Natis 12.000, cena ene številke 4 vinarje. Uredništvo in upr-avileljslvo v Ptuju v gledališkem poslopju. %^ ijerc i/.haja vsaki drugi četrtek, datiran 7. dne naslednje nedelje. Sestavki dobrodošli. (Rokopisi se ne vračajo in se morajo Inajdalje do pondeljka pred izdajo do- lične Številke vposlali. Stajerc. Posamezna številka velja v Ptuju za celo leto K 1.— s poStnino K 1.20. Pri odjemanju več ko 10 številk primeren rabat. Cena za oznanila za: 1 stran K 32,—, Va strani K 16.—, '/* strani K 8.—. '/« strani K 4.- , Via strani K 2.—, '/n strani K. 1.— Pri večkratnem oznanilu posebno znižana cen*. Stev. 7. 7 Ptuju v nedeljo dne 23. septembra 1900. I. letnik. Razpust poslansko zbornice. V soboto dno 8. septembra bila je razpušČena poslanska zbornica in odredile so se nove volitve. Zgodilo se jo to radi vednega vpitja in razbijanja tobstrukcije" in drugih takih lumparij, pri katerih BO se poslanci kakor barabe vedli in je bilo vsako parno delovanje nemogočno, tako da se mnoge postave. ki bi kmetijstvu, rokodelstvu in delavstvu v pomoč prišle, niso skleniti zamogle. Vlada ima prav! Posebno poslanci Sehonerer-janei in Mladocehi, kateri so v državnem zboru na fetročje trompete piskali, bobne in ponve seboj nosili, Da jim je bilo mogoče, veliko šundra "delati, so že zdavnej zasluzili. da bi se jih domov spodilo, ali še (bolje, da bi se jih na klop položilo ter jim po 25 Jgorkih odštelo. No, ker se eno ni moglo storiti, storilo se je vsaj drugo. Dragi kmet. ti bos gotovo vprašal, kako je to mogoče, da se v državnem zboru take redi dogajajo! j To ima dva vzroka. Prvič: narodnostno sovraštvo, ix) ljudi čisto neumne naredi. Nemški nacionalci Sodnik vjel je krivo pričo. Po P. K. Uoseggcr-jii. (Ponatis prepovedan.) Brenčurjev stari hlapec Jocko pride v mesto in |a za sodišče. Ta velka hiša tam na trgn, ki ma nad vratami tiča v. dvema zlatima glavama, tam notri; pa pojdite po stopnicah, tam v predsobi že itak ljudje čakajo. pa se vsedite na klop, vas bodejo že poklicali", jekla je stara Mara Joškotu. .Hvala lepa. — je že prav." Joško tako tudi stori. Dolgo mu čakati tudi "i treba bilo. Brič odpre | vrata v sobo. Tu notri sedijo in stojijo ljudje vse na- /.eni. pri eni mizi gospod sodnik in pred njim | božje razpelo % dvema gorečima svečama. .Naprej, le naprej!" kriči sodnik v hlapca Još-| kota; on bi bil z obranavami rad hitro gotov, jutri I I Jožic. ..Kako vam je ime?" vpraša hlapca. nJaz?" namuzne se ubogi Joško. ..No. le hitro, hitro!" pritiska sodnik. ..Kako se jas pišem? za Joško Smrekar-ja pustim I se jaz pisati." imajo vsakega Čeha za tepca in Mladocehi vsakega Nemca za sleparja. To je povsod enako. Prvič se kregajo in eden druzega vlečejo po časnikih, potem se zaradi tega vršijo shodi in konečno stepejo se poslanci v parlamentu. Tako trpi država škodo in bo mogla s časoma v nič priti. Drugič: kmet je svojih nadlog tudi sam kriv. Ako kmetje v gostilni aH drugje skupaj pridejo in razlagajoč svoje nadloge, govore o krivičnih davkih, o previsokih prepisnih pristojbinah, o skopuških obrestih, katere plačevati morejo, o slabi letini, o premajhnem odpisu davka po nevihti in o premajhni podpori, katero dobijo, ako jim trtna uš, toča ali povodenj pridelke in zemljišča uniči. Kolnejo čez prevelike vojaške potrebe in čez brezozirnost, ker morejo poedine sinove v vojake poslati, ter si pripovedujejo o tem in onem advokatu, ki jih je oplenil. Pride pa li poslanec in napravi shod, potem pa se obnaša čisto drugače. Tu pridejo vsi advokatje na 20 milj okoli skupaj. Kmetje pa stopijo plašno skupaj pogledujejo od strani te ljudske konjederce in si še ust odpreti ne upajo. Advokat A drži velik govor, s katerim advokata „ Koliko ste stari?" „0h no", pravi Joško, „saj tega nebo treba." »Kar na enkrat mi povejte, koliko ste stari." „Pa naj bo v imenu božjem! Tako nekako šestdeset. Blizu pri sedemdeset. Gas hitro teče." »Katoliški ali hiterški?!" „Moj Bog, gospod sodnik, zakaj pa to?" „Ako se postopite mi še enkrat ugovarjati, vas bom pri sami vodi in kruhu pustil zapreti." ..Horn pa rajši katoliški." „Ste vi z obtožencem v sorodstvu, v sovraštvu ali V njegovi službi?" „Jaz?a pravi joško, s kom? S tem tu?" „Oh, Gospod sodnik, kani pa mislite?" v „Prihranite si take opazke! Vzdignite roko in prisežite!" „Ja — zakaj pa? Morebiti zaradi tega — le tu? kaj tacega pa še ne!" Sodnik skoči po konci in zavpije: „Zapreti vas pustim na mestu, ako se predrznete mi s samo eno besedico še ugovarjati!" ..Uoko vzdignite! in recite za menoj: B kot velikega ljudo- in domoljuba povišuje, potem advokat B hvali advokata A, konečno pride še advokat C, kateri pohvali oba. Nekoliko advokatskih pisa-čev zavpije: prav dobro — vrlo! in kmetje se spo-gledajo s kislimi obrazi. Potem stavi se resolucija, v katerej se vse mogoče zahteva, le za kmeta nič in — kmetje, zdaj greste žiher domov, ali pa še' boljše: pojdite v krčmo in svojo jezo zapijte. Tako pride, da v avstrijskem državnem zboru, ki šteje blizu 400 poslancev, sedi 120 advokatov in le 20 kmetov, če tudi je v Avstriji samo G000 advokatov, kmetov pa 15 miljonov. In ljubi moj kmet, veš ti za vzrok tvojega splošnega siromaštva in bede? Ko bi le 100 kmečkih poslancev bilo, ne bilo bi obstrukcij in enakih otročarij v perlamentu. Kmetje bi znali take razgrajače že ven napoditi; in ako bi le 100 kmečkih poslancev izvoljenih bilo, ne mogla bi se več kakor do sedaj iz kmeta koža dreti in remena ž nje delati. Zatorej kmetje! volite svojim poslancem le kmete, ker taki ljudje, ki le v bolečinah živijo, tudi vedo kje vas čevelj žuli. Slabe sadne cene. Kmeta je v resnici obžalovati. Vino, sadje, žito, vse to plačuje se le takrat dobro, kadar je letina slaba. Ako pa je po več letih vendar enkrat dobra letina, je pa zopet križ, ker kmetovalec svojih pridelkov po pošteni ceni ne more prodati. Posredovalnica za vnovčevanje sadja (Obstver-wertungsstelle) v Gradci nam je naznanila, da se ji je ponudilo do 60 tisoč meterskih centov sadja za prešati, a vprašalo se je komaj za 20 tisoč. Neki časnik »svetovalec v sadjereji" ki izhaja na Nemškem, piše, da je cena sadju za prešati na Bavarskem in Virtemberškem tako nizka, da se ga meterski cent „Jaz prisežem!" „Jaz posežem!" flTako gotovo, kakor mi Bog pomaga!" „Gotovo mi Bog pomagaj!" „Vse povedati kar vem!" „Vse povedati kakor vem!" „Nič zamolčati!" nNič zakričati!" ^Resnico in nič več, kakor resnico povedati!" wResnico in nič več resnico povedati!" „Amen!" flAman!" nNo, kaj imate povedati?" „Ja", pravi Joško, „naš gospod Hrenčur Vas pustijo lepo pozdravit, ponižno povabijo jutri opoldne na kosilo, in prosijo, da bi po tisti sod jabolčnika poslati blagovolili . . . ." flKa — a — a — j!" zarezi se sodnik, „in vi niste prava priča?!" „Pa res — da nisem." In tako je sodnik vjel krivo pričo. po 4 marke, to je 2 gl. lahko kupi. V tistih dež torej, iztkaterih so druga leta k nam po sadje h li, stane meterski cent 2 gl.; ako bi se naše s tje pošiljalo, pri čemur se še vožnja odbije, priše meterski cent po takem komaj na SO kr. do 1 Treba je tedaj kmetu previdnosti, /godno s;i ker ono se le malo časa obderži. mora se pro< ali pa za most porabiti; tukaj se seveda ne da Ik kaj narediti, drugače stoji pa stvar s poznim (: skim} sadjem. Stare skušnje nas učijo, da se cene v času se pridelki spravljajo na umeten način doli potisl a kmalu potem zopet povišajo. Mi torej sadjerej nujno svetujemo zimsko sadje ne v nič prodati, pak s prodajo kolikor mogoče dolgo počakati. V N čiji porabijo tovarne (fabrike) prav velike množine bolk, katere sušijo, pripravljajo kompote in delajo bolčnik; bodimo torej prepričani, da jim bo po j blaga zmanjkalo. V mesecih november in decen bode cena vedno višja, in tisti kmet, kateri je i sadje dobro shraniti in ga ni preje prodal, tisti naredil najboljšo kupčijo. Cisto drugače pa stoji še z namiznim sadj Po izbranem namiznem sadju se poprašuje, in 1 se na posredovalnico za vnovčenje sadja v Gr (Obstverwertungsstelle in Graz, Heinrichstrasse) ob bode vedno dosti naslovov od kupcev dobil, Sp se tedaj prav dobro, ako se sadje odbere, in lep« bolke boljše vrste, kot namizno sadje proda. Iz Velikovca na Koroškem. Ne samo na Štajerskem, ampak tudi na roškem nahajajo se ljudje, katerih naloga je, kr z mestnimi trgovci in obrtniki v navskrižje spni in tako med mestjani in deželani neki jex vstva dasi so prebivalci v vbogi gorati deželi jako eden druzega navezani. Pismo ženitno. Priredil .,Štajerc". (Ponatis prepovedan.) Pismo ženitno, se bere očitno. Po nemške slovensko, to pismo ženitvansko. Kakor storjeno. skupaj zloženo, med ženinom Lovretom in Marij zaspano. Noter je zapisano, kaj ima vsak blaga, kaj /a k hiši prinese, in kaj nevesta ženinu zapisati Ona prinese svojo žlahtno doto, 3 šmarne krote, pehar tižolovih lušČin, eno prazno mošnjo petič žabjega masla pet vedric. En zelen prstan zlat, grbast vrat; strte grablje. debele žnablje; krmežl oči in še veliko takih reči. On pa zapiše svoji nevesti, en travnik na c< eno njivo pšenice na polj', ki bo zrela o sve Nikol'; en vrt za sekretom, ki ga je podedoval očetom; eno hišo na tri vogle, z mahom pokriti tri pretrgana sita. En kolovrat brez kolesa, eno < brez očesa. Eno klaitro popra, eno rjuho, ki bo zm mokra. En vatel peska in en lingert jesha. lire/ eno mizo, ki jo je dobil za sestro Lizo. Dalje 11-1 Ce tudi prizadevanje teh črnih mož, kar žalibog faštatirati moramo, ni brez uspeha ostalo, mora se drugi strani pripoznati, da mnogoštevilni kmetje sproti vsemu takemu zgražanemu ščuvanju mo-jšc najdejo, ako se z mestjani, ne samo razumejo. [pak tudi v sadonosnih gospodarskih razmerah ž li /družijo. Dokaz temu je, da se je ustanovilo žarelo delovati pred enim letom skladišče kmete zadruge okrajnega društva za Velikovcc in oko- vdeležilo se je tega ob enem kmečko ljudstvo eščanstvo. Mestna hranilnica in nekateri premož-mežcani podprli so to gospodarsko podjetje ejšnimi prispevki. Namen skladišča je po navadi, namreč: vskla-i čita in plačilo zadružnikom z 80°|0 vrednosti, Konje in prodaja za proizvajalec (prodacente.) Odprlo se je skladišče 1. avgusta 1899. Prvi računski sklep datira od 31. decembra 1890. Vzlic težav in bojev, ki jih je to mlado podjetje bjevati moglo, vzlic napadov od strani „celjski koli-, jednakorodne ..celovške krote", je izid tega računskega sklep;) prav povoljen. Glasom gospodarskih poročil za Koroško dd. 15. ■ t. 1. št. 10 znašal je promet do konca leta 1890: pšenice.........182-04 met. centov rži...........400*78 „ ječmena ........153*23 „ „ ovsa..........775-05 „ n ajde..........10Q-30 ?: skupaj 1611-40 met. centov. \'a vloženo blago podelilo se je 14011 gl. pred- fema (voršus.) Zaključek računa izkazal je od dne- | otvoritve (1. avgusta) do 31. decembra 1890 čez B'000 gl. prometa. Ne manj kakor gospodarski, vreden je tudi mo-Šličen dobiček, dokaz temu je vspevanje tega pod- Rise: ena jopa brez rokavu, ena jalova krava. Tri moke. ki jo je pripeljal iz Loke. V hiši na olir". je 3000 stenic. Tudi imata veliko oblačila in va zlomljena motovila. Kno prazno skrinjo špeha, psa, klobas in en hlačen pas. Jest zadost, pa vsak post. Eno kiklo zašito, eno skledo obito. Eno 1 brez tečaja, en nožič, ki reže na oba kraja. Eno me vre igo razklano^brez nog," in eno brano zob. En žakelj krompirja, en pisker ješlevega ja. En ubit pisker medu, pa je tak, da ni grenak sladak. En stri k iz predi va, ki ima dva konca, in va papirnata lonca. V hlevu imata vole, krave, teta. pa jih pogledati ne smeta. Tudi svinje, prešiče drobnice, in 4 sklanfane žlice. Nevestin oče Urban, vesel vsak dan, ker je svojo hčer dal v tak lep ir. On se zapriseže pred pričami, da bo dal vsako to en prazen koš jarega ječmena, in en maselc ov-Bga semena. Drva za zima, pa jih še sam nima. k snkna siva. in en glaž prediva. Eno rešeto |na belega, odrezan od kosa celega, da bo imela rajce in plenice, za nedolžne otročice, ki bojo v ii na klopi okrog in okrog; in če ne bojo delali revir nadlog. Pa tudi imata en mizen prt, če bi ga jctja, in da nasprotje med kmeti in meščani ne bode moglojobstajati. De neumnost ali brezvestnost zamore temu nasprotovati, ali celo pravi namen tega podjetja vtajiti. Naj bi povoljno stanje tega podjetja tudi v prihodnjih letih vspevalo in v vedno večji meri v blagor ljudstva in skupnosti vseh, v naši lepi planinski deželi napredovalo. Vojna v Južni Afriki. Ako bi bilo kaj verjeti najnovejšim poročilom, je konec vojne med Angleži in Buri v istini pred durmi. Različne brzojavke javljajo, da so Buri obupali nad svojo stvarjo, da odlagajo orožje, se vračajo v svoje porušene in opustošenc farme, ali pa se izsel-jajo. Trdi se, da je beg Kriigerja jako slabo vplival na odpor Barov, ter da je večina boja sita.. Kontrolirati, koliko je resnice na teh vesteh, seveda ni možno, toda prav naravno bi bilo, če bi se junaški bra-nitelji svoje domovine čutili končno vendar le utrujene. Premoč angleške armade je velika, a še vedno dohajajo nove čete. Odločilno pa je morala vplivati Robertsova proglasitev vojnega stanja in anektacija obeh republik. Anektiranje se pravi državo za svojo spoznati, in ako se kdo, bodi vojak aH kdo drugi temu vpira, postopa se ž njim kot z roparjem. Da še hujše. Umori se ga brez preiskave. Tako povelje izdala je ta nesramna Anglcžka ker drugače Burov premagati ni mogla. Ako vedo Buri, da jih čaka v vsakem slučaju smrt in s tem poraz njih stvari, je umevno, da si hočejo rešiti vsaj svoje nago življenje. Kruger, burski predsednik je v Laurenzo-Marquezu. Poročalo se je. da ga je na povelje angleškega konzula držal portugalski guverner kot ujetnika, a ta. vest je menda zelo pretirana, kajti dovoljeno mu je, odpotovati v Evropo. Holandska vlada mu je ponudi- bilo treba za mačjo smrt. Ene železne vile drenove, in tri ponve jesenove. Rinke iz repnega perja, da se nebota bala hudirja in zlata, če se bota štimala oba. Bogatije je malo pri hiši, pač pa veliko miši. Če pa eden ali drugi umrje brez testamenta, bo pokopan na britof svetega Elementa. Poroka naj bo v Leskovci v cerkvi svetega Andraža, ker se bo jedla v konzumu zastonj kisla mena-ža. Starejši sin je potepin, in spoznan za gospodarja in sleparja. Drugi otroci pa dobe po deset in sto, kakor jim od visoke rihte spoznano bo. Kar bo suhih hrust in vina, plača vse lepa kuharica Mina. Za druge davke in plačila, bo skrbela Neža mila. Ce pa kaj dobička ostane, bo šlo vse čež rame, ali pa za en Ione kaše in za naše ljube pajdaše. Tako je to pismo dokončano in prebrano. Podpisane so pa tudi tri krive priče, po katerih dušah vraga miČe. Ženin je Lovro Urban brez m ožgan. Nevesta nezvesta Marijana zaspana, hči edina, rajneega Jurija Jožefina. oribar se pa ne podpiše, ker še nima svoje hiše. la svojo vojno Iadijo, da se prepelje preko morja varno. Z bojišča pa je došla vest, da je Macdonald 13. t. m. med Winburgom in reko Vet zajel okoli 800 Burov s tremi topovi, jim vzel BZ voz, 260 volov, G5.000 patrov in drugih vojnih potrebščin. Ce je ta vest resnična, ostane na bojišču pač le še par tisoč bojevnikov, katerih odpor je brezupen in brez pomena. Zunanje novico. (33 let nedolžen v jeei.) Kralj Viktor Emanuel je i>o-milosiil nekega Giacoma Sciuta, ki je bil leta 1865. obsojen v dosmrtno ječo radi zavralnega umora Sedaj pa se je izkazalo, da je Sciuto nedolžen, ter da je prebil 33 let nezasluženo v težki ječi. Tako poročajo brzojavke iz Rima. Čemu je treba nedolžnega kaznjenca šele pomilostiti, je docela nerazumljivo. (Poročni dar earja kraljici Dragi.) Srbska kraljica Draga ali Dragina je dobila prekrasen poročni dar ruskega carja, ki je bil Aleksandru poročna priča. Car jo poslal namreč nakit iz briljantov in smaragdov, ki je vreden pol miljona frankov. Kraljica se je zahvalila carju brzojavno. (Od mrtvih vstal.) Kakor javljajo iz Velikega Varada-je umrl nedavno v Krešnju neki Gaj. Tudi pri Rumuncih ima, jo navado, da pogoste žalujoči pogrebnike. Pojedina je bila že gotova, ko je javil duhovnik, da istega dne nikakor ne utegne mrliča pokopati, ker ima nujnejša opravila. No, vsem se je škoda zdelo, da bi se skuhana jedila pokvarila, zato se je začela gostya že istega dne, pred pokopom mrliča. Okoli polnoči, ko so se gostje že dobro najedli in napili, so se nakrat odprla vrata, in med gostje je stopil — umrli Gaj. Zaman je klical „mrlid" za veseljaki, izginili so hitro pod mize in postelje, in niso se hoteli zopet prikazati. Mnogo je moral govoriti, predno jih je uveril, da je bil le navidezno mrtev, ter da ga je sedaj popustil krč. Ko je stopila pozneje (lajeve žena v sobo, se je strahu ali veselja zgrudila na tla ter takoj umrla. Mesto moža so pokopali naslednjega dne njo. (Junaška nevesta.) V Rouenu slavi vse mlado Američanko miss Heleno Townsend iz Cincinnatija. Ta jedva 201etna gospica se je peljala nedavno s svojim ženinom in svojim malim nečakom po Seini. Nakrat je veter prevrni! čoln in vsi trije so popadali v globoko vodo. (iospica je naglo zlezla na obrnjeni čoln, ženin in nečak pa sta se začela utapljati, (iospica je rešila najprej nečaka ter ga prinesla na bližnjo Iadijo. Totem pa se je napol slekla in skočila že za ženinom, ki je bil že pod vodo. Rešila je tudi njega. Vse mesto proslavlja gospicov in igrala ji je pod oknom mestna godba. (Žalosten konec cele rodbine.) V mali gališki vasi Betanzosn je živela majhna kmetiška rodbina (mož žena in dvoje otrok), ki je bila poštena in delavna. f)-lctna hčerka je pasla krave, da si zasluži kruh. Oče je otroku večkrat zapovedal, naj pazi na živino, da ne bo delala škode. Toda nedavno je, dekle vsled vročine zaspalo in krave so zašle v žito in se pasle ondi. Slučajno je to zapazil oče, pregnal s palico krave iz žita, potem pa v svoji togoti pretepal hčer tako hudo in po zverinsko, da ji je ubil lobanjo, in da je umrla kar na mestu. Takrat šele se je oče zavedel, kaj je storil. Ves obupan je hitel domov povedat ženi svoj zločin. N;itn pa je zopet stekel iz hiše ter se \vy\ v bližnjo reko. Preplašena žena mu je hotela na pomoč, a valovi so že požrli moža. Ko se je vrnila domov. pa je našla nov strašen prizor: svinje so prišle v sobo ter ji napol požrle jmjmlajŠe, nekaj mesecev staro dete. ki je bilo že mrtvo v mlaki krvi. Pri tem pogledu je zadela grozno prestrašeno in obupano ženo kap. da se je zgrudila še ona mrtva. Močne vinske sod od 050-700 litrov, pošilja na vsako žele/.nieno pi stajo po gl. 8.50 J. Kreinigg, trgovec v Vi I d onu. Kot učenec **3K sprejme se deček iz poštene hiše, lepega obnašan z dobrimi šolskimi spričevali, ter nemškega in si venskega jezika zmožen, v trgovino z mešanim bi; gom Wilh. Sirk=a naslednik v Ptuju] :-,">V'-r. "v:;. ■■-- . -'. .-,-; . ■•' . ■ ?-:^mm Franc Matheis v Brežicah, veletržec z jajci in deželnimi pridelki kupuje po najvišji ceni vsakovrstne pridelke, kakor: fižol, pšenico, oves, suhe slive, orehe, maslo, knoper, vosek, laneno seme, jajca, konopljeno seme, vinski kamen (veštajn) i. t. d. ]uri mursclKtz, kamnoseški mojster v Ptuj i, priporoča svojo veliko zalogo nagrobnih kamnov iz belega in plavega marmora. Izdelovanje nagrobnih spomenikov iz vsakovrstne^ kamenja, kakor tudi predelavanje starih kamenov in __________________napisov.______ Ravnokar izišel Viničarjev kaži pot od Ivan Bole, W cena 60 vinarjev, -*!*■ V zalogi priW, BLANKE-ju v Ptuji. V najem, cventuel proda se: gostilna Pauscha v farbarski ulici v PTUJU. Natančneje pove uredništvo „Štajerca". Hranilno SBSSSSK ilno j in (Spar« u. Uorscbussvercin) v Celji, glavni trg" štev. :2, prvo nadstropje. posojuje proti 51;,, in obrestuje hranilne vloge s 4,:2 odstotnimi obresti. O O O Q o o o med- tinto- Dr. ]o$. Rura$ ordinar skupnega špitala v Radgoni, glavni trg 133, ženski zdravnik, porodni pomočnik in bivši ranocelniški slušatelj dopoldne od 9 do 12 ure. popoldne od 2 do 3 ure. ordinira N O 8 O O o o c>o o o o o o me*****************? i nv, • i l. m r 11 M [> 1 zdravnik v skupnem špitalu a v Ptuju. * Zobozdravnik, piplje zobe brez bolečin, ■$< plombira za i gld. in višje, stavi umetne 4< zobe, tudi krone, mostke in cele čeljusti. ${ fc**±*****:ibfc*±±***±* *3 Pekarija na deželi blizu Celja z dobrim prometom. je z, ali brez zemljišča po ceni za prodali. Več pove iz prijaznosti gospod Joliann Straschek v Celji. glavni trg štev. 4. Zaloga oblek za gospode. Srn. Mailer a Maribora priporoča prav line izdelke gotovih oblek za možke; kakor tudi veliko zalogo finih štofov, domačih in vnanjih fabrik za narejanje oblek po meri. Brata $lawit$cb V Jl tUJl priporočata Sin9er m Hi»«l šivalne stroje, BHove Cfl za črevlarje ., ItIBUIUhI Titania in krojače, 77 ---- ' ..Ringschiffchen", šivalne stroje za črevlarje in krojače. Cylinder Elastik za črevlarje, „Styria"-bicikelne. Zaloga vsakoršnih delov za bicikelne in stroje. ______Vsak naj zahteva cenilnik (Preisliste.) tki AAA aaaaaa aaXaaaaa.Xaaaaa~aaa.a>V'** I -*< -K -*< 3 -K -K -K Bratov Uray v Radgoni trg'ovina priporoča svojo veliko zalogo kovanega železa, pleha, drotnatih žebljev, inlatilnih mašili „Gopine", >+->+- >+-H->¥- t it .-i,. _^ mašine za slamo rezati, vinske preše, >£ presne vretene (sveče), traverse, železniške £ sije, šivalne mašine, grobne križe, kakor >£ 3 tudi cement po niakih cenah. m parna žaga m m i z a r s t v o. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakem« v porabo. Vsakemu se les hlodi i. t. d. po zahtevi takoj raz- žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spa- hati i. t. d. Vslreže se po vsem najhitreje in po najnižji ceni. #M*raM m*®H«e»N* Razglas. Letni, mesečni in tedenski sejmi v Ptuji 190C Letni sejmi: (Kramarski, živinski in lesni sejmi) o. dne avgusta in 25. dne novembra. m__ Konjski in goveji sejmi: Vsako ppvo in tretjo sredo v mesecu, izvzemši prvo sredo avgusta meseca tretjo sredo novembra mesca, in sicer zaradi tega, ker se vršč v dotičnih tedn zgoraj navedeni letni sejmi. — Po tem takem vršita se v mestu Ptuj vsaki me| sec dva goveja in konjska sejma. gifP Svinjski sejmi: TKJ Vsako sredo- Ako je v sredo praznik ali letni sejem, tedaj dan popreje. §gj^"~ Tedenski sejmi: TfcGj Vsako sredo in vsak petek, posebuo za meso, slanino (speli) in perotnino. Ob zgoraj navedenih dneh prodajajo se na trgu ob ledji (Lend) velike množine stavbenega tesarskej lesa, krajnikov, letev (lat) trsnega kolja i. t. d. Žunan- Mestni urad v Ptuji. j Oi*ni« Čekovnemu računu št. 808051 pri c. kr. poš-tno-hranilnicnem uradu. vlad. državnegame s k 3>tuj Mestni denarni zavod. "i vsa- [, Giro konto pri podružnici avst. ogersk. banke v Gradcu, L Uradne ure za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—12 ure. priporoča se glede kega med hranilnične zadeve spada- I ^^ jočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. »lačno |, Občcnje z avst. ogmko banko. Ravnateljstvo koroška ulica štev. 17 in 24. Prva štajerska trgovina žimnic (Drahtmatratzen) in pohištva (Mobel) priporoča vsakovrstno pohištvo, medleno, politirano in lakirano, železne postelje, lepe otročje postelje z omrežjem, tapetovano kostne postelje, vsakoršne tepihe (preproge) žimnice (madroee) iz konjske dlake, morske trave in AfHque-zimnice, ogledala vsake velikosti, žimnice, — lastni izdelki — in drugo posteljnino. Vse blago le najboljše kakovosti in po najnižji ceni. Jožef Treff krčmar v Ragoznici pri Ptuji priporoča svoje tXWMlO v!l!0 in mrzla jedil*. Točna postrežba in nizke cene. Smerehove škafe z železnim obročem po 33 kr. na Štacjon Poličane postav/jene, (manj kot 10 se ne oddaj prodaja Alojz Walland v Oplotnici. {2: Umetni mlin, 3H kateri na teden vagon žita zmelje, in OOdna Z&QH za deske s trajno vodno močjo in poslopjem vred, oziroma tudi do 20 tO-hOP zemljišča, je po ceni prodati. — Več pove iz prijaznosti gospod Jobanit StrascheR v Celji, glavni trg šteu. 4. Obleke za gospode in dečke po meri, najnovejši modi, in nizki ceni izdeluje solidno A. Masten v Ptuju. Tam so tndi na ogled vzorci najnovejših in trpežnih sto f o v. Seiger-jeva trgovina s JtnjU/ami in pisalnimi potrebščinami v Celju, glavni trg 2, priporoča svojo najveco zaloga molitvenih in šolstvih Jtnjtg in ljudskih (narodnih) spisov. Proda se ali v najem da takoj ali tudi pozneje poslopje v katerem $e nahaja dobro uspevajoča gostilna in prodajalna z vso opravo. | K hiši spadajo Stale, kleti, sobe za prenočišče i. t. d. Zemljišča, tO je: vinogradov, gozdov, travnikov, in druzega polja je okoli j 10 do 12 johov. Proda ali v najem da se vse skupaj, ali po-| samezno. Zraven je tudi kovačija, katera se z domačim delom odsluži. Vse to se nahaja v lepem kraju v Dolenca h v Ha-lozih. — Več pove: joze'eafttta v Dttfcil) p. S v. Uiti pri Ptuju. • '• /a- m A /a /\w:« *vm mys a* /xfxm ysyavav/.- ' Gostilna v Šoštanj i g v lepem kraju z zdravim podnebjem, se tudi brez koncesije proda, eventualno v najem da, in je za ek kakega ponzijonista prav pripravna. Ista obstoji iz 3 lepih suhih sob, kuhinje, ene jH& mrzle kleli in jame za led. hlevov, lepega vrta za |3$ sprehajati, Zraven spada tudi 2 joha zemljišča. E9 Dalje se na glavnem trgu v Šoštanji J? ena hiša z nekaj zemljišča, pripravna za kakega trgovca radi pomankanja družine prav po ceni proda. Pojasnila daje ustmeno: hotelir J. Rdjster v Šoštanj i. Med. univ. Q P m ordinar skupnega špitala v Ptuju, je svojo dosedajšno stanovanje premenil in ordinira sedaj na florjanovem trgu št. 5, (Ferschisches Haus.) Johann Kramberger, poprej J. Deller v Radgoni, glavni trg, k „zlati kugli" priporoča svojo bogato sortirano zalogo špecerijskega, materialnega in barvarskega blaga. Velika zaloga Judendorfer, romanskega in portlantovcga cementa. C. kr. prodaja pulfra, velika zaloga kapselnov in patronskih rorčkov vsake velikosti. t Dobra naravna vina fj 4 iz lastnih goric: Hrozooca. Kepica, (iruškoi-ia in Otcm-a iz let* iscs, IS35, 1390, ism, i$ooT iso? in isQo. predaja na debelo in po nizki ceni Ignac Leskoschegg v Ptuju. J Kopališče v Ptuju. Vsak dan dobe se kopele v banjah, pršilne in mrzle ko-pele in vsaki torek, četrtek in soboto od 1 do 2 ure popoldne soparne kopele, ki posebno pomagajo zoper tr-ganje po udih in kosteh. JOS. KASIMIR v Ptuju, florijanski trg. Trgovina špecerijskega in vsakovrstnega blaga, zaloga piva ..Reininghaus", zastop zavarovalnega društva proti ognju in zavarovanjem življenja ,,Generali"' ustanovljeno leta 1876, — priporoča najmočnejši spiritUS Xa jesib, Žganja- riic, najboljše olje, cement, karbolineum, žgano smolo, suhe in oljnate larbe, povlak ffimajs) galico, rafija, žveplo, gumi za cepienje. apno za klajo (futterkalk.) Grenka $0l. Živinske in druge kOTtaf«, papir za muhe i. t. d. — in druge reči po najnižji ceni. I GEORG STELZBR, 1 tapetar in dekorater v PTUJU, gospodska ulica 12, priporoča svojo zalogo izgotovljenega tapetarskega blaga, vsako-J- vrstne madrace. počivalnice ali divane itd. po najnižji ceni; gospodje župniki dobe posebni rabat. JOSEF GSPALTL. zlatar, srebrar in optiker v Ptuju, crkvena ulica št. 6. priporoča svojo zalogo najnovejših, najpripravnojših insolidnih Žlabnit) kamtnov, zlatnine, srebermne itd., potem tudi svojo veliko zalogo zla-th, srebernib, tula- in nikelnastih ur. Za vsako uro ne več let jamči. b*aro lepotijo in dtagotilO kupuje po najvišji ceni, ali jih pa tudi zamenja za drugo robo. Usakoorstna popraoila se sprijemajo in vsakemu v zadovoljnost, dobro in po nizki ceni izdelujejo. Pili ■ ■ ■ ■ ■ m n Josef K o 11 e 11 z v Ft h j u priporoča svojo wr* steklarsko in porcclansto blago -*»■ posebno mednike (sodčeki za med), steklenice (flaše) za jesih in slatino, šipe za okna, Velika izbira posode za gostilne, pozlačenje okvirov in osakorsnib reči. okvire za esenih in podobe, kovittSKib t™ ■ ■ ■ ■ m S. Friedrich v Ptuju, poštna ulica št. 4, blizo posojilnice kupuje kosti, cape, staro železo, vsakovrstne kože in žito, vsakoršni fižol, ve staj n (vinski kamen), kakor tudi kovinske odpadke po najvišji ceni. V Teržici pri Jurovci dobe se na Hužičkovi žagi vedno po najnižji ceni: drva za kurjavo in sicer: orehovi odpadki, žagovina in drevesna skorja za vinogradski. kompost. On pa tudi kupuje vsakovrstne panje in les za sodarje v Ptuju, kakor tudi na žagi. $ratotJ Stamitsdi trgovska podružnica v Ptuju — Wagplatz priporoča svojo obilno zalogo špecerijske, roho- delne (manufakturne), SorimberŠIce lepotične i)i drobne robe, Tam se dobiva tudi pravo domačo platno za rjuhe in obleko po najnižji Cen '. Kari Ackermann urar v PTUJU, glavni trg, v gledališkem poslopju ima veliko zalogo ur, zlatih in srebernih reci. Zenitbene prstane vsake velikosti. Vsakovrstna popravila, kakor tudi popravila gocl benih avtomatov, izdeluje vestno, hitro, po najnižji ceni i proti jamstvu. Ustanovljeno leta 1842. V. Schulfink, trgovina s špecerijskim blagom v PTUJU, glavni trg priporoča iz svoje velike zaloge sladkor, kavo, riž, moko, južno sadje, olje, jesih itd. Gnrai za cepljenje, najboljše rafijo po najnižji ceni. Agentura c. kr. priv. zavarovalne družbe ..oesterr. Phonix." ■ -/A/*,«*, -.v*. A''XH$'!WW!IV'^ Adolf Sellinschegg špecerijska trgovina „R zelenem vencu" v Ptuju kupuje zmiraj frišna jajca, med, Čebelni vosek, maslo, krompir, čebulo, česen, vsake vrste fižol, posušene gobe, hren in drugo frišno zelenjavo, potem žiDO in pitano perutnino, suhe hruške, suhe črešnje, suhe višnje, suhe .slive in jabolčne krhlje, dalje orehe, lešnike in vsakovrstno frišno sadje. Vse to po visokih cenah. mmmmmmmm Lekarna pri zamorcu v Radgoni priporoča slednje zdravila: Za giht in rematizem (trganje po udih in vra-ženju) 1 flaška 50 kr. aH 1 krono. Kričistilen daj, l zvezek 30 kr. ali 60 vin. Krofgeist, 1 glažek 20 kr., ali 40 vin. Mazilo za krof, 1 tigelc 20 kr. ali 40 via., posebno dobro sredstvo za krofe in debeli vrat. Prah proti Medenici, 1 škatelca 20 kr. ali 40 vin. Prah proti potnim nogam, 1 Škatlica 40 kr., ali 80 vin. Prah proti kašlju, 1 škatlica 20 kr., ali 40 vin. Fina ribja mast, 1 flasa 60 kr., ali 1 K 20 h. Kolodium za kurja očesa, flaša 35 kr. ali 70 h. Pflašterproti kurjem očesom, 1 Skatlca HO kr., ali 00 vin., prav izvrstno sredstvo za kurja očesa z debelo kožo. Balsam proti ozeblini, 1 (laška 25 kr., ali 50 vin. Konjski prah, izvrstno za goltanec 25 kr., ali 50 vin. SlleČni prah za pomnoženje in poboljšanje mleka 20 kr., ali 40 vin. Svinjski prah proti perečem ognju in črmnici 30 kr. ali 60 vin. Homejopaticne kaplice za svinje proti črmnici 26 kr. ali 50 vin. Celtlne proti glistam, izvrstno sredstvo za veliko in male 1 škatlica 25 kr. ali 50 vin., kakor vse sorte domače in vnanje špecijalitete. Razpošilja po pošti dvakrat na dan. J Maks Leyrer, lekarnar v Radgoni. CD *" W •5 S s 2 jO — ■g" £3