PRESEKI
Cimo DELOVNI SBORRI
ét.s
27.12.77
BG ELEO
LETO 1977 SE IZTEKA. V NAVADI ,TE, DA V TEM ČASU ŽE SNUJEMO NAČRTE IN GOVORIMO O ŽE E.TA H, KAKO NAJ BI POTEKALO DELO IN ŽIVLJENJE V NOVEM LETU. O TEM RAZMIŠLJAMO DOMA, V OKOLJU, K .TE R DELAMO, VSEPOVSOD. ISTOČASNO PA SE VEČ ALI MANJ SKRBNO IN KRITIČNO ZAMISLIMO, KAJ SMO OPRAVILI IN ČESA NISMO, KAKO JE BILO MARSIKAJ DRUGAČE, KAKOR SMO SI PREDSTAVLJALI ALT OBETALI. BODI TAKO ALI DRUGAČE, V NAS KLJUJE OČITEK, DA ČA SA NISMO DOBRO IZRABILI IN DA SE JE LETO PREHITRO OBRNILO:
NEMOGOČE JE STRNITI IN NA KRATKO ZAPISATI VSE TISTO DOGAJANJE V DELOVNI ORGANIZACIJI, KI OB KONCU LETA V ZAVESTI DELAVCEV OSTANE KOT NAJPOMEMBNEJŠE. TODA NEDVOMNO SMEMO UGOTOVITI IN POUDARITI, DA JE BIL,O TUDI PRI NAS LETO 1 977 V ZNAMENJU ODGOVORNIH IN ZAPLETENIH NALOG V ZVEZI Z URESNIČEVANJEM ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU. SEVEDA TE AKTIVNOSTI NE BI SMELI TEHTATI IN MERITI ZGOLJ Z VIDIKA PRIPRAVLJANJA, OBRAVNAVANJA IN SPREJEMANJA NOVIH SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV, O KATERIH TE DNI DELAVCI IN KMETJE ODLOČAJO Z REFERENDUMOM. VZPODBUDNI IN USPEŠNI SO PREDVSEM TISTT NAPORI, KI SMO JIH VLAGALI V DELO SKOZI VSE LETO, DA BI PRI VSAKODNEVNEM GOSPODARJENJU IN UPRAVLJANJU DOSLEDNO SPOŠTOVALI IN IZVAJALI NAČELA ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU.
MORDA SO BIU TUDI ZATO DOSEŽENI DOBRI GOSPODARSKI REZULTATI V VSEH TEMELJNIH ORGANIZACIJAH V SESTAVI GOZDNEGA GOSPODARSTVA BLED. GLEDE CELOLETNEGA POSLOVANJA BO SICER KONČNI REZULTAT ZNAN, KO BODO SESTAVLJENI ZAKLJUČNI RAČUNI; ZAENKRAT SE PRI TEJ OCENI PAČ OPIRAMO NA PODATKE DEVETMESEČNIH OBRAČUNOV, USPEŠNO POSLOVANJE V LETU 1977 GRE PRIPISATI NAPOROM IN PRIZADEVANJEM VSEH DELAVCEV, KI SE ZAVEDAJO, DA S TEM NAJBOLJE DOKAZUJEMO NAŠO PRIPRAVLJENOST ZA ZAGOTAVLJANJE POGOJEV IN MOŽNOSTI UVELJAVLJANJA ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU. POSEBEJ VELJA POUDARITI, DA SO BILI POSLOVNI USPEHI DOSEŽENI V VELIKI MERI TUDI ZATO, KER SMO SE ZA GOSPODARSKE UKREPE SAMOUPRAVNO ODLOČILI.
V LETU 1978 BO TREBA NADALJEVATI ZAČETO DELO PRI VSEBINSKEM DOPOLNJEVANJU IN SPREMINJANJU VSEH ODNOSOV TAKO MED TEMELJNIMI ORGANIZACIJAMI PRI PRIDOBIVANJU IN RAZPOREJANJU DOHODKA KOT TUDI PRI UVELJAVLJANJU NAČELA DEUTVE PO DELU, OBENEM BO TREBA ŠE BOLJ ZAVZETO IZPOLNJEVATI VSE SAMOUPRAVLJA LSKE NALOGE IN DOLŽNOSTI NE SAMO V SAMOUPRAVNIH ORGANIH TEMELJNIH IN DELOVNE ORGANIZACIJE, TEMVEČ PRAV TAKO V INTERESNIH SKUPNOSTIH, DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTIH TER V VSEH DRUGIH ORGANIZACIJAH. PRI TEM ŽELIMO V NOVEM LETU 1978 VSEM DELAVCEM IN KMETOM NAJVEČ USPEHOV.
----- jJj---------fé---------- <•> <•> <•>
<•> <f >	<•>
•
2
Izdelava gozdno gospodarskega načrta
Med nalogami, ki so jih temeljne organizacije združenega dela do sedaj poverjale delovni skupnosti skupnih služb, je ena najpomembnejših izdelava gozdnogospodarskih načrtov. Le-ti so v gozdarski dejavnosti osnovni dokumenti planiranja In morajo zagotavljati poseben družbeni interes za gojitev in trajno ohranitev gozdov. Sprejemanje tako pomembnega dokumenta ni samo stvar temeljnih organizacij, ampak dajeta svoje mnenje tudi interesna skupnost za gozdarstvo in posebna komisija za potrjevanje načrtov pri izvršnem organu republike.
Gospodarske načrte, ki so temelj planiranja v naši panogi, izdelujemo za desetletno obdobje. To je torej izrazito dolgoročna usmeritev. V njih načrtujemo predvsem:
-	gozdno proizvodnjo, da bi dosegli trajni donos po količini in kvaliteti;
-	biološko reprodukcijo gozdov na naravnih osnovah;
-	gradnjo gozdnih prometnic za pridobivanje donosov in
zagotavljamo splošne funkcije gozdov (okolje, krajina, rekreacija).
Na zgornji gozdni meji - foto Veber I.
Cilji v gozdarstvu so potemtakem zahtevni in večnamenski. Zato so že v preteklosti terjali skrbno planiranje. Tudi v naši OZD se lahko pohvalimo s skoraj 1 00-letno tradicijo v načrtovanju gospodarjenja z gozdom v kapitalnih družbenih gozdovih. V novejši zgodovini pa tako gozdarska zakonodaja kot tudi vsestranski pomen gospodarjenja z gozdom zahtevata še bolj družbeno in strokovno poglobljeno planiranje.
Priznati moramo, da smo se gozdarji vse preveč zanašali na dobro tradicijo in ostajali nekritični ob sicer šablonskih, a po številkah natančnih načrtih. Vse večje zahteve družbe po vseh funkcijah gozda so nas postavile pred nove naloge. Tudi v naši OZD smo se do sedaj "dobro držali" s solidno - lahko bi rekli standardno sestavo načrtov, ki so ustrezali zakonodaji, niso pa prinesli kvalitetnih sprememb v naše načrtovanje.
Po letu 1971 smo pričeli uporabljati nov način urejanja gozdov. Le-to je poleg pozitivnih značilnosti in ekonomske utemeljenosti pokazalo tudi slabosti, ki smo jih uspešno rešili šele po petih letih (metodične napake, slaba rastiščna osnova za kategorizacijo gozdov). Kljub novi metodi se je organizacija izdelave načrta spremenila le interno v sektorju za u-rejanje gozdov, ne pa tudi pri delitvi nalog med temeljnimi organizacijami združenega dela in skupnimi službami. V tem sestavku ne bi obravnavali strokovne ocene metode, ker je to naloga strokovnih služb in uporabnikov rezultatov. Skušajmo na kratko analizirati organizacijo izdelovanja načrta in ugotoviti perspektivo, o kateri moramo razmišljati vsi delavci v organizaciji združenega dela.
Iz popisa nalog v sektorju za urejanje gozdov nedvoumno izhaja, da je pri izdelavi gospodarskih načrtov za enote skoraj celotno delo in presojanje ome-
jeno tako na posamezne delavce kot na team v sektorju, zelo malo pa se vključujejo sodelavci iz temeljnih organizacij, ki so izvajalci teh načrtov. Nekaj skupnih načelnih posvetov in izmenjava podatkov o evidenci dosedanjega gospodarjenja pri sestavljanju načrta komaj zadoščata, da bi imenovali skupen rezultat. Izdelku - gozdnogospo-- darskemu načrtu - lahko očitamo, da je v veliki meri rezultat dela specializirane ekipe u-rejevalcev.
Dobre strani sedanje organizacije izdelave načrta:
-	ekipa urejevalcev sistematično, z enotnimi kriteriji obravnava enote in lahko uskla-ja izhodišča za vse enote;
-	strokovno specializirano delo omogoča poglobljen študij in daje znanje na višjem nivoju za metodiko načrtovanja,
Slabe strani so:
-	odločitve urejevalcev karakte-rizira preveč načelno izhodišče v primerjavi s konkretnejšo odločitvijo, ki pa je lahko le 6ad večkratne kontinuirane analize potenciala gozdov;
-	ponavljajoče se operacije pri obdelavi podatkov z leti odbijajo kreativne sodelavce;
-	fizično naporno sezonsko terensko delo, ki je omejeno na kratko sezono za celo e-noto;
-	pogoste fluktuacije kadrov na delovnih mestih, ki so medsebojno tesno povezana in kjer je terensko delo neločljivo od kabinetne obdelave podatkov;
-	ni kontrole in ne korekture načrta pri izvajanju določil, ker načrtovalec nima te funkcije in je pri sedanji organizaciji tudi ne more imeti.
Torej že pri organizaciji izdelovanja načrtov odstopamo od osnovnih načel vsakega planiranja:
-	pomembne cilje za druge delavce v TOZD v bistvu obli-
3
kuje in soodloča o njih specializirana ekipa;
-	pri izvedbi sami ni zagotovljena kontrola;
-	ugotovitve pri izvajanju nosilci ne prenašajo neposredno v načrt.
Nekajdnevno sodelovanje načrtovalcev s prakso te organizacijske vrzeli ne more zapolniti. Vendar je bistvo problema v sedanji organizaciji načrtovanja nekje drugje.
Ustava in zakon o temeljih družbenega planiranja določata ključno mesto planiranja v temeljni organizaciji združenega dela. Delavci te funkcije ne morejo prenesti na drugega, da bi v njihovem imenu odločal o proizvodnji in dohodku in pogojih za pridobivanje. Tudi v našem primeru torej ne more biti o tem nobene dileme več. Če je gospodarski načrt osnova za družbeni srednjeročni plan in letne plane ter temelj za dolgoročnejše plane, mu moramo tudi mi zagotoviti to funkcijo že ob njegovem nastanku. Le tako bomo dosegli pravo vsebino in kvaliteto načrta.
Sedanja organiziranost izdelave gozdnogospodarskih načrtov se mora čimprej spremeniti. Nova bo morala zagotoviti, da bo ja izdelek instrument neposrednega in neodtujljivega odločanja delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela.
z.asravlja se torej vprašanje: koliko in zlasti katera opravila mora opraviti delavec v temeljni organizaciji združenega dela, da si zagotavlja ustavno in zakonsko opredeljen družbenoekonomski položaj v združenem delu?
Preglejmo jih nekaj:
Izmera zalog po znani metodi -ugotovitev gozdnih fondov - se lahko brez kršenja pravic delavcev v TOZD prenese v skupne službe, če je to ekonomsko utemeljeno. Podobno velja za vse analize stanja po dogovorjeni metodi. Nasprotno pa je analiziranje izvajanja načrta v vseh elementih stvar kvalitativne ocene samih izvajalcev ob sodelo-
vanju skupnih strokovnih služb, ki zagotavlja interese gozdnogospodarskega območja. Vsekakor si je treba zastaviti dolgoročne cilje, ki odločilno vplivajo na materialno proizvodnjo in na pogoje za pridobivanje dohodka. To je ključna naloga za temeljne organizacije. Skupna strokovna služba se lahko pojavi le kot koordinator med enotami in kot nosilec območnih strateških ciljev, ki niso enostaven seštevek ciljev po temeljnih organizacijah združenega dela.
Brez globljega razmišljanja moramo priznati, da tako zahtevne in kompleksne naloge, ki jo je do sedaj opravljala večkrat okrnjena ekipa urejevalcev v svojem imenu in za druge izvajalce, ni bilo možno vedno uspešno opraviti, če smo prepuščali pretežni del truda- za zadovoljitev družbenih ciljev na vseh ni -vojih sprejemanja le preveč "servisu" za izdelavo načrtov. Tako se je dogajalo, da je bil ta nesrečni "servis" od leta 1970 - 1977 stalno v zaostanku z roki in je šele ob koncu tega leta pričakovati, da bomo tudi formalno zadostili vsem instancam in dobili potrebne potrditve.
V letu 1978 bomo skupaj morali razmišljati:
-	kako zadovoljiti temeljna določila o družbenem planiranju v dejavnosti;
-	kako organizirati Izdelavo načrtov kot temeljnega dokumenta planiranja v gozdarstvu;
-	kako kontinuirano spremljati in analizirati ter obnavljati te dokumente;
-	kako usklajevati načrtovanje med enotami in v območju in
-	kdo bo nosilec posameznih opravil pri načrtovanju.
Upam, da bodo te spodbude za razmišljanje dovolj močne tudi za tiste sodelavce v naši organizaciji združenega dela, ki le preradi enostransko in površno ocenjujejo navedeno problematiko in neuspehe pri načrtovanju praviloma pripisujejo le ekipi za izdelavo načrtov ali pa celo njegovi sedanji sestavi.
Janez Košir, dipl. ing.
Odpiranje slabo dostopnih gozdov z novimi gozdnimi cestami (Kara vanke) - foto GG
4
Učinkovitost gozdarske mehanizacije
Čeprav imamo pri GG Bled samo dva konja, kjer ima voznik lastnost delavca v združenem delu, so devetmesečni podatki razveseljivi. Plan obsega del pri spravilu bomo presegli pri vseh TOZD.
Traktorji, posebno zgibniki, so dobro izkoriščeni. Nekoliko slabše je pri goseničarjih, ki jih sedaj praktično uporabljamo pri delu konjev. Kmetijski ko-lesnikl zaenkrat ne dosegajo optimalnih uspehov v naših delovnih pogojih. Izgradnja vlak je temeljni predpogoj za popolno izkoriščenost traktorjev. Zato predlagamo, da nikjer z nobenim traktorjem ne vlačimo po brezpotju.
Posebno vprašanje pa je spravilo z žičnimi izvleki In žilnimi žerjavi.
Trenutno poteka pri GG Bled popolna mehanizacija, ki zahteva smotrno razporejanje, usklajevanje in primerno uspešnost vseh strojnih naprav. Posamezni narodi, predvsem v Skandinaviji, pa že uvajajo avtomatizacijo v gozdno proizvodnjo. FH nas zaenkrat menimo, da bi uspešnost naše mehanizacije skušali kompleksno povečati. Ne gre samo za norme, ampak ima vzdrževanje čedalje bolj odločujočo vlogo. V prihodnjem letu predvidevamo boljše vzdrževanje mehanizacije z boljšim programiranjem med TOZD gozdarstvo in TOZD avtoprevozni-štvo z delavnicami. Pomembna dejavnika pri uspešnosti mehanizacije sta tudi prevoz delavcev in koncentracija dela. Ves kompleks dejavnikov pri popolni mehanizaciji pa zahteva že optimizacijo na ravni TOZD in delovne organizacije.
V devetih mesecih tega leta šmo s tribobenskimi vitli spravili 2.500 m3, z alp vitlom 1.528 m3 in žičnim žerjavom 1.463 m3. Ker spravilo z žičnimi napravami upada, je prav, da se dolgoročno tehnološko usmerimo v uporabi traktorjev. Zaradi precejšnjih spravilnih kapacitet
Primer zaklidanja hlodovine in obračanja zgibnika na cesti v odd. 5a (Mežaklja) - foto GG
da bomo tudi v prihodnjem letu delali racionalno in bolj povezano, da bi dosegli večji dohodek TOZD in delovne organizacije.
Klinar Andrej, dipl. ing.
z žičnimi žerjavi, ki tehnološko še niso zastarali, bi morali poiskati delo v drugih delovnih organizacijah.
Do konca leta predvidevamo u-godno spravilno mehanizacijo. Plan bomo zanesljivo presegli, prehodnih zalog v gozdu pa praktično ne bo. Letošnji ugodni rezultati pa nas obvezujejo.
5
KAKO BI SE BOLJE ORGANIZIRALI
V letošnjem letu so prišli na pomoč pri izdelavi snegolomov in vetrolomov na Pokljuki delavci iz TOZD-a Knežak pri GG Postojna. Njihova delovišča sta si ogledala tudi naša dva tehnika.
Je že tako, da mora včasih priti kdo od drugod, da nam pokaže kaj boljšega. Ne bom trdil, da je v Postojni vse bolje urejeno kot pri nas. V teh vrsti-
cah ne bom opisoval njihove organizacije in dela, pokazal pa bom na stvari, o katerih bi bilo le dobro razmisliti in uporabiti za naše izboljšave.
Vsi poznamo sedanjo organizacijo. Ne bi je bilo treba predstavljati. Ker pa razmišljam o morebitnih spremembah, si zaradi primerjave oglejmo sedanjo organizacijo grafično.
načrtovanju vodja priprave in kaj revirni vodja.
V pregledu del, ki je sestavni del pravilnika o delitvi osebnih dohodkov za leto 1978, piše:
- izdelovanje sečno - spravilnih in gojitvenih načrtov.
Pri vodenju gozdnega revirja DS pa piše:
Po vojni je bil GG skoraj brez inženirjev in tehnikov. Počasi je število obojih naraščalo. Nekaj časa se je že govorilo, da bodo inženirji prevzeli revirje. Kasneje je bilo spet govora o delitvi obratov. No, končno smo zaposlitev inženirjev uredili s sistemizacijo delovnih mest vodje priprave proizvodnje.
Komisijski pregled avtobusa na Mrzlem studencu (Pokljuka) - foto
GG
							
tsv/ut VOVJA							
Nedavno sem slišal, da je na GG 95 vodij. Po mojem mnenju je od zamisli do izvajanja preveč posrednikov. Tudi shema to dokazuje. Vodja TOZD-a se najprej sestane z vodji priprave proizvodnje, tl sporočijo zadevo revirnim vodjem. Preden zamisel ali navodilo pride do izvajalca, se že lahko spremeni bodisi iz objektivnih ali subjektivnih vzrokov. V revirju imamo še tehnika in delovodjo. Dolžnosti med temi ljudmi niso razmejene. Delovna mesta so sistemizirana zato, ker imamo ljudi določenih profilov, ne pa zato, ker bi sedanja organizacija dela to zahtevala.
Že nekaj časa posvečamo dosti pozornosti gojitvenemu in sečno spravilnemu načrtovanju. Vendar nekatere stvari v zvezi s tem niso najbolje urejene. Ni razvidno, kaj naj prispeva k
- ugotavljanje in označevanje sečno - spravilnih in gojitvenih enot.
To vprašanje ni dobro rešeno. Pod izdelovanje sečno - spravilnih načrtov spada tudi določanje gojitvenih in sečno spravilnih enot. Delo pri načrtovanju se ne da deliti. Če se deli, se lahko zgodi, da se odkazilo ne ujema z gojitvenimi cilji oziroma z gojitvenim načrtom.
Ni treba več posebej poudarjati, da je pri sedanji tehnologiji načrtovanje dela neobhodno potrebno. Vendar bi pri nas nekateri še vedno radi dfelali po starem. Ne morejo in ne morejo se sprijazniti z lomljenjem tehnologije.
6
Meje revirjev že nekaj let niso več tabu. Upoštevajo se le še za evidenco o gojitvenih delih in poseku. Pa tudi tukaj že izginjajo. Ureditveni načrt je sestavljen za gospodarsko enoto, ne za revir, etati se izravnavajo v okviru gospodarskih razredov in ne v okviru revirja.
Pri današnjem tempu pa bi meje revirjev celo ovirale dobro
proizvodnjo. Prevoz delavcev, dostava toplih malic, čim manj pluženja pozimi, manj prevoženih kilometrov in druge stvari zahtevajo koncentracijo. Organizacijo imamo izpred 50 let, radi pa bi delali moderno. Reorganizacija je predvidena v zasebnem sektorju, lahko pa bi jo istočasno izvedli tudi v družbenem. Predlagam naslednjo rešitev:
V TOZD-u Pokljuka imamo sedaj 9 revirjev, pet jih je čistih DG, štirje pa so mešani. Njihova površina je od 512 ha do 1.688 ha, etat pa od 1.200 m3 do 11.000 m3. Po velikosti in po etatu, oziroma bolje rečeno po obsegu dela so zelo različni. Pri delitvi osebnih dohodkov vlada uravnilovka, saj imajo za obseg dela vsi revirji enako točk. Medsebojna pomoč ni o-membe vredna. Pri sedanjem načinu delitve osebnih dohodkov ni vredno biti na delovnem me -stu z velikim obsegom dela.
nje. Tako bi bila vsa proizvodnja v enih rokah. Zdaj se trije vodje priprave proizvodnje vlečejo vsak za svoje področje (za delavce, za mehanizacijo, za kamione, za kombije).
V revirju bi bil revirni vodja tehnik in delovodja. Gojitveni in sečno - spravilni načrt bi moral biti delo revirja. Vodja tehnične proizvodnje in vodja gojenja bi sodelovala z revirjem pri snovanju konceptov. Revirni vodja in tehnik v revirju bi si delo delila takole:
Iz sedanjih petih revirjev DG bi napravili tri in sicer dva na Pokljuki in enega na Mežaklji (z Radovno in Poljane-Perniki). Tako bi bili po velikosti, etatu in obsegu dela zelo enaki.
površina etat
Pokljuka I. Pokljuka II. Mežakla
4362
2598
29. 260 13. 170
Medtem ko bi eden načrtoval, bi drugi vodil proizvodnjo. Drugo leto bi zamenjala funkcije. Vsak pa bi bil odgovoren za svoje delo.
Če opustimo neto izmero, je revirni vodja razbremenjen zamudnega dela. Tako bi se lahko posvetil strokovnemu delu. Ali je prevzem sečišč res tako strokovno delo?
V	TOZD-u bi bila poleg vodje TOZD-a še vodja za tehnično proizvodnjo in vodja za gojenje.
V	kolikor bi TOZD prevzel tudi del urejanja, bi bila tudi ta zadeva rešena z vodjem za goje-
Pri taki organizaciji dela ne bi bilo vprašanje, kolikšen je delež revirja pri gojitvenem in sečno - spravilnem načrtovanju. Načrtovalec bi bil tudi izvaja-
lec del. Revirni ne bi mogel pri načrtovanju stati ob strani, kot se včasih ponekod dogaja zdaj -včasih celo v opoziciji kot opazovalec "nepotrebnega dela".
V revirju bi bil tudi delovodja. To naj bi bil starejši, izkušen, univerzalni gozdni delavec. Gozdni delavec bi s tem imel možnost za napredovanje. Mislim, da sedanji način proizvodnje po načrtih, brez nepo-srednjega vodenja ne gre. Načrti v predalih, delavci pa sami na delu, to je nezdružljivo. Delavci morajo imeti vodstvo. V zimskem času se ob malo težjih delovnih pogojih večkrat zgodi, da se najde nekdo, ki se je zbudil slabe volje. Ne da se mu na delo, pa še druge potegne za sabo. V takem primeru bi delovodja odločilno ukrepal.
Morda bi na koncu kdo vprašal, kako bi prešli na novo organizacijo; od petih revirnih bi bili po novem le trije. Čisto enostavno. Z določenim dnem bi prenehali obstajati sedanji revirji, revirni vodje pa bi bili razrešeni. Vsak kandidat za revirnega vodjo novo formiranih revirjev bi izdelal gojitveno sečno transportni načrt. Oddal bi ga pod šifro. Načrte bi pregledala in ocenila komisija. Se-stavljalci treh najboljših načrtov bi postali novi revirni vodje.
S tem sestavkom sem skušal predvsem opozoriti na probleme, ki izhajajo iz neprimerne organizacije in ki se zlasti odražajo pri gojitveno - sečno transportnem načrtovanju in pri nagrajevanju gozdarskega kadra.
Jože Podlogar
Čestitam avtorju za prispevek in vabim ostale sodelavce, da s kritično polemiko pomagajo razčistiti mnenje o boljši organiziranosti.
Urednik
GOZDARSTVO BOHINJ
Delovno leto 1977 bo V kroniki gozdarstva Bohinj gotovo veljalo kot uspešno. Delovne obveze so izvršene, kazalci gospodarnosti ugodni.
Za izpolnitev plana se je bilo treba potruditi tudi v zimskem času. Dinamika proizvodnje je po kvartalih potekala približno takole :
. prvi kvartal	21	%
drugi kvartal	23	%
tretji kvartal	27	%
četrti kvartal	29	%
Pri dinamiki rasti so pomagali tudi naravni pogoji: sorazmerno ugodna zima, neugodno poletje in skoraj idealna jesen. "Najtežji" je bil oktober, ko smo se odločili za delo ob prostih sobotah.
Delo, ki je bilo planirano za 110 delavcev, je opravilo 100 delavcev. Njihova starostna sestava je zaskrbljujoča, saj jih je več kot polovica starih nad 40 let. Mnogo je bolovanj zaradi kroničnih bolezni. Med letom sta bila dva delavca invalidsko upokojena, nekaj pa jih še čaka na ugodno rešitev tako, da so pretežni del časa v bolniškem staležu.
Največji uspeh smo dosegli z izboljšanjem bivalnih pogojev delavcev in prihoda na delo. Na samem začetku leta je nov delavski center v Boh. Bistrici sprejel delavce, ki nimajo lastnega bivališča v Bohinju. Obenem je bilo zgrajeno dvanajst stanovanj za delavce s stalnim bivališčem v Bohinju.
Z našim avtobusom smo omogočili delavcem v revirjih normalen prihod na delo. Tisti, ki so plačani po učinku, so zabeležili nadpovprečne rezultate in zato je tudi osebni dohodek ugoden.
Gospodarjenje v zasebnih gozdovih smo vzpodbudili s povečano podružbljeno proizvodnjo. Žal so ta dela vezana le na dolinske gozdove in zimski čas, ko se sprostijo proizvodne kapacitete.
V zasebnih gozdovih manjka še mnogo cest za mehanizirano proizvodnjo.
Proizvodnjo vodimo pretežno timsko. Meje revirjev in sektorjev niso več meje delovnih zadolžitev. Proizvodnjo koncentriramo po zahtevah sodobne tehnologije.
Težave so še zaradi premalo natančnega planiranja tudi dejavnikov izven TOZD. Če sto se dogaja, da prizadevanja delavcev pri spravilu niso uspešna zaradi premajhnega odvoza kamionov. Gomilanje lesa ob cesti je neproduktivno delo! Servisna dejavnost pri mehanizaciji je pomanjkljiva. Več kot pol leta nam mehanična delavnica ni popravila niti ene motorne žage !
Okvare traktorjev moramo včasih odpravljati na nepredvidene načine. Tudi mehanizirano skladišče dosega po remontu bistveno višje rezultate. To daje misliti, da dosedanje vzdrževanje ni zadovoljivo! Službeni avtomobili večinoma niso redno vzdrževani. Naštete težave bomo odpravili z natančnim planiranjem in uveljavljanjem dogovorov.
Od novega leta veliko pričakujemo. Obetajo se nam novi odnosi, ki jih sprejemamo na referendumih. Po strokovni plati moramo videti naprej: v boljše in lažje delovne postopke. Oboje nam zagotavlja pravilno pot, ki naj bi jo nagradilo delovno zadovoljstvo.
I.V.
Prevažanje delavcev do deloviš' z avtobusom (Jelovica) - fot* GG
8
Aktualnosti v gradbeništvu
Poslovno leto se izteka. Čeprav še nismo analizirali obsega in uspešnosti poslovanja, laliko že trdimo, da je za nami uspešna gradbena sezona z doslej največjim fizičnim obsegom dela. Poleg vzdrževalnih del in del na visokih zgradbah smo zgradili 27, 0 km spodnjega ustroja gozdnih cest, 36,3 km zgornjega ustroja cest in 27, 5 km traktorskih vlak.
Spodnji ustroj gozdnih cest smo v pretežni meri gradili na terenih apnenčaste geološke sestave. Taka gradnja cest zahteva organizacijsko obliko delovne skupine. V preteklih letih je bila izkopna skupina na trasah trde hribine sestavljena iz 1 buldožerja TG 90, 6 kompresorskih enot, 12 vrtalcev in 2 minerjev. Spremljali in merili smo delo skupine pri takšnem sestavu in ugotovili premajhno zaposlenost buldožerja. Na podlagi teh ugotovitev smo v letu 1977 povečali izkopno skupino za 1 kompre-sorsko enoto In 2 vrtalca. S tako sestavljeno izkopno skupino smo letos dosegli bistveno boljši izkoristek buldožerjev in s tem tudi boljše finančne uspehe.
Spodnji ustroj gozdnih cest smo letos gradili pri treh cestah (v odd. 20 Martinček, odd. 12 Martinček in v Bodlajki), ki le za površnega opazovalca predstavljajo zaradi zelo plitkih -površinskih izkopov dokaj lahko in poceni gradnjo, Gradbeniki smo že večkrat poudarjali, da je gradnja cest v plitkih izkopih v trdni hribini na enoto dela (m3 izkopa) občutno dražja. Ker pa doslej ni bilo tras s pretežno plitkimi izkopi, to dejstvo ni prišlo toliko do izraza kot letos, ko smo gradili tri izrazito površinske trase. Na takih trasah je čas vrtanja za 1 m3 izkopa 1,4 ure, pri trasah v srednje globokih izkopih pa 0, 55 ure, poraba razstreliva v plitkih izkopih je 1,3 kg za 1 m3 izkopa, v srednje globokih izkopih pa 0, 6 kg za 1 m3 izkopa. Že ti podatki nam dajo vedeti, da je kubik izkopa v plitkih trasah občutno dražji od
kubika pri srednje globokih izkopih. So pa še drugi elementi, ki dražijo takšen objekt, predvsem nasipavanje; takšna cesta zahteva občutno debelejši sloj nasipnega materiala. Te podatke navajam predvsem zato, ker zelo pogosto slišimo nestrokovne pripombe, da bi morale biti ceste, ki potekajo v plitkih izkopih, zelo poceni.
Tehnologije gradnje spodnjega ustroja gozdnih cest zadnjih 10 let nismo bistveno spreminjali. Nekaj sprememb je bilo le pri prehodu na večje kompresorje in racionalizaciji geometrije miniranja. Letos smo predvideli nabavo vrtalne lafete GKM 35, ker je uspešnejša od vrtalnih kladiv, pa tudi v veliki meri odpravi težko fizično delo vrtalcev. Vrtalne lafete GKM 35 že vrsto let s pridom uporabljajo pri gradnji cest v Avstriji. Z ogledom del v Avstriji In iz literature smo ugotovili, da bi vrtalno lafeto lahko pri nas s pridom uporabili predvsem pri gradnji cest v globjih izkopih trde geološke sestave. Vendar lafete nismo mogli nabaviti zaradi znanih težav z u-vozom. Upamo pa, da bomo že v prihodnjem letu lahko vsaj na
enem našem gradbišču preizkusili prednosti dela z njo.
Ceste smo letos večinoma nasi-pavali z znatno boljšo mehanizacijo kot v preteklih letih. Tu gre predvsem za navoz materiala s kamioni velikih kapacitet - 8 do 10 m3 in razgrinjanje z večjim grederjem G 446. Velika prednost težkih kamionov je predvsem v boljši izkoriščenosti nakladalnika in grederja, ker z manjšim številom kamionov lahko na gradbišče pripeljemo večje količine materiala. Število kamionov, ki naenkrat vozijo na določeni relaciji, je omejeno zaradi težkega srečevanja na ozkih gozdnih cestah. V preteklih letih smo uporabljali manjše kamione (3-5 m3); morali smo jih imeti veliko. Zato se niso mogli nemoteno srečevati in niso mogli biti tako uspešni, ali pa smo zaradi premajhnega števila kamionov slabo izkoristili ostalo mehanizacijo v nasipni skupini. Druga velika prednost velikih triosnih kamionov je, da pri vožnji po še neutrjenem cestišču igrajo vlogo valjanja s svojimi širokimi pnevmatikami.
Občasno odpiranje peskokopa v gozdu na Valvazorjem - foto GG
9
RAČUNOVODSTVO IN NOVE
DELOVNE NALOGE
Traktorske vlake je letos na področju Jelovice gradila skupina, ki je bila sestavljena iz buldožerja in minerja. Takšna skupina se je v mešanih terenih
III.	in V. kategorije s povprečno majhnimi izkopi pokazala za dovolj uspešno, saj so bili posamezni elementi skupine ustrezno zaposleni. Slabša pa je zaposlenost na vlakah, ki potekajo po plastnici strmih terenov
V.	kategorije. Tu prihaja zaradi premajhnih zmogljivosti pri vrtanju do zastojev buldožerja. Za takšne terene bi bilo sestav gradbene skupine potrebno spremeniti, da bi povečali kompre-sorske enote in vrtalce. To pa je pogosto zelo težko. Ko planiramo delovne kapacitete, še nimamo dovolj točnih podatkov o gradnji traktorskih vlak. Če je le mogoče, naj bi se izogibali projektiranja traktorskih vlak po plastnici v strmih terenih, ker je izkop po tekočem metru trase zelo velik in stroški gradnje niso dosti manjši od gradnje spodnjega ustroja ceste.
Opisal sem nekaj aktualnosti iz našega gradbeništva. Prav gotovo so še možnosti za boljše delovne procese ln poslovanje. Če bomo hoteli izkoristiti te možnosti, bomo morali bolj poskrbeti za razvojno delo, organizacijo dela in poslovanja.
Zdravko Silič
Skrb vestnega traktorista Colariča rica) - foto GG
Zadnji dnevi letošnjega leta se rtam v obilici dela in pri naglem pripravljanju novih samoupravnih splošnih aktov izmikajo in čas se bo kar prehitro prevesil v novo leto.
Želeli bi se ozreti nazaj. Radi bi pregledali narejeno in ugotovili, kako uspešni smo bili. Vendar delavci v računovodstvu skoraj nimamo časa za taka dejanja. Mnogo dela nas še čaka, da bomo pripravili vse za uspešen začetek prihodnjega leta, ko bo mnogo, mnogo stvari potrebno evidentirati in obdelovati na drugačen način, kot smo bili vajeni doslej. Poleg tega pa se pripravljamo na zaključne račune za temeljne organizacije, ki jih želimo sestaviti kvalitetneje kot doslej.
Naša naloga je predvsem zbiranje podatkov in sestava periodičnih ter sklepnih obračunov, drugih analitičnih podatkov in analiz, na osnovi katerih delavci v temeljnih organizacijah o-cenjujejo uspešnost svojegajde-la in poslovanja.
po opravljenem spravilu (Rovta-
Naše delo pa običajno ostaja neopazno in le redki so tisti sodelavci, ki ga malo bolj poznajo. Izkoriščamo priložnost, ki nam jo daje zadnja letošnja številka "Presekov", da vas seznanimo z delom, ki ga opravljamo v naši organizaciji združenega dela.
V finančno - komercialnem sektorju dela v knjigovodstvu osem sodelavcev, od tega sedem tovarišic. Mnogo bi lahko napisali o tem, koliko papirjev gre skozi marljive roke teh sodelavk, kako se ti papirji, ki so osnova za celotno knjiženje, računsko in vsebinsko preverjajo in kako se določa, na katere račune in na katera stroškovna mesta naj se knjižijo, preden dobimo podatke, ki zanimajo delavce upravljalce ali poslovodne organe. Delo je navidezno lahko. Dela se sede, v zaprtih in pozimi ogrevanih prostorih. Zaradi teh okoliščin in zato, ker naši izdelki nimajo oblike materialne dobrine, se naše delo mnogokrat podcenjuje, če ne celo zaničuje. Vodenje 'poslovnih knjig in sestavljanje obračunov ter analiz je prav tako delo kot posek lesa ali vožnja kamiona. Če delo ni tako naporno ali nevarno, pa zahteva precej znanja, veliko zbranosti pri delu, mnogo natančnosti in vztrajnosti. Spremljati moramo vse spremembe predpisov in jim delo tudi prilagajati. Mnogo volje je potrebno za odkritje drobne napake, ki se je lahko tudi pri najbolj vestnem delu pritihotapila med množico številk, da lahko vztrajamo za pisalno mizo popoldan v nadurnem delu, ki ne bo nikoli plačano. Ne pričakujemo in ne želimo, da bi se naše delo precenjevalo; zelo pa si želimo, da bi se pravilno vrednotilo in spoštovalo tako, kot smo mi sposobni spoštovati in ceniti vsakega delavca, ki
10
svoje delo dobro opravi. Več pozornosti in kritike bi morali namesto posameznim vrstam dela nameniti razlikovanju dela od nedela.
Delo v računovodstvu se je v zadnjih dveh letih močno povečalo. Namesto enega knjigovodstva vodimo danes že osem glavnih knjig in sestavljamo prav toliko periodičnih ter sklepnih računov, število delavcev se zaradi tega ni povečalo, nasprotno - celo zmanjšalo se je. Seveda to ni bilo mogoče samo z večjo Individualno marljivostjo sodelavcev, ampak predvsem z racionalnejšo organizacijo dela ln uporabo računalnika In avtomatsko obdelavo podatkov. Večji obseg dela pa je v znatni meri tudi odraz boljše Izkoriščenosti delovnega časa ln uresničevanja načela, da je vodenje poslovnih knjig pravzaprav ena delovna naloga. Pri nas delovno mesto vse bolj Izgublja svoj pomen, tudi v organizacijskem smislu. Če se enemu delavcu nenadorria ali občasno po-všča obseg dela, mu priskočijo na pomoč drugi, katerih delo se lahko začasno odloži. Uveljavljanje takšnega načina pa ne poteka povsem gladko, kar je razumljivo. Težko se odvajamo navad, ki so od mladih nog rasle z nami.
Ko se je pred leti začel večati obseg dela, smo tarnali, da nas je premalo. Grobo smo bili zavrnjeni. Stisnili smo pesti In se bolj z zaupanjem vase kot pa apatično spopadli z novimi nalogami. Uspeli smo. Vemo, da smo v tem času delali pridno, pa naj nam to sodelavci priznajo ali ne. Toda nadlog še ni bilo konec. Uresničevanje zakona o združenem delu se v delovnih organizacijah odraža najprej v povečanem obsegu dela prav v računovodstvu. Pri tem seveda izvzemamo sodelavce, ki pripravljajo ln skrbijo za Izdelavo novih samoupravnih splošnih aktov. V preteklem ali letošnjem letu so Izšli ali začeli veljati vsi osnovni zakoni, ki opredeljujejo delo v računovodstvu. To so zakoni o knjigovodstvu, amortizaciji osnovnih sredstev, sanaciji temeljnih organizacij, bankah in kreditnih
poslih, službi družbenega knjigovodstva in načinu ugotavljanja prihodka, dohodka in čistega dohodka. Ti zakoni in na njihovi osnovi izdani podzakonski akti v večji ali manjši meri določajo način dela v računovodstvu. Skupna značilnost vseh teh predpisov je, da v računovodski službi poudarijo funkcijo, ki smo jo doslej zanemarjali. Računovodstvo je treba voditi tako, da bodo imeli delavci - samoupravljale! čim več podatkov in analiz za odločanje in vsak trenutek celoten pregled nad stanjem in gibanjem družbenih sredstev, s katerimi delavci upravljajo. Zbiranje podatkov za potrebe službe družbenega knjigovodstva postaja tako drugotnega pomena. Zbiranje podatkov za potrebe samih računovodskih delavcev ali pa samo zaradi tega, da podatke imamo, postaja vedno bolj navada preteklosti.
Novi predpisi se v letošnjem letu uveljavljajo predvsem v spremenjenem načinu in novi kvaliteti pri sestavljanju periodičnih obračunov. Celotni obračun in skrajšana oblika v poročilih o-mogočata vsakemu delavcu, da se na vsake tri mesece seznani s stanjem v temeljni organizaciji in da oceni svojo delovno in poslovno uspešnost. Veliko dodatnega dela je zahtevala tudi sprememba kontnega plana.
Najzahtevnejše naloge v zvezi z uresničevanjem zakona o združenem delu pa so še v teku.
Bojimo se, da bo njihova dokončna izdelava resno ogrozila pravočasen in kvaliteten sklepni račun za temeljne organizacije in za delovno organizacijo. Po 'rokovniku bi namreč morali sedaj pregledovati med letom opravljena knjiženja in se pripravljati na letne inventure. Takoj po novem letu bi lahko potegnili črto in pričeli računati. Za uveljavitev načel splošnih aktov, ki bodo v bodoče določali naše dohodkovne odnose, moramo pred pričetkom knjiženj poslovnih dogodkov za leto 1978 deliti premoženje med temeljne organizacije in odpreti žiro račune za vsako temeljno organizacijo posebej.
Do konca poslovnega leta bi morali organizirati tudi poBebno finančno službo, preko katere bodo delavci v temeljnih organizacijah zagotovili racionalno uporabo denarja ter uspešen ln cenen sistem plačilnega prometa. Ugotovili smo, da te naloge ne bomo opravili pravočasno. To nam bo povzročilo dodatne težave, ker se bomo s to nalogo ukvarjali prav v času, ko bomo sestavljali zaključne račune. Do organizacije te službe tudi finančno poslovanje ne bo moglo nemoteno delati.
Zavedamo se svojih dolžnosti. Opravili bomo vse, kar se od nas zahteva In kar se da ceneje. Trudimo se, da bi s svojim delom vplivali na rast dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela in si želimo, da bi bilo naše delo primerno cenjeno glede na vložene napore.
Delavci računovodske in komercialne službe želijo v novem letu vsem sodelavcem mnogo delovnih uspehov in čim več osebne sreče ter zdravja. Vsem želimo, da bi vsak delovni dan prinesel nove delovne uspehe, s čimer bi si ustvarjali pogoje za lepše življenje.
Legat Jože
MT
- Na pomoči
11
Kako izboljšati računalniško obdelavo
podatkov
Gozdnogospodarske organizacije in tudi GG Bled, se intenzivno Ukvarjajo z računalniško obdelavo podatkov od leta 1972. Danes imamo na tem področju že nekaj izkušenj, zato z nadaljnjim razvojem računalništva želimo doseči predvsem naslednja dva cilja:
-	podatke beležiti na računalniške nosilce ob ugotavljanju in
-	uporabnikom posredovati potrebne informacije pravočasno in na primeren način.
Za vhod podatkov v računalnik uporabljamo luknjano kartico. To je v naši, kakor tudi v drugih gozdarskih organizacijah, edini računalniški nosilec podatkov. Splošno pa je znano, da luknjano kartico vedno bolj nadomeščajo primernejši nosilci podatkov. Vzrok temu so naslednje pomanjkljivosti kartice:
-	podatke je treba pisati v točno predpisani obliki na obrazec, nato pa jih še šifrirati,
-	vse podatke je treba z luk-njalnikom prenesti na luknjane kartice,
-	zaradi velikosti zavzemajo veliko prostora in so nepriklad-ne za ravnanje in
-	čitanje v računalnik je počasno.
Pomanjkljivosti kartic vplivajo na čas, ki preteče od ugotovitve podatka do koristne informacije. Poleg tega je za pripravo podatkov potrebno veliko dela in stroškov. Ugotovljeno je, da so stroški priprave podatkov 55 %, stroški obdelave pa le 45 %. Luknjane kartice lahko gozdarji nadomestimo na več načinov:
-	z avtomatsko premerko,
-	z izpopolnjeno elektroniko na mehaniziranih skladiščih in
-	s tastaturo z ekrani.
Te pripomočke ponekod v svetu s pridom uporabljajo.
Za ugotavljanje in beleženje podatkov,o izmeri gozdov, odkazi-
lu in poseku drevja in tudi za izmero gozdnih sortimentov bi luknjano kartico lahko nadomestili z avtomatsko premerko. Takoj ob ugotavljanju podatkov bi jih prenesli na računalniški nosilec (tračno kaseto). Tako bi bili podatki že pripravljeni za vhod v računalnik. S tem bi odpadla dela, kot so prepisovanje, šifriranje in morda vodenje pomožnih evidenc. Gozdar bi po končanem odkazilu oddal kaseto v obdelavo brez pisarniškega dela. Kaseta bi poleg kartic nadomestila tudi vse obrazce.
Že danes elektronska naprava na mehaniziranem skladišču sama izmeri in izračuna vsebino kosa. Operater na vodilni mizi odtipka še ostale podatke, ki jih elektronika po programu uredi in izpiše na pisalni stroj. Treba je dodati samo še napravo, ki bo podatke pisala na računalniški nosilec podatkov. Za ves les, ki ga oddamo stalnim kupcem, bi imeli podatke za obdelavo že pripravljene.
Podatke, ki jih danes delavci v računovodstvu knjižijo na knjižne stroje ali na mini računalnike, bi prenašali na tastaturo z ekranom, ki bi bila povezana z računalniškim terminalom. Terminal bi bilo treba še dodatno opremiti, da bi tudi zbiral in urejal podatke.
S temi napravami bi zbirali veliko podatkov in le za preostali (manjši) del bi uporabljali luknjano kartico. Za pripravo podatkov bi porabili manj časa in sredstev, informacije pa bi bile uporabnikom prej na voljo.
Za izpisovanje informacij in računalniški izhod je mogoče uporabljati različne nosilce informacij. Poleg brezkončnega papirja bi za gozdarstvo lahko u-porabljali še:
-	mikrofilme,
-	mikrofilmske kartice in
-	ekrane.
Izbira izhodnega nosilca je odvisna od količine izhodnih informacij, od pogostnosti obdelave, od značaja informacije (ali je trenutna ali je pomembna za daljše obdobje), od trajanja arhiviranja, od števila uporabnikov iste informacije in predvsem od namena informacije.
Za uporabo mikrofilma ali mikrofilmske kartice mora biti računalnik opremljen s posebno enoto, pri uporabniku pa mora biti nameščena čitalna naprava. Na eno mikrofilmsko kartico je mogoče izpisati toliko informacij kot na 50 listov brezkončnega papirja. Mikrofilm oziroma mikrofilmska kartica ima prednost pred izpisom na papir predvsem v naslednjih primerih:
-	kadar je izhodnih informacij veliko in jih uporablja manjše število ljudi,
-	kadar so izhodne informacije dolgotrajnega značaja (vsaj nekaj mesecev) in je
-	potrebno informacije arhivirati.
Nekatere informacije morajo biti uporabnikom stalno na razpolago. Zato bi bilo treba obdelavo s takimi zahtevami pripraviti tako, da bi zagotovili stalno razpolaganje s podatki in takojšnjo obdelavo v informacije. Informacija bi bila prikazana na ekranu, pred tem pa bi bilo treba zahtevo odtipkati na tasta-turi.
Na brezkončni papir bi pisali vse ostale informacije, ki niso primerne za izpis na mikrofilm ali mikrofilmsko kartico ali za prikazovanje na ekranu.
Z uporabo avtomatske premer-ke, dopolnitvami na mehaniziranem skladišču in z uporabo tastature bi veliko količino podatkov lahko beležili na računalniške nosilce podatkov v času ugotavljanja. S pisanjem izhodnih informacij na mikrofilm ali mikrofilmsko kartico in s prikazovanjem posameznih in-
12
formacij na ekran ter s smotrno opredelitvijo izpisov na brezkončni papir bi uporabnikom posredovali potrebne informacije v pravem času in v primerni obliki.
Vse to so le nakazane rešitve za boljšo računalniško obdelavo podatkov, kar pa bo vsekakor potrebno še temeljito razmisliti, analizirati in proučevati.
(Opisane tehnične rešitve sem videl na razstavi računalniške opreme v Parizu).
PEìiiiHiiiiniiiimHiimuiiiiiimiimlimliiiiiMiiiiìiiitiiiidinmiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiitiniimnfiM
- Tale računalnik nadomešča deset ljudi... Prav ta- ! ko nič ne dela...
IlHinnniriiriiniiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiniiiiiiiiiiriiiniMiniiiiiiiiniiiiniiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiniiiniiiilli
Skumavec Jože, dipl. ing.
POSLOVANJE SIS ZA GOZDARSTVO
V tem kratkem sestavku žčiim podati pregled poslovanja SIS za gozdarstvo našega gozdnogospodarskega območja. Skušal bom tudi kritično oceniti, ali je delo skupnosti pravilno in smiselno, ali z njim opravičimo zaupanje, ki nam ga je družba skupnosti poverila.
Interesna skupnost za gozdarstvo je bila ustanovljena leta 1975.
Po zakonu o gozdovih je skupnost ustanovljena zato, da čuva. in razvija dejavnost posebnega družbenega pomena. Gre za ohranitev in gojitev gozdov, za usklajevanje interesov med gozdnim, lesnim in drugim gospodarstvom ter za usklajevanje teh gospodarskih interesov s splošnim družbenim interesom. Želimo ohraniti in gojiti gozdove ln ohraniti biološko ravnotežje v njih.
Že sama ustanovitev skupnosti nam pove, kako široko in odgovorno je njeno delovno področje'.
Ob ustanovitvi je bil Izdelan delovni program z naslednjimi nalogami:
- soglasja h gozdnogospodarskim načrtom.
-	potrjevanje letnih operativnih planov gozdnogospodarske organizacije na, področju posebnega družbenega pomena gozdov,
-	soglasja k oblikovanju in uporabi prispevkov za biološka vlaganja in tistega dela dohodka od gozdov v družbeni lastnini, ki izvira iz različnih naravnih in proizvodnih pogojev,
-	proglasitev gozdov za varovalne,
-	potrditev predloga, da bi o* pustili odkazilo gozdnega drevja.
-	izdajali mnenja k posegom v gozdove, ki so pomembni z vidika varstva okolja,
-	usmerjati razvoj gozdarstva na območju, upoštevajoč splošne potrebe po lesu in razvoj drugih gospodarskih dejavnosti, pomen in vlogo gozdov pri oblikovanju kulturne krajine, pri ustvarjanju naravnega ravnovesja v prostoru in pomen gozdov za lovstvo, turizem, rekreacijo in podobno,
-	sodelovati pri izdelavi prostorskih planov in družbenih planov občine za področje gozdarstva,
-	obravnavati vsa ostala vprašanja, ki se nanašajo na de-
javnosti posebnega družbenega pomena na področju gospodarjenja z gozdovi.
Za opravljanje najnujnejših tekočih nalog je skupščina skupnosti pooblastila izvršilni odbor, da rešuje določene zadeve. O njih pa mora vedno predhodno poročati vsem delegacijam pred sejo skupščine.
Poleg gozdnogospodarskih in lovskih načrtov, operativnih letnih planov o gojenju gozdov, prispevkov za biološka vlaganja ter predlogov za razglasitev gozdov za varovalne, obravnava skupnost največ posege v gozdni prostor. Prav na tem področju pa so zadeve še dokaj neurejene. Često se zgodi, da upravni organ, ki vodi akt za izdajo dokumentacije za gradnjo nekega objekta, šele na koncu, tik pred izdajo lokacijskega dovoljenja ali celo med gradnjo ugotovi, da je potrebno še mnenje naše skupnosti. Tedaj moramo izdati mnenje čisto zaradi formalnosti samo da bodo lahko v najkrajšem času Izdali gradbeno dovoljenje. Gradbinci že čakajo, da prično z izkopi za novi, "težko pričakovani" objekt. "Samo vaše mnenje še čakamo". često pozivajo investi-
13
stum". Za tak način dela smo že pridobili zlasti investitorje na področju družbene dejavnosti - plinovo, elektrovodi, avtocesta. To lahko štejemo kot majhen uspeh pri našem triletnem delovanju.
Preseki včeraj in jutri
torji tako iz družbenega kot iz zasebnega sektorja. Nihče pa se ne vpraša, ali imamo gozdarji možnost In dosti časa za trezen preudarek, kakšno mnenje naj bi izdali.
Taki primeri se dogajajo vsak dan. To je tudi razumljivo. Do nedavnega, ko je bil izdan sedanji zakon o gozdovih, skoro nihče ni imel za potrebno, da bi pri posegih v gozdni prostor sploh pogovorili z gozdarji, ali je to pametno ali ne oz. da hi pretehtali, kaj je več vredno, ali novozgrajeni objekt ali pa uničen gozd. Verjetno se nihče razen gozdarjev ne zaveda dejstva, da lahko gozdni sestoj posekamo v enem dnevu, nov gozdni sestoj pa bo zrastel šele čez 100 let.
Pri posegu v gozdni prostor se srečujemo največ z objekti “ daljnovodi, avto cestami, stavbami, vikend hišicami, plinovodi in podobno. Prošnje rešujemo za vsak objekt posebej. Skupnost mora reševati prošnje neštetih posameznikov - zasebnikov, ki bi radi v gozdu sili ob njem zgradili počitniško hišico. Prav na tem področju je še dosti neurejenega. Posamezniki žele postavljati hišice prav tam, kjer se jim zdi najlepše. Toda "kolikor ljudi, toliko čudi". Tako stanje lahko kaj kmalu pripelje tako daleč, da bo naša pokrajina več ali manj enakomerno posejana s počitniškimi hišicami. Vsak pameten človek ve, kam vodi taka anarhičnost. Naša skupnost se mora žal ukvarjati 80% časa svojega dela prav s takimi primeri, namesto da bi reševala bolj važne stvari, za katere je v prvi vrsti poklicana, npr. z razvojem gozdarstva na našem območju. Toda o tem je bilo še zelo malo govora na sejah skupnosti.
Glede posega v gozdove zaradi počitniških hišic in tudi drugih objektov je skupnost že mnogo sodelovala z družbeno političnimi organizacijami obeh občin. Pri tem smo enotno ugotovili, da moramo izdelati boljše prostorske programe in da morajo gozdarji že od samega začetka sodelovati pri posegih v gozdni prostor, ne pa šele "post fe-
Skušal sem prikazati, s kakšnimi drobnimi zadevami se ukvarjajo organi skupnosti, namesto da bi reševali zadeve, ki so tako pomembne za razvoj gozdarstva na našem območju. Naj navedem samo nekatere, o katerih je bilo še zelo malo ali nič govora pri delu naše skupnosti:
-	odnosi med gozdnim in lesnim gospodarjenjem, zlasti glede čim boljšega vrednotenja lesa,
-	rekreacijske funkcije gozda in njihovo smiselno koriščenje,
-	onesnaževanje zraka in njegov vpliv na gozdove,
-	poraščanje opuščenih kmetijskih površin z gozdnim drevjem in njegov vpliv na videz našega prostora;
-	stalež divjadi na biološko ravnotežje v gozdovih,
-	naši gozdovi kot rezervarji pitne vode in nevarnost za o-nesnaževanja vode,
-	kam z odpadki - smetmi? itd., itd.
Vsekakor zahteva reševanje teh vprašanj tudi ureditev strokovno kadrovske problematike. Po zakonu opravlja gozdno gospodarska organizacija celotno strokovno - administrativno delo za skupnost. Sedanji kadri verjetno poleg svojega dela v rednem času ne bodo mogli reševati tudi takih širših strokovnih problemov. Vsekakor J>a bo o tem treba temeljito razmisliti.
Lahko kritično in samokritično ugotovimo, da se skupnost ukvarja z dokaj malo strokovnimi in administrativnimi problemi. Vsekakor pa se zadeve premikajo na bolje. Za uspeh si lahko štejemo, da je gozdarjevo mnenje pri posegih v gozdni prostor, vedno bolj upoštevano, čeprav to žal ne velja za VBe primere.
Remec Franc, dipl. ing.
Delavec lahko odloča, če je obveščen redno, pravočasno, realno in popolno. Zavedamo se, da nam še precej manjka, da bomo zadostili tem pogojem. Dosedanje obveščanje ima še to napako, da so najpomembnejša sporočila oblikovana v stilu u-rttdniških informacij in nerazumljiva osnovnemu proizvajalcu. Razlaga zapletenih pojavov (ekstra dohodki, akumulacije, rente, faktorji itd. ) je večini razumljiva le, če so opisani v jeziku, ki ga večina uporablja.
Prelistal sem prve štiri letošnje številke Presekov in prispevke razporedil v
samoupravno obveščanje v OZD
18 %
strokovno obveščanje	16	%
informacije izven OZD	42	%
novice, šport, ostalo	24	%
Ob taki vsebini prav gotovo ne moremo imeti jasne slike o gibanju dohodka v TOZD in o vzrokih za tako gibanje. Manjka nam vsebina, ki jo razumemo pod pojmom bodočnost podjetja. Poznati bi morali potrebe krajevnih skupnosti, v katerih živimo. Izredno važno je tudi področje varnosti pri delu in delavne discipline. Nerazumljivo pa je, da iz TOZD'ni samoupravnih obvestil, kot da PRESEKI niso namenjeni osnovnemu proizvajalcu.
Urednik
14
Razpis	DELEGATSKO POROČILO
Uredništvo razpisuje natečaj za sliko ali fotografijo na naslovni strani "Presekov". Pravico do natečaja imajo avtorji - člani kolektiva za neobjavljena dela. O izboru posnetka odloča komisija, ki jo določi uredniški odbor za vsako številko posebej. Izbrana fotografija bo nagrajena s trikratnim honorarjem.
Upamo, da ste že opazili izboljšano tehniko slikovnega tiska v zadnji številki.
Pod enakimi pogoji razpisujemo nagrado tudi za izvirno šalo ali anekdoto.
Uredništvo
Posvetovanje o delitvi osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela oktobra in novembra je tolmačilo zakonske novosti. Nekaj vodilnih misli:
-	Osebni dohodek delavca naj bo odvisen od delovnega prispevka k ustvarjenemu dohodku.
-	Osebni delovni prispevek je v konkretnem živem delu, v gospodarjenju s svojim in družbenim delom ter v inovacijah ali racionalizacijah (iznajdbah in izboljšavah).
-	Ugotavljanje delovnega prispevka ne more biti samo v "plačilu po kosu", ampak v prispevku delavca v količini, kakovosti, gospodarnosti in zahtevnosti dela. Upoštevajo naj se prihranki na materialu, energiji in delovni pogoji.
-Vsi delavci s skupnim ciljem združujejo svoje delovne prispevke. Vrednosti prispevkov izračunajo, ko je delo (izdelki) prodano na tržišču.
-	Ne vrednotijo (obračunavajo) se delovna mesta, temveč delovne naloge po delovnem prispevku.
V Savi Bohinjki smo v preteklih letih načrpali veliko gramoza, zaradi česar je reka spremenila tek. Dokler je bil med vasjo Polje in Kamnje jez, je tekla Sava sorazmerno enako razlita po celi strugi. Ko pa se je jez zaradi dotrajanosti podrl, se je po raznih poplavah nagrmadil gramoz od jezu naprej, tako da je ostalo Savi le ozko korito za tek ob levi strani nasipa. S tem se ji je povečal ovinek, ki se potem ostro obrne na desno stran obrežja vasi Kamnje in teče vsa voda po ozkem poglobljenem koritu, ostali del struge pa je prazen. Močno se zaganja v obrežje vasi in ob vsaki poplavi odtrga nekaj zemlje.
OD
-	Katalog delovnih nalog je osnovni akt delitve osebnih dohodkov.
-	Najdaljši termin za oceno dela posameznika je 1 mesec, najdaljši termin za ugotavljanje dohodka TOZD pa 3 meseci.
-	Meri naj se samo rezultat dela, ne pa prizadevnost.
-	Delovni cilji morajo biti merljivi in razumljivi.
-	Delavec naj zadošča svoje potrebe s koristnim delom. Nagrajevanje mora biti stimulativno in v sorazmerju z vloženim delom.
-	Današnja stimulacija usmerja delavca k rezultatom po količini. Jutrišnja stimulacija mora usmerjati delavca h kakovosti in prihrankom.
-	Urediti je treba nove osnove za minulo delo. Dodatek na leta zaposlitve . ne velja več kot dodatek na minulo delo.
-	Pravice iz minulega dela bodo zagotovljene delavcem, če fle bodo odločali za naložbe v razširitev proizvodne dejavnosti. Tudi iznajdbe in izbolj-
Glavni vzrok za drugi oster o-vinek in tek Save ob obrežju vasi so vrbe, ki jih je nanesla Sava ob poplavah in rastejo na sredi suhe struge, s čemer o-virajo Savi tek.
Za spremembo teka Save na tem področju smo prosili Območno vodno skupnost Kranj spomladi letos, vendar so bila sredstva za leto 1977 že razporejena. Zato smo ob sprejemanju plana del za leto 1978 ponovno prosili za ureditev. Tokrat končno uspešno.
Pretnar Rozka
Save v delovnih postopkih 'pomagajo posameznikom do večje pravice po minulem delu. Minulo delo se bo odražalo predvsem v pokojninski osnovi.
-	Izdelati je treba pravilnik za plačilo proizvodnih izboljšav in iznajdb.
-	Pogoj za uspešno delitev osebnih dohodkov je organizacijska usklajenost delovnih procesov med posameznimi delavci in TOZD.
-	V delovnem procesu ni nihče nadrejen ali podrejen. Vsak ima svojo vlogo.
-	Delovni program sprejema TOZD. Biti mora tak, da bodo delavci najbolje izkoristili svoje delo.
-	Delo se deli na kreativno (razvijanje novih postopkov) in repetitivno (ponavljanje znanih postopkov).
-	V temeljih plana je potrebno določiti ustrezne odnose med ustvarjenim dohodkom in sredstvi za osebne dohodke v TOZD.
V.I.
Novosti o delitvi
15
Za boljši izkoristek v lesni predelavi
Gorenjski gozdarji ln lesarji smo si v temeljih plana ln v samoupravnem sporazumu o združevanju v sestavljeno organizacijo združenega dela zastavili nalogo, da bomo kar najbolj poskrbeli za potrebna Bred-stva za Cim boljše vrednotenje naše lesne surovine.
Na Gorenjskem imamo danes dvanajst žagarskih obratov, ki po sprejetih temeljih plana za obdobje 1976 - 1980 žagajo hlodovino in pripravljajo žagan les za planirano predelavo.
Prizadevnost Medjove in razumevanje delavcev daje zgledno urejene spalnice v naselju - foto GG
Razdrobljenost žagarske proizvodnje bo postala še bolj pereč problem takrat, ko bodo gozdna gospodarstva na posamezne žage začela dobavljati drobnejšo oblovino na primer 16 cm premera.
Za predelavo take hlodovine danes po svetu že uporabljajo posebne priprave, ki zagotavljajo najboljšo izkoriščenost. Razža-govanje oblovine drobnih premerov na velikih in težkih polno-jarmenikih, kot je to primer na teh dvanajstih žagah, ni gospo-
darno in ne ustreza nalogi, da moramo najbolje vrednotiti lesno surovino. Torej je to zaenkrat le še cilj poslovanja.
O poteh k boljšemu izkoriščanju lesne surovine so razpravljali predstavniki'nekaterih temeljnih organizacij.
Nosilec razvoja primarne predelave v razvojnem biroju LIP Bled je prikazal, kako lahko v primerjavi s sedanjim načinom izkoriščanja lesne surovine povečamo izkoristek tudi do pet odstotkov.
Že samo za Gorenjsko pomeni to 8.000 kubičnih metrov hlodovine (smreke, jelke) prihranka na leto in poleg tega še pridobitev na kvaliteti. Tak način pridobivanja žaganih elementov za predelavo že "osvaja" TOZD Tomaž Godec v Bohinjski Bistrici. Z domačo investicijsko opremo bodo še dopolnili tehnološki del.
Tovarna stavbnega pohištva in montažnih hiš Jelovica že dve leti uporablja spajalno progo za lesene elemente v proizvodnji oken. Tudi ta TOZD prihrani že 17 odstotkov lesa in ima pri tem še boljšo kvaliteto izdelka.
V tovarni pohištva Alples grade nov obrat prav za predelavo lesa, predvsem listavcev, ki bo prav tako zagotovil izdatno boljše vrednotenje domače surovine.
Borbo za največjo količinsko storilnost bo treba zamenjati z najboljšim vrednotenjem surovine in skrbjo za kvaliteto dela in izdelka. Že v gozdu se kuje u-soda sekača in lesarja. Poškodbe gozdnega sortimenta se preko deske prenesejo prav do končnega izdelka. Sekira, cepin in kline so v nepravih rokah lahko veliki škodljivci, ki razvrednotijo lesno surovino.
Končni izkoristki lesa so še vedno zelo slabi, saj v določenih izdelkih izkoriščamo le 18 -33 odstotkov bruto količine uporabljenega žaganega lesa.
V. F.
16
Z razprave o ciljih
Poskus s kristalno metodo za zgodnje odkrivanje vibracijskih bolezni, pri motoristih v Bohinju - foto GG
Vzdržujmo obutev pravilno
V	decembru je DIT gozdarstva Bled organiziralo posvetovanje za svoje Clane o ciljih OZD, planiranju in delitvi osebnih dohodkov. V uvodu je predsednik druStva tov. KoSir Janez razložil pomen ciljnega vodenja in planiranja v organizaciji združenega dela ter stimulativnega nagrajevanja delavcev.
Poudaril je pomen informiranja delavcev v združenem delu. O organiziranju informacijskega sistema, zlasti o pretoku in oblikovanju delovnih informacij. Je spregovoril tovaMš Jože Sku-mavec. Kot vodja službe AOP Je dobro seznanjen s problemi, ki se pojavljajo pogosto prav zato, ker opuščamo nekatere pomembne naloge, na primer gozdno - gojitveno načrtovanje. Omenil je, da je delo potrebno spremljati, uvesti delovni nalog ali delovni list tam, kjer to Se ni vpeljano. Delitev dela ni najbolje urejena. Pri sestavljanju kataloga del je zlasti potrebno analizirati delitev dela. Zastavil je tudi vpraSanje o sečnji in spravilu lesa v zasebnih gozdovih v naslednjih letih, ko je predvideno 27 % povečanje. Kmetje že sedaj ne morejo sami posekati in spraviti vsega leBa. Razmišljati moramo o bolj organizirani proizvodnji v zasebnih gozdovih.
V	razpravi so se razkrili raznovrstni problemi in rešitve, ki so povezani z novo organizacijo temeljnega obrata za kooperacijo, o nalogah delavcev v delovni skupnosti skupnih služb in o novostih, ki so v osnutkih samoupravnih sporazumov sedaj v razpravi in predstavljajo začetek korenitih sprememb v odnosih v združenem delu. Zaradi obsežne problematike se je sestanek zavlekel. Slišati je bilo željo, naj bi v okviru društva večkrat razpravljali o takih in podobnih vprašanjih ter tako prispevali k uspešnemu reševanju vpraSanj.
Lakota Franc
O obutvi je bilo izrečenih že dosti besed. Največ pozornosti smo posvetili obliki čevljev, kjer imajo glavno besedo modni kre-atorji. Včasih se celo oglasijo ortopedi, ki nas opozarjajo na posledice modnih pretiravanj. Na zdravje nog se navadno spomnimo šele takrat, ko je že prepozno.
Za delavce v gozdarstvu je dobra obutev velikega pomena pri opravljanju njihovih delovnih nalog. Hoja po valovitem terenu v dežju, snegu in mrazu zahteva predvsem kvalitetno obutev. Težav pri nabavi ne manjka. Programe proizvajalcev in želje u-porabnikov je treba stalno uskle-jevati. Največ težav imamo s kvaliteto materiala predvsem usnja. Dandanes je strojenje usnja drugačno in bistveno krajSe kot "v starih časih". Krajši čas je v glavnem prirejen potrebam mode. V gozdarstvu je vpliv mode tretjerazrednega pomena. Najpomembnejše je, da npr. : čevlji in usnjeni škornji zdržijo čim dlje v vlagi in snegu. Osemurni delavnik je spodnja meja, ko naj čevelj varuje delavca pred vlago.
Vse kaže, da obdelovalci usnja in trgovina nimajo dovolj mož-
nosti pri izbiri dobrega materiala. Pregledi po terenu so pokazali, da nekateri delavci ne skrbijo dobro za svojo obutev. Drugi so pri skrbi zanjo že pravi mojstri. Menimo, da bi bilo krivično pripisovati neustrezno skrb samo malomarnosti posameznikov, temveč bolj slabi poučenosti. Najprej smo se z izdelovalci obutve domenili, da usnje prvič namažejo v delavnici. Za nadaljnjo skrb pa so nam usnjarji sami dali nasvete. Njihove odgovore lahko strnemo v naslednje navodilo:
-	umazano obutev najprej očistimo,
-	priporočajo uporabo t. i. Degras masti, katero proizvaja Teol Ljubljana,
-	nove čevlje mažemo nekaj dni zapored, dokler usnje vpija maščobo,
-	po nekajdnevnem mirovanju osušeno mast (na površini) zgladimo s suho krpo. Priporočajo temperaturo okolja do 30°C,
-	celotno impregnacijo zaključimo tako, da čevlje premažemo s pasto ustrezne barve,
-	postopek obnavljamo takrat, ko osušeno usnje otrdi,
-	po vsaki uporabi obutev počasi sušimo pri temperaturi 40°C,
17
BODIMO PREVIDNI
-	kadar predvidevamo uporabo v mokrem snegu, čevljev ne osušimo do konca, pač pa jih že prej namažemo z mastjo,
-	za uporabo čevljev v suhem snegu moramo usnje povsem osušiti in premazati z loščilom ustrezne barve,
-	intenzivno sušenje pri višjih temperaturah je prepovedano, ker usnje zapečemo ali celo zažgemo,
-	pri delu z mastjo se izogibajmo gumiranih delov, ker mast slabo vpliva na lepilo.
H. Z.
Hrana je važen element človekovega okolja. Z njo pridejo v človekov organizem različne škodljive snovi bakteriološkega, kemičnega in radiološkega izvora. Hrana se lahko okuži med proizvodnjo, predelavo, prometom in pripravo.
Za naše potrebe v podjetju je najbolj zanimiv prevoz in priprava hrane. Vsaj enkrat letno organiziramo sanitarno kontrolo objektov in predmetov, ki so vključeni v pripravo hrane. Delavci, ki skrbijo za prevoz in pripravo hrane, hodijo dvakrat letno na zdravniško kontrolo. Čeprav smo močno posodobili obrate družbene prehrane, smo z dostavo živil ostali na isti ravni. Prevažamo jo z vsemi mogočimi vozili, ki niso vedno
tehnično neoporečna. Zaradi priročnosti ali bolje smotrnosti voženj se ob pomanjkljivi embalaži živil vozijo neredko še ljudje, umazano orodje, celo gorivo in makivo. Kdo bi se vedno spotikal ob tako ravnanje, saj so delavci zadovoljni?
Vseh motenj v prebavi in slabega počutja zaradi okužb hrane niti ne registriramo ali bolje ne jemljemo resno. Uradne statistike torej ne zajamejo vseh o-bolenj, pa vseeno kažejo porast črevesnih obolenj ih raznih zastrupitev. Ne želimo razglabljati o vzrokih in kritizirati posameznih primerov. Opozoriti pa želimo delavce na nekatere bolezni, ki se prenašajo z živili. Občasne kontrole in kazni niso zadostno zagotovilo, da bo s hrano vse v redu. Ljudje morajo več vedeti o tem, kakšno ravnanje z živili je škodljivo in od kod često izvirajo nekatere bolezni. Tega prispevka ne pišemo zato, ker bi bilo pri nas slabo stanje. Nasprotno. Tudi osamljenih primerov si ne smemo več dovoliti.
Bolezni, ki se prenašajo z živili, so zelo številne. Med prenašalce sodita tudi orodje in oprema, ki se uporabljata pri prevozu in pripravi hrane, dalje živali, zrak, voda, mrčes; glodalci, itd.
Povzročitelje angine, škr latin -ke, šena in nekatera vnetja srednjega ušesa se prenašajo s kašljanjem in kihanjem ter okuženimi rokami. Med živili so najbolj primerna za prenašanje teh bolezni surovo mleko, šunka, razne majoneze, ipd.
Na koži vimena krav se lahko skrivajo klice davice. Zato je zanesljiveje uživati pasterizirano mleko in si redno umivati roke.
Bacilarna griža je najpogosteje razširjena pri slabi higieni in sanitarnih pogojih. Te vrste bacili se masovno izločajo v blatu bolnikov. Prenašajo se z u-mazanimi rokami, muhami, vo-
Vrtalci vrtin med odmorom (Jelovica)
18
do In okuženimi živili. Poletje je za razvoj teh bolezni najprimernejše.
Kolera se Siri z blatom bolnika kil prebolevnika še več mesecev po ozdrayitVi. Najhitreje se Siri z vodo. Na okuženi zelenjavi prežive klice v hladilniku tudi 14 dni. Največ okužb je s Školjkami, ki so živele v okuženi vodi.
Z živili se med drugim prena-Sa tudi virus otroške paralize ln to največ z mlekom In mlečnimi izdelki. Znana je virusna Infekcija - zlatenica. Virus se že dva do tri tedne pred pojavom bolezni Izloča z blatom bolnika. Prenašamo jo z dotikom bolnika, z vodo, živili ln muhami.
Klopni meningitis (vnetje možganske opne) dobimo tudi z u-žlvanjem mleka okuženih živali in ne samo z direktnim ugrizom
klopa, kot sl navadno predstavljamo.
Zastrupitve s hrano, ki je okužena s salmonelami, so najbolj pogoste zastrupitve z živili. Njihovo število stalno naraSča.
Trakuljavost je posledica premalo kuhane, pečene ali sušene govedine, svinjine ali okuženega ribjega mesa.
Mislimo, da iz tega skopega pregleda bolezni (ne vseh) ni težko povzeti ugotovitve, da kupujmo le sveža in dobro embalirana živila. Prevažajmo jih v čistih ln dobro zatesnjenih vo» zlllh. Živil pa se smejo dotikati samo zdravi delavci z umitimi rokami. Končno pa bomo še mi nagradili vse, ki skrbijo za hrano, tako, da bomo sedli k mizi z umitimi rokami.
H. Z.
Gamsje garje
Urednik "Presekov" ml je sicer "naročil", naj napišem nekaj o škodi zaradi jelenjadi in o ukrepih za preprečevanje škode. Vendar menim, da nas ta trenutek vznemirja predvsem katastrofalen pojav gamsjih garij v Karavankah. O jelenjadi torej kdaj drugič, za Informacijo pa samo tole.
V okviru zveze lovskih družin Gorenjske (GG Bled inGG Kranj) smo se dogovorili, da bomo za jelenjad kot najvplivnejšo makro živalsko komponento gospodarskih gozdov skrbeli z odstrelom v gospodarsko sprejemljivem staležu brez dopolnilnih gozdno-zaščitnih ukrepov na območju cele zveze. Izjema je ožji severovzhodni del zveze (s središčem na Jezerskem). Tu smo skupaj z Avstrijci izločili posebno gojitveno območje jelenjadi, kjer gospodarimo po posebnem meddržavnem dogovoru v smislu jelenje populacije. Izpolnjujemo tudi vse dopolnilne ukrepe, ki spremljajo tako gospodarjenje, zlasti (drago) krmljenje in (drago) prezimovanje jelenjadi v oborah. Če torej zožimo problem jelenjadi na blejsko območje, v načelu ni razlogov za gozdnogospodarski preplah. Razumem pa urednika, saj so ravno v "njegovih" revirjih na Jelovici tamkajšnji lovci premalo uspešni v smislu dogovorjenih smernic za gojitev jele -njadi na Gorenjskem. Škoda zaradi te divjadi se pojavlja Iz leta v leto in je celo večja. Zato je prav, da o tej problematiki o priliki spregovorimo tudi v našem glasilu.
Danes pa si pobliže oglejmo nesrečo, ki so jo garje povzročile v naših gamsjih loviščih.
Marsikateri gozdar bo morda dejal, da se nas gams ne tiče v taki meri, ker živi pretežno na gornji gozdni meji ali še više, in tako malo ali pa nič ne vpliva na donosnost gozdov. To je v primerjavi z jelenjadjo in srnjadjo do neke mere res. Je pa tudi in predvsem res, da smo po svoji stanovski pripadnosti
Sodobna kuhinja in vestna kuharica v gozdarskem aelavskem naselju Bohinjska Bistrica - foto GG
19
družbeno odgovorni za ohranitev in zdrav razvoj vseh rastlinskih in živalskih vrst v ekosistemu celotnega gozdnogospodarskega območja. Če so garje v kranjskogorskem lovišču pohrale čez 350 gamsov In je aanes lovišče praktično prazno, bi moral biti to alarm tudi za nas, predvsem za našo samoupravno interesno skupnost za gozdarsko območje.
Gamsje garje so izbruhnile leta 1973 na Petelinjeku blizu tromeje z Avstrijo in Italijo. Lovska zveza Slovenije je ustanovila štab za zatiranje garij, ki je takoj ukrepal. Odredil je totalni odstrel gamsov v žariščnem predelu do ceste Podkoren -Korensko sedlo in močno redčenje tropov vzhodno od te ceste do Blekove in naprej ob avstrijski meji. Podobno ukrepanje je bilo dogovorjeno z Avstrijci. Leta 1974 o garjah ni bilo sledu, prav tako ne leta 1975. Pozimi 1975/1976 pa se je nepričakovano pojavilo novo žarišče v dolini Belce. Lovišče je bilo ves čas stalno pod nadzorstvom. Zato utemeljeno domnevamo, da se je bolezen potuhnjeno širila po avstrijski strani in pozimi 1975/1976, torej z zimskim prehodom gamsov na prisojne lege, udarila na našo stran v Belco in pobrala okrog 30 gamsov. Kljub hitremu in radikalnemu odstrelu bolezen ni bila zatrta. Okužba se je obrnila nazaj proti zahodu in bliskovito zajela osrčje oziroma celotno lovišče in ga opustošila. Od 1.4.1976 do 30.10. 1977 je v tem predelu poginilo za garjami 241 gamsov, 69 pa jih je bilo odstreljenih. Z enim krakom je bolezen prekoračila Belco, preplavila LD Dovje in načela LD Jesenice, tako da je danes že na meji lovske družine Stol. Zastrašujoče je, da so se prvi garjavi gamsi pojavili prve dni novembra letos tudi že na desnem bregu Save v gojitvenem lovišču Triglav v revirju Martuljek.
Trenutno je kranjskogorsko lovišče praktično prazno (imajo le še okrog 20 gamsov), v LD Dovje so garje po vsem lovišču, pri LD Jesenice pa so do danes ugotovili le nekaj garjavih gamsov, v ostalih loviščih vzdolž Karavank pa do 7. decembra 1977 garij niso ugotovili.
Predstavljamo vam...
Predstavljamo vam slovensko Izdajo Komunista, ki Izhaja v 80.000 izvodih. Poleg tega pa vam predstavljamo tudi njegovo založniško dejavnost, ki izda na leto kakih 30 knjig in brošur. Glasilo Zveze komunistov Slovenije in Zveze komunistov Jugoslavije prinaša v vsaki številki sestavke o najbolj aktualnih problemih razvoja in aktivnosti naše samoupravne družbe in njenih subjektivnih sil ter o aktualnih mednarodnih dogajanjih in gibanjih tako v posameznih delih sveta kakor tudi v mednarodnem delavskem gibanju. V njem so nadalje sestavki iz vseh krajev Slovenije in Jugoslavije. Časnik piše tudi o aktualnih teoretičnih problemih, posebno v teoretični prilogi, ki jo pripravlja marksistični center pri CK ZKS.
Kakor je znano, sproži časnik vsako leto akcijo "teden komunista". Doslej je zelo uspešno organiziral dva, prav zdaj pa se je začel tretji "teden komunista", namenjen "človeku, znanju in produktivnosti" ter "družbi in knjigi".
Založba Komunist je izdala doslej naslednje knjige, ki bodo prišle prav vsakemu našemu delovnemu človeku in občanu, posebno pa tistim, ki so odgovorni za sedanji in prihodnji družbeni razvoj.
1.	Zgodovina revolucije XX. stoletja-II. ,111., IV. knjiga	125,00
2.	O minulem delu	8,00
3.	Minulo delo	10,00
4.	Pomen ustavnih pravic iz minulega dela in
dohodkovni odnosi	20,00
5.	Prešernova Zdravljica	35,00
6.	VH. kongres ZKS	150,00
7.	Po meri našega človeka	65,00
8.	Kako vzgajati za socializem kljub	idejnim razlikam	30,00
9.	Statut ZKJ in ZKS	5,00
10.	Program ZKJ	25,00
11.	Spomeniki revolucije in NOB - I.	knjižica	6,00
12.	Kultura in SLO	90,00
13.	Enotni trg	25,00
14.	Zasedanje ustavodajne skupščine	500,00
15.	Tito pred nalogami zgodovine	100,00
16.	Idejnopolitične osnove novega sistema planiranja	7,00
17.	V areni življenja	200,00
18.	Dialektika ,	130,00
19.	Kumrovec - Trebče	25,00
20.	Na poti od vizije do stvarnosti	45,00
21.	Vprašanja obrambe in varnosti neuvrščenih držav	15,00
22.	Marksizem in vojaštvo	35,00
23.	ZKJ in socialistično samoupravljanje	140,00
24.	Misel in akcija ZK	130,00
25.	Idejno delo in politična praksa	50,00
26.	ZBIRKA TEMELJI MARKSIZMA	(8	knjig)	289,00
I.	Komunistični manifest	24,00
IV.	OsemnajBti Brumaire	10,00
VI.	Mezda, cena in profit	15,00
Vil.	Socializem in osvoboditev žensk	55, 00
VRI.	Marksist, pojmov, polit, partije delavskega	razreda 50,00
IX.	Kritika gothskega in ehrfurtskega	programa	30,00
X.	Izkušnje in nauki pariške komune	45,00
xn.	N0va ekonomska politika	60,00
27.	III. zasedanje AVNOJ-a	200, 00
28.	Velikani kapitala	50,00
29.	Delavci in kultura	20,00
30.	Smeri razvoja političnega sistema	soc. samoupravljanja 17, 00
31.	Dokumenti o kulturi	15,00
20
32.	Konf. komunist, in delavskih partij Evrope	50,00
33. Sodobni svet in mi	180,00
34.	Moralnopolitiina in druga vprašanja kadrovske
politike v vis. šol.	18,00
35.	Posamezne značke (Človek, delo, kultura)	10,00
36.	• Kompleti značk (Človek, delo, kultura)	50,00
37.	Spričevala	2,	00
38.	Colombo	50,	00
39.	Vloga in delo komunistov v krajevni skupnosti	35,00
40.	Temelji delegatskega sistema	35.	00
41.	Uresničevanje ustavne zasnove združenega dela	200,	00
42.	Razglednice ob 40-letnici KPS	2,	00
Letos bo založba Komunist sestavila tak program za naslednje leto, v katerem bodo imela glavno mesto Titova zbrana dela. Na to akcijo založbe Komunist ne smemo pozabiti.
Te dni so direktor naše delovne organizacije in direktorji tozdov, kakor tudi predsedniki sindikalnih in mladinskih organizacij dobili pismo glavnega in odgovornega urednika slovenske izdaje Komunista, ki se nanaša na razširjanje časnika med delovne ljudi in občane. Pomagajmo Jim, da bo ta akcija uspela.
Prav tako smo pooblaščeni, da tudi naše glasilo vključimo v to akcijo kakor tudi v vse druge akcije glasila ZKS in ZKJ. Zato pozivamo naše delovne ljudi, da izpolnijo priložene naročilnice in jih pošljejo našemu uredništvu.
Cena tednika Komunist je trenutno 2,00 dinarja za izvod ali 100,00 dinarjev na leto. Od 1. Januarja 1978 bo časnik po sklepu vseh izdajateljskih svetov vseh izdaj Komunista veljal 3, 00 dinarje za izvod oziroma 150,00 dinarjev na leto.
Naročnike časnika ter knjig in brošur, ki bodo izpolnili naročilnice, čaka presenečenje, ki ga pripravljata uredništvo Komunista in njegova založba. Pohitite.
Odločno se vprašamo, kako garje zajefciti oziroma zatreti. Stab, ki vodi celotno zatiralno akcijo, ima pri tem težavno nalogo. V LD Kranjska gora se je predvsem izkazalo, kako nemočni smo, če se bolezen pojavi v epidemičnem obsegu, po drugi strani pa se je moral štab boriti še z neenotnimi stališči glede uspešnosti predvidenih za-tlralnih ukrepov. Celo znane slovenske osebnosti so javno namignile, da je radikalni odstrel gamspv morija in da bi bilo morda bolje gamse cepiti proti boleznim ali pa pustiti naravi, da bolezen sama po sebi pomlne.
To je povzročilo zmedo in akcijo zavlačevalo, čeprav Je vsem jasno, da bi prišlo cepljenje gamsov v poštev kvečjemu v živalskem vrta in da nam čakanje na naravno minevanje bolezni lahko povzroči katastrofo. Zato štab še nadalje vztraja na stališču, da je edini možen ukrep proti garjam - pravočasno (preventivno) redčenje tropov z radikalnim odstrelom. Pri tem naj se ščiti le srednji starostni razred gamsov, ki je na višku telesnih moči in ima tako največ možnosti, da preživi. Izkušnje nas uče, da je treba ukrepati na široki fronti, saj nam je ravno v Kranjski gori bolezen za hrbtom udarila v navidez varno zaledje in ga ©pustošila.
Naročilnica za slovensko Izdajo Komunista
Nepreklicno Be naročam na slovensko izdajo Komunista, ki mi ga z dnem............ začnite pošiljati na naslov:...................
Račun bom poravnal v enem ali dveh delih (neustrezno prečrtaj).
V .................. dne ............. Lastnoročni podpis
Zato je štab v sodelovanju z lovci prizadetih lovišč zastavil akcijo na širokem področju vse do ljubeljske ceste v Tržiču In ga opredelil kot ogroženo območje. Poleg močnega redčenja gamsov je v tem območju obvezna stalna kontrola lovišč in pošiljanje delov kože s prsnega koša uplenjenih gamsov na inštitut za patologijo divjih živali v Ljubljani. Tu strokovno preverjajo morebitni pojav garij v začetnih stadijih, ko se bolezen na oko še ne da ugotoviti. V tem smislu so tudi sestavljeni letošnji plani za odstrel gamsov v prizadetih loviščih. 7. decembra je bila na Bledu razširjena seja štaba, da bi preverili, kako poteka planirana akcija. V nekaterih lovskih družinah so z odstrelom šele na polovici
21
plana, predvsem zaradi neugodnih vremenskih razmer za lov. Nekatere družine pa ugotavljajo, da so številčno stanje gamsov podcenjevali. Da bi lahko uspešno redčili, prosijo za dodatni odstrel. Štab je sklenil odobriti povečani odstrel. Prav tako pa predlaga, da se za družine, ki so z odstrelom v zaostanku, preko republiškega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pridobi dovoljenje za odstrel gamsov še v januarju in' februarju. Redčenje gamsov pri zatiranju garij je namreč izrednega pomena oziroma edini možen zatlralni ukrep v naravi. Pri tem je treba še zlasti upoštevati znanstveno resnico, da je bolezen posledica nepravilnega stanja v populaciji. To se je npr. v Kranjski gori izkazalo v zelo visoki številčnosti gamsov bonitiranje lovišča je ocenilo, da je v Kranjski gori življenjskega prostora za okrog 150 gamsov, ob tej hudi nesreči pa so jih našteli čez 400. Nekateri zatrjujejo, da so v tem številu tudi "avstrijski" gamsi, ki pozimi prehajajo na našo (prisojno) stran. Zato moramo to število primerjati na površino z obeh strani Karavank. To je vsekakor res, toda pri tem pozabljajo, da so pri ocenjevanju primernega števila živali odločilne zimske prehrambene razmere v kraju prezimovanja, ne pa prehrambeno izobilje poleti na obeh straneh Karavank.
Ing. Arih Andrej
Naročilnica za knjige in brošure Komunista
Naročam naslednje knjige ln brošure, ki so izšle pri založbi Komunist:
Knjige (brošure) pošljite na naslov:
Račun bom poravnal v enem ali dveh delih (neustrezno prečrtaj).
V
dne
Lastnoročni podpis
Spomini na čas med obema vojnama
Starejši vaščani se dobro spominjajo, da so bili med obema vojnama silno slabi življenjski in delovni pogoji. Takoj po prvi svetovni vojni, do leta 1929 je bilo dela še kar dovolj. Nato pa se je že bližala gospodarska kriza, ki je trajala vse do leta 1934. V tem času so bili gorjanski možje in fantje zvečine zaposleni pri pripravi lesa in drv po pokljuških in mežakelj-skih gozdovih, v jeseniški železarni so bili le redki, žene in dekleta pa tudi zvečine niso poznale pravice do zaposlitve.
Delovni pogoji so bili takrat izredno slabi in težki. Delovni dan je trajal od pete ure zjutraj pa vse do mraka, le opoldan je bilo do velikega šmarna (15. avgust) dve uri počitka, od tega dne dalje pa le po eno uro. Za kubični meter posekanega, olupljenega in razžaganega lesa ter zloženega v skladovnice je delavec dobil v času gospodarske krize po osem (8) dinarjev. Ker je dela primanjkovalo, so si delavci pri prevzemu (licitacijah) sami zniževali cene za kubični meter, samo da so dobili delo. Vse je potekalo ročno !
Med tednom so delavci prebivali v lesenjačah (bajtah) v gozdu. Nekateri so pri prevzemu "gol-carije" prevzemali obenem tudi prevoz izgotovljenega lesa v dolino, kar je bilo običajno v zimskem času. Na delavca je prišlo dnevno tri do štiri kubične metre izgotovljenega lesa. Za deževne dneve niso bili plačani in so ponavadi takrat les "gonili", kot so temu rekli, seveda, če je bil les že razžagan. Za teden dni hrane "fasn-ge", so plačali v trgovini od 45 do 50 dinarjev. Sladkor je bil sorazmeroma drag - po 16 din, za kg domače zabele pa je bilo treba odšteti 14 dinarjev. To hrano so plačevali po obrokih, kot so dobivali akontacije za izdelani les. Hrano so si v lesenjačah pripravljali sami. Leta je imela samo en velik prostor, odprto ognjišče in nekaj skupnih pogradov. Tudi mokro obleko in vse drugo so sušili kar tam.
V času gospodarske krize je bilo lepega lesa dovolj in je bilo treba zanj odšteti le 50 dinarjev za kubični meter. Ves les, ki je bil pripravljen preko po-
22
letja na Mežaklji in Pokljuki, so s konjsko in volovsko vprego vozili na Mulejevo in Kaconovo žago na Rečico in v Spodnje Gorje. Največ lesa so zvozili v zimskem času, preko poletja pa je vožnja nekoliko pojenjala. StarejSi ljudje se spominjajo, da je bilo tudi preko 300 voznikov (furmanov) dnevno. Na vožnjo so prihajali tudi lz Bohinja in iz vasi onkraj Save Dolinke, izpod Stola. Treba pa je pripomniti, da je bilo toliko voznikov le občasno, v določenih intervalih. Ker pa ceBt In poti takrat Se niso plužili, so morali napreči vozniki vsak dan, čeprav je snežilo. Sicer bi le stežka v visokem snegu gazili svoja pota.
V letu 1935 in v naslednjih letih je začela jeseniSka železarna odpirati nova delovna mesta.
Tako so mnogi gorjanci dobili delo v teh obratih. To se je tudi poznrlo pri kupni moči prebivalstva; nekateri so si postavili celo lastne domove. Takrat je veljala visokopritlična stanovanjska hiSa 35 do 40.000 dinarjev.
Precejšnje število teh mož in fantov je zajela druga svetovna vojna, oziroma narodnoosvobodilna borba in mnogi od njih se nikoli več niso vrnili v okrilje svojega domačega, toplega doma. Vsaka revolucija in svoboda zahtevata svoje in tako je bil tudi pri nas krvni davek zelo visok. Toda danes smo svobodni in vsak jutrišnji dan nam prinaša boljše življenjske pogoje.
Jože Ambrožič
V deželi snovanj in
minaretov
21. oktobra letos je skozi jasno noč letela srebrna jatova ptica proti jugovzhodu naše domovine.
S seboj je ponesla 41 članov DIT gozdarstva Bled, ki so si Izbrali za svoj cilj zanimivo sončno Makedonijo.
SR Makedonija meri 25. 000km2. Na zahodu in vzhodu se dviga visoko pogorje Rodopskega in Šarsko-Pindskega sestava, medtem ko je v sredini, v območju Vardarja, nižji in bolj pristopen teren. V planinskem območju so središča naseljenosti in gospodarstva prostrane kotline Pelagonija, Polog, Ovčje polje, Kumanovska in Strumiška kotlina. Dve visoki kotlini imata jezero (Ohridsko in Prespansko). Podnebje je pod vplivom Egejskega morja, posebno v nižinah Makedonije, ter ima dolga in vroča poletja in zelo malo padavin. Zaradi takega podnebja lahko gojijo ob umetnem namakanju sredozemske in subtropske rastline:	bombaž, sezam,
podzemljico (kikiriki), mak, poleg tega pa tudi tobak, riž, sončnice, žita, sadje in povrtnino. V gorskih predelih gojijo živino, zlasti ovce.
Zjutraj naslednjega dne smo začeli uresničevati bogato zasnovan strokovno-turistični program.
Po krožnem ogledu novo nastalega mesta smo obiskali podjetje Komunalec, kjer je ena od treh drevesnic v okolici Skopja. Kot zanimivost velja tod omeniti proizvodnjo borovih sadik, ki jih gojijo do starosti 6 mesecev In jih nato s folio, v kateri so zrasle, s sadilniki posadijo na terenu. Rezultat takega sajenja je 3-4000 sadik na dan.
Pravzaprav je pa glavna, najpomembnejša dejavnost tega pod-
Sestoj molike - foto GG
23
jetja vegetativno razmnoževanje nredvsem okrasnih rastlin po t.i. MIST-rt-MATIK sistemu. Pravijo, da je ta način razmnoževanja enostaven in da je vnesel veliko novost v drevesničarstvo. Njegove najvažnejše prednosti se pa kažejo predvsem v tem, da mlade rastlinice hitreje in močneje razvijejo svojo listno maso in koreninski sistem.
Glavni pogoj omenjenega MIST sistema je umetno producirana visoka relativna zračna vlaga, ki doseže vrednost do 90 %. Ustvarijo jo tako, da voda, ki teče pod močnim pritiskom v ceveh, prSi v obliki finih vodnih kapljic (megle, rose) v rastlinjaku. Ustvarjanje vlage opravijo v 2-5-10 minutnih intervalih, kar je odvisno od zahtev posameznih vrst podtaknjen-cev glede na vlago.
Od tod dalje smo potovali v Smeri Kavadarcev. Spotoma smo si ogledali uspela pogozdovanja, kjer so površine zasadili predvsem s črnim borom in cipreso. Mlada drevesa bujno uspevajo. Sicer pa od iglavcev najbolje uspeva himalajska cedra (Cedrus deodara Laws), ki sega do n.v. 900 m.
Med Gradskim in Kavadarci, ali točneje ob izlivu Črne reke v Vardar, leži antično mestece Stobi. Zaradi zanimivosti nekaj besed o njem.
Vodič nas seznani, da najstarejši ohranjeni zapisi tega mesteca omenjajo zmago Filipa II., makedonskega kralja, nad Dardanel v Peoniji.
Po zmagi Rimljanov nad makedonskim kraljem Persejem (1. 168 pr.n. št.), postane Stobi močno tržišče, leta 148 pa rimska provinca. Za časa vladavine Avgusta (leta 31 pr. n. št.) nastanejo izrazite spremembe: mestece se širi, začenjajo kovati denar, meščani uživajo t.i. ius Italicum (postanejo rimski državljani). No - in po 6. stol. ni več sledov življenja v Stobi-ju.
Poleg objekta, v neposredni bližini, je urejen muzej z vsemi Izkopanimi eksponati.
Po ogledu tega antičnega mesteca se usmerimo skozi Prilep v Kruševo. Serpentine in vzponi nas dvignejo na nad. v. 1300 in, prevozimo Kruševo do hotela, kakršne pogrešamo pri nas.
Tod prenočimo. Že zgodaj zjutraj se napotimo v bližnjo okolico, kjer nam Izredno prijazni in zagnani profesor s skopske fakultete, dr. Aleksander Ando-novski, razlaga in razkazuje nasade, ki so nastali kot plod večletnega eksperimentiranja pogozdovanj z več ali manj ustreznimi drevesnimi vrstami na nad.
v.	1350 m.
Novo zasnovani sestoji so meJ Sani ( sm-ma-dugl-b, bo-cedra-je-js-ko) ali monokulture (bo, js, ko). V neposredni soseščini so ohranjeni stari bukovi sestoji.
Potem ogled mesteca Kruševa, ki leži v obliki podkve v pobočju, (n.v. 1300 m), ki je obdano z bukovimi in jelovimi gozdovi. Mestece je bogato s prelepo star orne stno arhitekturo, mnogimi spominskimi obeležji iz časa Ilindenske vstaje, Kru-ševske republike in NOB.
Nato spomenik Ilindenski vstaji. Pravzaprav monumentalnost, v katero strmiš. Glede na svojo obliko predstavlja buzdovan og-
romnih razsežnosti. V občudo^ valcu vzbudi hkrati občutke spoštovanja, strahu, lepote, moči in podrejanja. V njegovi notranjosti oboki spominjajo na cerkvene svode. Če jih hočeš preleteti z očmi, moraš strmo dvigniti glavo, kot bi se zahvaljeval nebu.
Tod smo zapisali v knjigo obiskovalcev:
"Od legende kraljeviča Marka pa do legendarnih partizanskih bojev je bila dolga doba trpljenja, zatiranja, brezpravnosti in uničevanja vašega naroda. Svoje osvobajanje ste začeli z buzdovani in nehali s puško in bombami. Potem, v svobodi, ste sl postavili spomenik iz betona in jekla, ki bo spominjal vas in nas in vse naše zanamce na grenko zgodovino temnih, preteklih stoletij..."
Prijetno mestece ostaja za nami, zapušča nam vtise, ki se ne pozabljajo.
Bližamo se Bitoli. Spotoma mnogo ogledov novo zasnovanih nasadov. Profesor ima pripravljen neizčrpen repertoar zanimivosti. Hitimo, pogledamo, se vračamo. Desetkrat, dvajsetkrat. Časovno in prostorsko je že težko urejati ogledane si objekte in vtise, komentarje k
Uka željna pionirka - foto GG
24
vsemu. In ne samo da je spremljevalec profesor v svoji stroki; njegovo bogato znanje o zgodovini ti že daje misliti, da je morda zgodovinar. Že nas popelje v izkopane "ulice" antične Herhkleje, pripoveduje, razlaga. Ogledujemo si ohranjene mozaike, hodnike, zidovja. Mnogo je ohranjenega, mnogo reči Je propadlo.
Herakleja je podobna Stobiju in je najzanimivejše in najpomembnejše odkritje v tem delu Makedonije. Nastajala in razvijala se je celo tisočletje (od sredine
IV.	stol. pr. n. št. pa do VI. stol. n. št. ) in je bila na visoki stopnji civilizacije, kar dokazujejo izkopani spomeniki.
In zopet hitro dalje. Po ravnini v vzpon, v ovinke in serpentine. Bližamo se narodnemu parku Pelistru (Peristru), čigar nadm. v. doseže višino 2600 m. Hkrati je ogled Pelistra eden najvažnejših objektov našega popotovanja. Tod je doma in odkrita molika (Pinu8 Peuce Gri-seb), kjer predstavlja pretežno čiste sestoje, le v zgornjem delu, do višine 2000 m, raste mešana z jelko. Odporna je proti snegu in glivici Peridermium strobi. V novejšem času zaradi omenjenih lastnosti križajo mo-liko z gladkim borom (P. Stro-bus L.). Tako bi dobili križanca, ki naj bi bil odporen proti boleznim, hkrati pa hitre rasti in dobre kakovosti.
Molika zraste do 25 metrov visoko. Vzhodna meja njenega ra-stiščnega areala so bolgarski Rodopi in obronki Balkana. Pri nas je razširjena v obliki prostranih sestojev v Makedoniji (Pelister, Šar planina), v Črni gori na Zeletinu in Koprivniku in v Srbiji (Kosmet) v okolici izvira reke Ibra.
Najbolje uspeva na silikatnih tleh, drugih se izogiba.
Na Pelistru smo si ogledali sestoje na nadm. v. 1400 m. Njih starost je ocenjena na 150 let, lesna zaloga pa znaša cca 400 m3/ha. Moliko je na Pelistru pred 140 leti odkril in determiniral A. Grisebach s sodelovanjem tamkajšnjega domačina.
Vračamo se. Ogledujemo si zadnja drevesa pred dnom. Zopet Bitola, počitek, pa nova smer. Pozno popoldne in vodeni mrak nam pokažeta r'respansKO jezero. Najprej v dalji, potem vse bliže. Sonca ni več, nekaj njegove zgubljene svetlobe je še v nebesnem svodu. Gladina velikega jezera je polna ptic, velikih in temnih, svetlih in majhnih. Pozibavajo se na mirni, počivajoči vodi. Avtobus si že pomaga s svojo svetlobo. Lezemo v strmo cesto, dosežemo greben, prevalimo se proti podnožju. Svetle pike rišejo obliko Ohridskega jezera. In že tisti Sv. Naum, vedno lep in dragocen. Potem ob robu jezera v Ohrid.
Naslednji dan. Kaj vse smo videli, od ogleda prostranega jezera, trdnjav, izkopanin antičnega mesteca, cerkvà z vso njihovo neprecenljivo vrednostjo ikon, lesorezov, olj, mozaikov, grobov, pa današnjega mesta s tisoč ljudi.
Vsega si ne moreš zapomniti; odhajaš z občutkom, da si to že nekoč videl, morda slišal.
Potem dolgi kilometri ob albanski meji, ponekod tik nje, do Debra. Čudno mesto, v katerem, kot da se meša majhen danes z dolgim sivim stoletjem, morda z dvema ali več, ne ve-
doč za razvoj. Pač! Mladi vlivajo videz premostitve iz zatona v vzhajanje novega dne.
Do Mavrovega ni bilo tako daleč. Mnogo umetnih jezer (hi-drocentrale), lepa pokrajina. Poznajo letni kot zimski turizem. V neposredni okolici hotela Bistra je žičnica, ki obratuje skozi vse leto.
Takoj po kosilu smo že vsi zbrani; odhajamo. Skozi Gosti-var v Tetovo, kjer je že noč. Obiščemo eno od znamenitosti, pa še gostišče in nič drugega. Zadnji večer je; mudi se nam v Skopje.
Kmalu smo vsi zbrani v dvorani. Zdravica in zahvala prof. Andonovskemu, topla in iskrena, hvaležna. Tudi njegova je taka. Zaploskamo; z obrazov odseva zadovoljstvo.
Doktor, bolj podoben mlademu študentu po uspešno opravljenem izpitu kot strogemu profesorju, si nasmejan ogleduje podarjeno mu knjigo Gozdovi na Slovenskem, ki ga bo spominjala na dni, ki jih je preživel v družbi gorenjskih gozdarjev.
Naslednje jutro je obetalo lep dan. Skozi meglo je bilo videti veliko, nizko sonce. Bili smo na letališču v Skopju. Dolgo smo čakali na velikega, neukrotlji-
Gozdna drevesnica in nasadi s parkovnim rastlinjem so na skupnem prostoru - foto GG
25
vega ptiča. Navsezadnje nas je le ponesel, pa zopet pustil sredi poti. Čakali smo na drugega. Dolgo. Navsezadnje je poletel tudi ta, nas ponesel domov.
Ko smo pristali na trdnih, domačih tleh, smo zagotovo vsi pomislili, da je "povsod lepo, doma pa vendar najlepše".
Zapis bi sklenil z ugotovitvijo:
Ekskurzija je bila uspešna: bogata tako s strokovne, kot (pre) bogata s turistične strani. Mno-
go, mnogo vsega. Odlično pripravljena, brez zastojev in brezglavostl.
Kot že omenjeno, posebna zahvala prof. dr. A. Andonovskemu za nenehno spremljavo, razlago in vse drugo skozi vso dolgo pot.
Da pa je bila pot vzorno vodena, organizacijsko sinhrona, za udeležence prijetna in brezskrb-na, je poskrbel z računalniško natančnostjo Jože Skumavec. Pa tudi Janez Košir. Obema lepa
hvala z željo, da takó odgovorno nalogo opravita še kdaj.
Dalje se za uresničitev tega popotovanja zahvaljujemo delovni organizaciji GG Bled kot tudi DIT-u gozdarstva Bled in vsem udeležencem ekskurzije, ki so s svojo prisotnostjo tako strokovno kot družabno ustvarili razpoloženje in prijetnost v nekajdnevnem bivanju daleč z doma.
Nikolaj Lapuh
O mogočnem Triglavu
in Bohinju pod njim
II.	odlomek
Bohinj je bil v starih časih duhovno in posvetno usmerjen proti jugu, to je Ogleju. Čeprav so imeli gospodarji razne dajatve, so "odrajtovali" oglejski novčič do zadnjega. Tej dajatvi so pravili "štiberca" in moj ded Pavle jih je plačal zadnji okoli leta 1910. Blejski otok in Bitnje v Bohinju morata biti prastari verski ustanovi, na tem temelju pa je pozneje deloval oglejski patriarhat. Ker se je njegova moč po vodru Atile^t. j. leta 452. zrušila, se je m selo poznalo pri urejanju pokrajin do Drave, ki so spadale pod Oglej. Ti kraji so prišli pod Bavarski in pozneje frankovski verski in posvetni vpliv. Na predlog briksenškega škofa Al-
buina je cesar Henrik II. "Sveti" dne 11. aprila 1004 daroval Bled z Bohinjem briksenški škofiji. Toda kljub temu je na tem področju ostalo le nekaj sledi posvetnega in cerkvenega oglejskega gospoötva.
V vasi Slovenski Rovt v Bohinju za katero pa se dandanes niti né ve, kje je bila, je bilo leta 1757, kar 7 oglejskih podložnikov, na Bohinjski Bistrici so bili oglejski 4 kmetje in 4 kaj-že, v Nomenju je bilo oglejskih kar 5 gospodarjev. Ti so vodeni pod naslovom "Nomenj Vog-tey", kar je ostanek nekdanjih svobodnjakov, če ne celo vojvoda (Vajda, Ajda). V Bitnjah je bilo kar 5 oglejskih kmetov
("Vogtaien blejske otoške pro-štije"), med temi sta se kar dva pisala "Vivoda". Leta 1456. je prišel v Bitnje briksenški škof Nicolaus Cusanus, ki je bil kardinal, da bi proučil celo zadevo. Potem je uredil, da je bila leta 1459. izdana razsodba, da je še ta zadnji ostanek oglejske posesti prišel pod Briksen. V Savici sta bili leta 1602, dve kmetiji oglejski, ena-' ko tudi na Brodu. Podatke mi je dal po starodavnih dokumentih, cerkvenih arhivih ter arhivih in urbarjih v Briksnu jeseni 1968. upokojeni župnik z Bleda France Gornik, dolgoletni raziskovalec zgodoviné Bleda in okolice ter pisec knjige "Bled v fevdalni dobi" (Bled 1967).
26
Vsako najmanjšo stvar mi jc dokazal s prepisi, ki jih je napravil po originalih. "Kar jaz rečem, to je trdno! Jaz ne verjamem vsakemu papirju in ne ponavljam za drugimi knjigami, ako se nisem poprej prepričal iz originalnih listin in zgodovinskih povezanosti. Najstarejša listina, ki sem jo proučeval, je bila iz časov Karla Velikega! Gorenjci so lahko ponosni: nobena od evropskih vladarskih rodovin ne more dokazati žive vezi stoletja nazaj, kakor jih lahko blejski in bohinjski kmetje in kajžarji!" je rekel.
Listina, s katero je Briksen dobil Bohinj in Bled, izvira iz leta 1004 v Tridentu. V trikotniku Oglej-Trident-Briksen se je moralo dogajati veliko važnih stvari za naš narod. Franki so zasedli naše kraje leta 802 in takoj začeli uvajati fevdalni red, kar je bil eden izmed glavnih vzrokov za upor pod vodstvom Ludovika Posavskega. Ko je bil ta umorjen leta 822 so imeli proste roke. Verjetno se je v tistem času čutilo močnejše delovanje Ogleja. Franki so se zbali in hiteli s svojo cerkveno organizacijo, kateri je sledil poklon teh krajev škofiji v
Briksnu tudi glede zemljiške posesti.
Na tem področju je morala biti nekoč močna verska ustanova, ki je bila vezana na Oglej. To dokazuje, da je bila oglejska cerkev naklonjena Slovencem in njihovim prednikom, da jim krščanske vere ni vsiljevala z ognjem in mečem, ampak strpno in z besedo. Ljudem na tem področju je pustila popolno svobodo.
Bohinjci so v starih časih menili, da je njihovo vse, kar imajo. To so jim dali bogovi, predvsem pa je bil to dar njihovega Triglava. Nič čudnega torej, če so se upirali vsem novotarijam, saj so jih le spreminjale iz svobodnjakov v brezpravne ljudi. Večkrat so se pritožili čez blejsko graščino pri škofih v Briksnu in če niso ti nič uredili, so se obračali celo na Rim ali pa do samega cesarja.
Antični zgodovinarji pišejo, da je z Baltika vodila jantarjeva pot preko našega ozemlja. Vodila je mimo Ljubljane proti morju. Po njej so vsako leto romale svečenice sončnega boga s severa v tempelj Delos v stari Grčiji. Menimo, da so bila to osebna poslanstva in nekaka povezava med vsemi verskimi centri. Zato se je to poslanstvo verjetno ustavljalo tudi v Ogleju, če ni bil določen v te namene Štivan ali Trst. Taka poslanstva so bila potrebna zaradi medsebojnega poznanstva, navezovanja stikov, medsebojnih dogovorov, obveščanja ter organiziranja varnosti, obstoja in trgovine. Antični zgodovinarji pišejo, da so to povezavo imeli Hiperborejci (ljudstvo, ki je živelo onstran burje). Okoli leta 1300 pr. Kr. je prišel v Grčijo neki Olen, ki je Grke naučil heksametra, nadalje, da je prišel iz Hiperboreje Telmissos (Telmač, Tolmač), ki je postavil hram sončnega boga in ustanovil mesto svojega imena. Menim, da so se medsebojno sporazumevali ne samo preko poslancev, svečenic in svečenikov, ampak tudi preko drugih slov in nosilcev raznih znamenj, kakor tudi ptičev - poštarjev. Zato so
27
svečeniki lahko zanesljivo prerokovali po ptičih. Ta jantarjeva pot je bila nekako zemeljska prispodoba sončne ceste, oziroma mlečne zvezdne (rimske) ceste in mora imeti še neraziskano prastaro osnovo.
Ne trdim, da bi šla jantarjeva pot skozi Bohinj. Vendar moram opomniti, da so šle preko Bohinja najkrajše in najvažnejše poti silno pomembnih oseb. Tam preko je najbližja pot k Beneškim Slovencem in od tam do Vidma, Ogleja in Benetk. Kdor pa je prišel do tja, je lahko šel kamorkoli. Pot čez Bohinj je morala biti organizirana še za časa Venetov in Etruščanov zaradi obveščanja važnih in nujnih zadev.
Po poti preko Bohinja so si rešili glavo preganjani luteranci, po njej so se izgubili proti severu ali vzhodu preganjani ljudje iz severne Italije, po teh zvezah so prišli Cojzi in po njih je stegnil svoje tipalke Napoleon, ki se je tod tudi hitro in skrivoma vračal v Francijo, ko je izgubil bitko pred Moskvo. Stari Markizeti mi je pravil pred leti, da so ga prepeljali pokritega v gnojnem košu in da je Ruard močno obogatel na ta račun. Po tej poti so se umikali preganjani ljudje iz tistih predelov Evrope, ki jih je zasedel Hitler; po teh zvezah je potoval v Italijo tudi Paimiro Togliatti.
Bohinj je na vse strani blizu, sicer pa od vseh odrezan s planinami. Tako je v starih časih predstavljal mogočno naravno trdnjavo.
Rimske ceste so po svoji zasnovi etruščansko - vendske nana-ve, ki so bile potrebne zaradi trgovanja. Rimljani so po teh tirih spustili legije svojega bojnega Kvirina. Pravijo, da na te ceste spominjajo besede
Tule (Tole)
Rode (Rude) in Rote
Katera imena bi v Bohinju utegnila spominjati na kaj takega? "Tugeje" je nad Srednjo vasjo, kjer gre pot v Uskovnico. "Tu-bej" je gospodar v Bitnjah in na Ravnah, oba sta bila furmana.
"Tubej" je predel v Žalostni gori nad Bitnjami, kjer je vsekana prastara cesta v smeri Ajdovski gradeč - Dunaj pri Jereki.
"Slovenski, Nemški, Laški rovt" so vasi, prav tako pa tudi "Brod, Pole (v sedanji pisavi Polje), Rodica in Rodnica" (v sedanji pisavi Rudnica) sta hriba.
Iz Bohinja sta vodili dve tovorni poti, ena preko sedla "Bača" v Baško grapo, druga preko prelaza Suha" v smeri Kobarida in Ogleja. Mislim, da so v starih časih uporabljali prvo pot za zvezo z velikim naseljem, ki je bilo nekje pri Mostu na Soči, kjer so odkrili veliko grobišče in dobili mnogo izkopanin. To je bila po mojem potrošniška pot na kratke razda -lje, saj je bilo ogromno selišče Bohinj najbližje. Blizu je bilo tudi svetišče pri Volčah. Ta prehod je tudi nižji in ga sneg pozneje zapre. Zanimivo je, da vodi stara tovorna pot mimo
groblje, ki ji pravijo "Ajdovski grob". Iz grškega verstva je znano, da so v čast boga Hermesa ob poteh kopičili kamenje. Tako so nastali "Hermi" (Her-movi stebri). Tauš Rudi iz Cerknega, ki je bil med vojno v Afriki, je pravil, da imajo domačini, ki se ukvarjajo s tovorništvom, navado, da vsak, ki gre z dežele, vrže ali položi na določeno mesto kamen; ko se vrne, ga vzame stran. Kar je kamnov na groblji, toliko tovornikov se ni vrnilo. Menil je, da so take groblje samo za štetje* oziroma nekakšen grob na domači zemlji za tiste, ki so umrli drugje. Mislim, da je vse to tako pomembno, da bi tisti "Ajdovski grob" lahko raziskali. Tista groblja verjetno tudi ni samo za štetje, ampak je bilo tam daritveno mesto v čast tistim bogovom, ki so skrbeli za tovorništvo in trgovino. To je področje, ki je spadalo pod okrilje "Volkulje" (Božice Zemlje). Menda so pozneje to volkuljo zamenjali s podobo prave ženske, kar je videti iz rimske upodobitve "Saturnija Tel-lus", ali pa freske v Hrastovljah - vsaka ima pri sebi po dva otroka.
Drug silno važen spomenik starih cest je "turško znamenje" v Štengah blizu železniške postaje Soteska, takoj nad železniškim v skalo vsekanim ovinkom. Na veliki čelnati skali je v taki višini, da je potrebno prisloniti lestev, vklesana tab-lasta površina v velikosti približno 20" X 13". Na njej je vklesanih nekaj večjih starih znamenj, vmes tudi Perunovo. V smeri Bohinja je vklesana
28
"morna taca" (znak "Morane"), v smeri Bleda pa znak Peruna. Na zgornjem robu plošče je naknadno vsekana letnica 1554. Tega leta so tam širili cesto in Bohinj odprli za tovorništvo tudi proti severu (Bled - Ljubljana in Bled - Koroška - Dunaj). Verjetno so to storili zaradi obrambe Avstrije pred Turkip v Bohinju pa so takrat kovali orožje in vlivali topove.
Vmesnega znamenitega spomenika tovorništva ni, to je kapelice in napisov nad usekom nasproti Ajdovskega gradca. Odstranili so jih med pripravami in gradnjo bohinjske železnice.
Ostale so le še raziskave starih poti in usekov skozi Babno goro in preko planin. Bile so tudi poti Stara Fužina - Brod -Bitnje, ki se je pri Savici križala s smerjo Bača - Bistrica - Savica - Brod - Jereka -Oberne oziroma Suha - Laški rovt (Vašče) - Pole - Savica -Brod in naprej proti Jereki čez Senožeta.
Zveze bohinjskih tovornikov so segale po potrebi zelo daleč na zahod, celo na Bergamaško, ali pa tudi v papežko državo v srednji Italiji. Karavana je imela kobilo vodnico, ki je nosila zvonec, katerega je posvetil oglejski patriarh. Enega teh starih tovorniških zvoncev so Bohinjci darovali mrtvim, ki so jih pokopali med prvo svetovno vojno v bližini Zlatoroga v U-
kancu. Zvonec je bil obešen v stolpiču lesene kapele, ki so jo izdelali ruski vojni ujetniki, prvo leto okupacije pa so ga pobrali Nemci. Manjše tovore na krajše razdalje so tovorili peš. Ohranil se je spomin na Matjaževega Joža, kije bil velik preko dveh metrov in je nesel cel stot žebljev. Na poti čez Bačo se je srečal z medvedom, katerega je zaradi vzpenjanja v strmino prepozno opazil. Ni mu kazalo drugega, kakor da se je zgrabil z medvedom. Držal ga je tako dolgo, da so ostali poklicali iz doline lovca, ki je medveda ustrelil. Joža pa še mrtvega medveda ni hotel takoj izpustiti.
MEDJA JANEZ - UPOKOJITEV
V mesecu novembru je bil upokojen MEDJA Janez iz Nemškega rovta.
Bil je zaposlen pri GKZ Srednja vas, dokler nismo prevzeli odkupa lesa iz zasebnih gozdov.
Opravljal je režijska dela, predvsem vzdrževanje cest in vlak. Bil je vedno zelo priljubljen zaradi svoje delavnosti, redoljub-nosti in tovarištva.
'	.Sđ Afcu-o
Prp&je, /ti’ irarefo far òic •ai'-Of poor On . ker Ac r Ireni 3 atfn/tj,, i oàicia ra, /Sbrtokm rrXf//.
. /Or, raki	^
yOMaryé	:
ruaU.j arerrrynr/i /si*#
,rrc-Tennr, 3 g, r^,	■ -
Udeležil se je bohinjske vstaje decembra 1941 in je aktivno sodeloval z NOV do vstopa v njihove vrste leta 1943, kjer je ostal do konca vojne oz. do decembra 1945.
Njegova družina je bila med redkimi bohinjskimi izseljenci.
Želimo mu, da še dolgo uživa sadove svojega dela v krogu svoje družine.
Kolektiv TOZD Gozdarstvo Bohinj
Izdaja delavski svet GG Bled, ureja uredniški odbor: urednik Konc Janez, dipl pravnik, tehnični urednik Lakota Franc ter člani: Veber Ivan, dipl. ing., Podlogar Jože, Golob Emil, dipl. ing Lapuh Nikolaj, Zupan Metka, Reš Janez, ing. , Cvetek Franc.
Tisk Delavska univerza Tomo Brejc Kranj v 450 izvodih.