, nismo imali niti sloveuskih knjig (ali njib število jo bilo noizmerno majhno), niti nSlo7enske Matice", niti prckoristno družbe 87. Mohora. Tudi ni bilo še toliko iskrenih Slovencev, kolikor jib je že dan danes. A nekaj malo domoljubfiib, značajnih, učenib Slo7enc«7 nabajamo že 7endar tudi 7 letih 1800—1840. Ede izmej Slovencev ne pozna našib pesnikov Vodaika in Preširna? Edo ne pozna lepih slovenskih pesmi teh Eranjce7? A tudi drugod, tudi po elo^enskem delu zelene Štajerske in starodavnega Gorotana naali so se možje, ki se niso sramo^ali 87ojega ruateriuskega slo^enskega jezika, marveč ga prisrčno ljubili in gojili ter prejeli za pero, da so pilili, gladili in slavili glovenski goror ter častili slovensko in slovausko naie itue in narod nai. Mej dnigimi možmi te dobe se je na Stajarskem posebno odlikoval Stanko Vraz, a na Eoroakem Urban Jarnik. Stanko Vraz je bil rojen 1. 1810 7 Ijntomerskih goricah (7 Cero7cu), u8il se je 7 Mariboru in Gradcu. jT posledDJem mestu je prebil kakib 7—8 let. Ze 7 mladih letih se je 7 ujem 7zbudila ljubezen do domo^ine 87oje in do s^oje lepe materinščine. Poleg drugih nauko^ za6el je gojiti slo7enš8ino in sorodne jej slo^anske jezike, 7 katerib je bil dobro izurjen, zlasti pa 7 ilirščini (br7aš5ini). Naa slo^enski je bil takrat Se 7 po7ojib, malo slovenskih knjižic se je takrat že izdalo, a ae to malo šte^ilo ni našlo dosta čitatel- j«7. Stanko Vraz pa se je bil rano aeznanil s brraičino in »rbš6ino, katera jezika «ta skoro isto, kar j« aaia materinš6ina. Stanko Vraz je bil gore6 domoljub, in zato je bil 7 vcliki skrbi za ¦alo bodočnost. Sloveneki narod se mu je zdel pr«oaali, da bi mogel sam na vse veke brez pripomoči bratakih narodov izbajati. A isto se mu j« ridelo o Hr^atih ia Srbih. Zato je želel, da bi 8* 7si Jugoalavjani — on nas je nazival Ilire — tdraiili 7 jeziku, ter piiali z vsem umljivo iliričiao, katero je aam gojil. Začetkoma je sicer piaal itajersko slovouščino, a se pozneje poprijel ilirščine, 7 katerem jeziku ste že pred 40 leti pisanc bil« ,,politiike novine" in lepoznanski list nDaniea" v Zagrebu. Nagovarjal je on tudi kranjak« Sloveuce, posebno Preširna, naj se poprimejo njejovega jezika, a ga niso slušali. Stanko Vraz učen mož, izvrsten pesnik, ima zasluge za Jugoalovane (Ilire) v ob6e, in ae posebej pa za Hrvate (jedro nekdajnih Ilirov) in za Slovence. V hrvat¦kem (ilirakem) jezika je spisal ta glasoviti pesBik obilo avojib krasnih peami, katere je (nekatere 7 drugi6) sHrrat8ka (prej iliraka) Matica" 7 5 knjigah na »vitlo dala; 7 hrvatskem jo uredoval tudi znanstreno knjigo nKolo", bil duia narodnega hrratskega žirljenja v Zagrebu in na Hrvatakem akoii 10 let. Za Slovence pa ima te-le zasluge. Spcral jo pesmi tudi 7 slovenakem našem narečji, občeTal z maogimi odličnimi Slovenci in nabiral po 7sem Slorenskem narodne pesmi. Teh je nesnano veliko nabral, naaaenil jib izdati sam, a manjkalo mu je za to potrebnega denarja. Veliko mnoiieo teb prekraanib aloronskib narodnib pesem hraii vSlorenska Matica". Stanko Vraz, ta veleum jugosloraniki, ta akoro naJTCČji jugOBlovanski doinoljub, nmrl je dosta prerano 1. 1851 vZagrebu, kjer je tudi pokopaa. Kdo pa je bil Urban Jarnik? Urban Jarnik je bil dabovnik na Koroškem io snamenit alovenski pisatelj tiste dobe. Rojen je bil 1. 1784 v Zilski dolini na Koroškem. Njego7 u6it»lj je bil Gatamann v Celovcu, kateri jo bil todi pitatelj sloven«ki. (Spisal je Windiscbe Spracblehre iu več druzega.) A Jarnik je daleč preatgi.il svojega učitelja. V mladib letib je prec«j dobrih alovenskih petmi iložil in mnogo za ljudatvo koristnib knjiiic 7 doma6em jeziku izdal, b. pr. nSber lepih rakoT za mladino", rSadjerejo", nMolitv«ne bukvice za otroke", nJedro krš6anakih resnic". V poznejšib letib se je pa skazal ime¦itncga tlorsnakega jezikoslovca. Izdal je 1. 1822 7 Celovcu: Sammlung aolcher altslaviacber Wb'rter, w«lcbe im haatigea windi8chen Dialekte fortleben. Še bolj inamenita je njegova učena knjiga: nVeraccb «inea Etioaologikon« der slavischen Mundart in Inner-Oesterreich", katera je izišla v Celovcu. Jarnik j« bil jako u6en slovanski jezikoslovec, umeval je po rečjem vse slovanske jezike in občeval a slovanskiiui u6enjaki. On je raztolma6il tudi oni slovenski napis ua rvojvod8kem stolu" na goapesvetskem polju. Nemški u6enjaki so mialili, da je latinski, a Jarnik je dokazal, da je slo^enski. Kot duhovnik je Jarnik pastiroral v Canjab pod Kernosom in kot župnik 7 Blatnogradu, kjer je 1. 1844 umrl, 70 let star. Od rokopisov 7 njegovi zapuščini je znamenit nemžkoslovaaski slovar in nekatere peami. (Dalje prih.) Smešničar 1. Pijanca ua glasu obiskala je bela žena smrt, da jegovo vina navzeto truplo pošlje v krto^o deželo. Ko spreTidi, da jej ne uide reč, veli si prinesti kupico vode studene in jo popije reko6: nna smrtni poBtelji treba je spraviti se tudi z najbolj sovraženim nasprotnikom" in je tako 8 sovražnico vodo spravljen umrl.