Iščemo karantenske in druge gozdu nevarne organizme 
Javorov rak (Eutypella parasitica)  
Ana Brglez, Oddelek za varstvo gozdov, 
Gozdarski inštitut Slovenije (ana.brglez@gozdis.si)
GozdVestn 76 (2018) 1
ISSN 2536-264X
1
3
2
4

GDK 145.7(045)=163.6
LATINSKO IME
Eutypella parasitica R. W . Davidson & R. C. Lorenz
RAZŠIRJENOST
Bolezen izvira iz Severne Amerike. V letu 2005 je 
bil javorov rak v Evropi prvič zabeležen v Sloveniji. 
O najdbah so nato poročali tudi iz drugih evropskih  
držav (Avstrija, Hrvaška, Nemčija, Madžarska,  
Poljska, Češka).
GOSTITELJI
Vse vrste javorov (Acer spp.). Pri nas sta najpogosteje 
okužena gorski javor (Acer pseudoplatanus) in maklen 
(Acer campestre).
OPIS 
Na deblih javorov gliva Eutypella parasitica povzroči 
razvoj navadno pravilne eliptične rakave rane. V časih 
so opazni ostanki odmrle veje v središču raka. Deblo 
je deformirano, odmrla skorja ostane pritrjena več 
let. Na osrednjem delu rane se razvijejo črna trosišča 
v obliki peritecijev z drobnimi črnimi vratovi, ki jih 
zaradi velikega števila opazimo na površini rane. Gliva 
se razrašča v skorji in lesu, ki ga razgrajuje.  V lesu 
je rast hitrejša, zato je poškodba večja, kot je videti 
po velikosti raka. Pod skorjo in v njej se razraščajo 
belkaste micelijske pahljačice.
ZNAČILNA ZNAMENJA 
(SIMPTOMI)
• Rakava rana – eliptična deformacija debla, v središču  
 je pogosto odmrla veja, skorja je rahlo ugreznjena,
• črna trosišča (periteciji) na osrednjem delu rakave  
 rane, razvijejo se okoli sedem let po okužbi, 
• pod skorjo in v njej so belkaste micelijske pahljačice,  
 ki jih zasledimo po dveh letih od okužbe,
• mlade okužbe in okužbe na maklenu težje opazimo.
VPLIV
Javorov rak povzroča ekonomsko škodo. Poškodovani 
del debla z rakavo rano je tehnično razvrednoten. 
Navadno je okuženih 3–5 % javorov v sestoju, ponekod 
tudi do 50 %. Mlajša drevesa zaradi okužbe navadno 
propadejo, starejša pa z glivo lahko rastejo več desetle-
tij. Gliva razkraja tudi les, zato so okuženi javori slabše 
mehansko stabilni in občutljivejši za veter, sneg in žled.
MOŽNE ZAMENJAVE
Rakaste tvorbe na javorih so lahko tudi posledica gliv 
iz rodu bradavičk (Nectria spp.), ki oblikujejo rdeča 
trosišča in nepravilne rakaste razjede; glive Botryo-
sphaeria dothidea, kjer se skorja lušči in ne najdemo 
micelijskih pahljačic; črneče ožganke (Kretzschmaria 
deusta (sin. Ustulina deusta)), ki jo spoznamo po 
velikih črnih trosnjakih v obliki krast.
DODATNE INFORMACIJE
• Portal o varstvu gozdov (www.zdravgozd.si) 
• Portal Invazivke (www.invazivke.si)
• Gozdarski inštitut Slovenije (www.gozdis.si) 
Slika 1: Značilna elipsasta rakava rana in deformacija debla  
(stara okužba) na gorskem javoru z že oblikovanimi črnimi trosišči  
(foto: N. Ogris)
Slika 2: Značilna stara rakava rana na maklenu z ostankom odmrle 
veje in razgrajenim lesom ter odpadlo skorjo v osrednjem delu raka 
(foto: N. Ogris)
Slika 3: Bele micelijske pahljačice v maklenovi skorji (foto: N. Ogris) 
Slika 4: Mlada okužba na gorskem javoru z odmrlo vejo v 
središču, odmrlo skorjo (temnejše barve), brez črnih trosišč in z 
micelijskimi pahljačicami v odmrli skorji (foto: A. Brglez)
GozdVestn 76 (2018) 1
ČE OP AZITE OPISANE SIMPTOME ALI NAJDETE ŠKODLJIVCA,
obvestite Gozdarski inštitut Slovenije (Oddelek za varstvo gozdov) ali 
o najdbi poročajte v spletnem portalu Invazivke oziroma z mobilno aplikacijo Invazivke.
Javorov rak
Publikacija je nastala v okviru projekta LIFE ARTEMIS (LIFE15 GIE/SI/000770), ki 
ga sofinancirajo Evropska komisija v okviru finančnega mehanizma LIFE, Ministrstvo 
za okolje in prostor, Mestna občina Ljubljana in Javna agencija za raziskovalno 
dejavnost Republike Slovenije. Prispevek je bil pripravljen v okviru programa mladih 
raziskovalcev, ki poteka v okviru raziskovalnega programa Gozdna biologija, ekologija  
in tehnologija (P4-0107), ki ga sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost  
Republike Slovenije iz državnega proračuna.