GEOLOŠKI ZAVOD UUBUANA
Pobudnik in organizator geotermalne karte SFRJ
Geotermalna energija se uvršča med najbolj uspešne al-ternativne vire energije v sve-tu. Geotermalna energija je to-plota vrofie Zemljine notranjo-sti, ki segreva kamenine vse do njene povrSine. Tako zna&a temperatura v globinah - od nekaj sto do nekaj ttsoč me-trov - od deset pa ludi do ne-kaj desetkrat več, kot je pov-prečna letna temperatura na površini Zemlje. Vendar se lo na površini niC ne pozna. kajii velikost te toplotne energije je sllno majhna- Drugače pa je tam, kjer se prenaša toplotna energija s podzemno vodo ali celo z raztaljeno kamenino. To so topfi izvorl in vulkanski izli-vi, Vellkost toplote je mnogo večja In postane pomembna ludi za energetsko gospodar-stvo. Vendar so Ijudje spoznali to šele pred nekaj desetletji. ko so se pojavili prvi znaki po manjkanja konvencionalnih energetsklh izvorov. Po danaS-njih ocenah bo dejansko prišlo do tega že v naslednjem stolet-ju. Razen tega so Še drugi vzroki, ekološki, gospodarski in polttični. ki terjajo poiskati ustrezne nadomestne izvore energije. Ena teh \e Zemljina toplota.
Kot vsaka energijska surovl-na tudl toplotna za današnjo tehnologijo ni povsod na raz-polago. Na Zemljini površini so področja, kjer so akumulacije toploie razmerorna blizu povr-šine, drugje pa se nahajajo pregloboko in zaenkrat §e ne pridojo v poStev. Skoraj ni dr-žave na svetu. kjer ne bi bilo manj&lh all vBCjih možnosti na/tf nthaiaiišče, M b/ se dalo gospodarno izkoriščati. Vetv dar je taka ozemtja treba poi-skati, praviako, kot moramo poiskati nahajallšče nafte ali zemetjskega pllna ali premo-
ga. Časi, ko so iskali te surovi-ne tam. kjer so btlr znaki njiho-ve prisotnosti ze vldni na povr-šinj, so mimo. Isto velja tudi za geotermalna polja.
Vse surovine pod zemljo po-iščemo lahko z direktnim ali indirektnim načinom raziska-ve. Prvi načln je vrianje ali ru-darska dela. kar je izredno dra-go in se ga uporablja le tedaj. ko imamo zadosti podatkov o uspešnosti takih raziskav. Prej pa je treba uporabiti cenejše in hitrejše, sicer manj točne me-tode. h katerim prištevamo razne geološke študije, predv-sem pa geofizikalne raziskave.
Pri prospekciji geotermalne energije je prav tako. Tempe-ratura kamenine v raznih glo-binah je ena glavnih količin stanja. ki je merodajna za iska-nje nahajališč geotermalne energije. Druga taka količina je vetikost toplotne energije, ki teče iz vroče Zemljine notra-njosti proti površini. Označuje-mo jo kot gostoto toplotnega toka, ki je sicer zelo majhna, vendar je vazen indikator o pri-sotnosti večjih akumulacij to-plote pod povržino. Tam, kjer taki podzemetjski rezervoarji toplote obstajajo, moramo do-biti toploto čim hitreje na povr-šino in v čim večjih količinah. To pa nam omogoča podzem-na voda, ki se ob vročih kame-ninah segreje ali celo vpari jn pride sama ali s Črpanjem na površino.
S terrt pa smo že nakazali vse etemente, ki jih potiebuje-mo za iskanje geotermalnih nahajaliSč: temperatura kame-nln v raznfh globfnah, toplotnt tok na površini ter prisotnosi zadostnih količin podzemne vode, ki opravtja vlogo zbiralca in prenašalca toplotne energi-je na površino. Potreba po teh
podatkih je bil prvi korak v si-stematifinih raziskavah geoter-malne energije. Z njihovim zbi-ranjem so v Evropi pa tudi v ZOA pričeli že vsaj pred 20 leti. Prvi prlkaz teh osnovnih po-datkov za vso Evropo je bila karta toplotnega toka, ki sta jo sestavila V. Čermak in E. Hur-ting leta 1979. Pretežni del Ju-gosiavije je bil na tej karti še bela lisa.
V avgustu 1983 je bilo na sestanku Mednarodne komisi-je za toplotni tok (tnternational lieat Flow Commission) v Ham-burgu sklenjeno, da se bodo izdelale do leta 1989 nove ge-otermalne karte. Obsegale naj bi v glavnem globinske tempe-raturne karte, karte gostote to-plotnega toka. potencialna po-dročja za izkorižčanje nizko -in visokotemperaturne geoter-malne energije ter temperatur-no karto. Za evropski Geoter-malni atlas so biii tudi dotoče-ni trije redaktorji: prot. dr. E-Hurtig (Akadem. znanosti DDR), dr. V. Čermak (Akadem. Znanosti ČSSR). in prof. dr. R. Haenel (Niedersachsisches Landesamt fiir Bodenforsc-hung, ZRN). Za sodelavo je bi-la povabljena tudi Jugoslavija, kot ena redkih ^evropskih dr-Žav, ki dotlej ni imela zbranih nobenih geotermalnih podat-kov na svojem ozemlju. Sicer sodeluje pri izdelavi geoter-malnega atlasa Evrope 26 evropskih držav z 42 predstav-niki.
GEOLOŠKI ZAVOD LJUB-LJANA, ki že vrsto let uspešno izvaja raziskave na geotermal-no energijo v Sloveniji pa tudi v Makedoniji in BiH je dal po-budo Zveznemu Geoloskemu zavodu za izdelavo geotermal-nih kart Jugoslavije
Jugoslovanska skupina še-stih strokovnjakov je pripravila pretežni del zahtevnBga mate-riala in ga preko Zveznega ge-ološkega zavoda posredovala gtavnemu redaktorju prof. Hurtigu. Zbiranje in vsklajanje geotermalnfh podatkov ter iz-delave vseh kart (n tabel je vo-dil inž. D. Ravnik iz GEOLO-ŠKEGA ZAVODA UUBUANA.
Izdeiane so bile temperatur-ne karte za globine 500, 1000. 2000 fn 3000 m. karia gostote toptotnega toka ter karta po-dročij, ki so perspekttvna za ekstrakcijo nižje temperaturne (manjkot150° C) geotermalne energije. Pri izdelavi vseh na-
štetih kart so bili uporabljeni podatki iz i50vrltn na kopnem ter 13 vrtin v Jadranskem morju.
Iz vseh temperatuTnih kart se vidi naraščanje temperatur v smeri proti severovzhodu. Najnižje so vodne temperature v Dinaridih, to je pas od zahod-ne Slovenije do severne meje z Albanijo. Nekoliko povišane so v Jadranu, močno v južnem globokem delu Jadrana, nato pa naraščajo proti severovzho-du. Najnižje so bile temperatu-re na globini 500 m (okoli 20° C), najvišje pa pri gfobini 3 km (preko 200° C v Panon-skem bazenu).
Sličen je tudi potek gostote topfotnega toka. če znaša evropski povpreček okoli 70 mVV/m2 (Haenel. 1979), potem pokriva povrSina z gostotaml preko 80 mW/m2 prek polovico vse Jugoslavije. Površtna s preko 100 mVV/m2, ki predstav-Ija že zelo anomalno področje, pa še vedno pokhva 1/3 vsega ozemlja. Prav tolikšna površi-na tudi pripada geotermalno perspektivnim področjem.
Vse te karte so regionalne. Za detaljnejše raziskave je po-Irebno imeti več podalkov, ve-zanih predvsem na globoke vr-tine; njihovo merjenje je teža-ven, počasen tn drag način ra-ziskav.
Naravn! toplotni izviri tudi predstavljajo indikator pod po-vršino akumulirane geotermat-ne energije. V Jugosiaviji ima-mo preko 300 naravnih toplot-nih izvirov. Iz njih prilete vsa-ko sekundo preko 4,5 m3 tople vode, katere termično moč ocenjujemo na okoli 400 mW,, pri polni izrabi. Po doslej zbra-nih podatkih uporabimo v Ju-gosfaviji nekaj manj kot 1 m3/s tople vode za ogrevanje. Od tega dobra 1/3 prihaja iz glo-bokih vrtin na področih, kjer ni nobenih površinskih pojavov tople vode. Ta moč znaSa mak-simalno 140 MW,, to (8 le okoli 3% vse nizkotemperaturne ge-otermalne energije za ogreva-nje v Evropi. V primerjavi s se-daj ocenjenim potencialom v Jugoslaviji je to zelo nizka šte-vilka.
V načrtu je sedaj izdelava geotermalnih kart v merilu 1:500.000, ki bodo omogočale pravilno planiranje bodočih geotermalnih raziskav. Za Slo-venijo take karte že pripravlja GEOLOŽKI ZAVOD UUB-UANA.
C.L.