PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXII. Št. 282 (9587)
TRST, sobota, 4. decembra 1976
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Z GLASOVI KPI, NEODVISNE LEVICE, PSI, PSD!, PRI IN KD
Pooblastilo vladi, naj nadal j u j e pogajanja za revizijo konkordata
Andreotti obljubil strankam, da bo vlada z njimi v stalnem stiku Obveza o zakonu za ureditev položaja nekatoliških veroizpovedi
RIM. 3. — Poslanska zbornica je pooblastila vlado, da nadaljuje in zaključi pogajanja z Vatikanom za obnovo konkordata. Za resolucijo, ki med drugim obvezuje vlado, da bo med pogajanji večkrat navezala stik s strankami in pred podpisom sporazuma še enkrat seznanila zbornico, so glasovali komunisti, socialisti, socialdemokrati, republikanci in demokristjani, skupno 412 poslancev, medtem ko jih je 31 nasprotovalo. Gre za radikalce, mi-sovce, liberalce in demoproletarce.
V	imenu vlade se je Andreotti obvezal, da bo upošteval nasvete in zahteve posameznih strank (posebej je citiral socialista Arfèja in komunista Natto) in da bo pred podpisom novega konkordata še enkrat seznanil parlament. Andreotti je nato v svoji repliki utemeljil veljavnost «konkordatnega režima» v Italiji in pri tem obširno citiral Togliat-tijeve govore v ustavodajni skupščini. Obenem pa je poslancem vseh strank zagotovil, da bodo prvotnemu osnutku novega konkordata do dali nekatere «pojasnjevalne» elemente. Andreotti je nato izrecno obljubil, da bodo predložili parlamentu nov zakon o ostalih, nekatoliških veroizpovedih, saj je nezaslišano, da so te doslej životarile kot «dopuščene vere», čeprav so tudi druge veroizpovedi nosilke kulturnega bogastva.
V	glasovalnih izjavah so poslanci posameznih strank ponovili svoja stališča. Nilde Jotti Cp.PI) je poudarila, da je treba še mnogo stvari spremeniti v osnutku konkordata. Komunisti bodo skrbno nadzorovali potek pogajanj
Di Vagno (PSI) je dejal, da se strinja s predloženim dokumentom, ker sodi. da se morajo družbene silnice prilagoditi razvoju časa.
Vizzini (PSDI) pa je bil mnenja, datbo moral parlament izreči zadnjo besedo šele ob zaključku pogajanj s cerkvijo, ko bo znano besedilo sporazuma.
Liberalci in radikalci so bili odločno proti odobritvi dokumenta, kakor tudi demoproletarci. Pri tem je radikalka Emma Bonino poudarila, da se bodo radikalci borili za odpravo konkordata s pomočjo referenduma. Resnici na ljubo pa u-stava izrecno prepoveduje referendum o zadevah, ki jih določa republiška ustava. Med temi pa je ?• člen, ki določa, da so odnosi med državo in cerkvijo urejeni s konkordatom. (st.s.)
Spori med strujami Zaccagniiiijeve večine
RIM, 3. — «Zame je primer De Carolis zaključen,» je izjavil Zac-tagnini na srečanju predstavnikov struj, ki so predstavljale zmagovito kongresno zavezništvo. S temi besedami, ki so za Zaccagninija posle- čili tudi Forlanija in Andreottija,
h:  : ti l •  	I ... —; „
«Zaccagninijeva večina» je razbita in med seboj struje polemizirajo kot prej. Donat Cattin je začel svojo ofenzivo s parafraziranjem Zac-cagninijevih izjav o tem, da «mora obstajati neka večina in neka opozicija» in pomenljivo pojasnil, da lo velja tudi za stranko. Donat Cat-tin odločno nasprotuje temu, da bi v «Zaccagninijevo večino» vklju-
dica «pojasnil», ki mu jih je milanski poslanec posredoval na razgovoru prejšnjega dne, je tajnik KD dejansko pozval struje k «premirju» pred zasedanjem vsedržavnega sveta stranke. Vendar vse kaže, da mu ni uspelo.
zvezi z vlado je Donat Cattin jasno povedal, da bo odstopil, če bodo v stranki vztrajali z zahtevo o uresničevanju statutarnega pravila o nezdružljivosti strankarskih in vladnih funkcij.
Drugačnega mnenja so bazisti De
Mite, ki pravijo, da je značilnost Zaccagninijeve večine «odprtost» do drugih struj. Zato predlagajo, naj bi ob tajništvu ustanovili nekakšen «politbiro» stranke, v katerem naj bi bili voditelji struj.
Na drugi strani pa je še vedno Donat Cattin, ki upa, da se bo tokrat oglasil tudi Moro. Izrecno ga je prosil, naj prekine molk, ki traja od 20. junija dalje. Moro mu je odgovoril, da kot predsednik stranke želi ostati nevtralno tiho. ker želi ohraniti enotnost stranke». Donat Cattin mu je takoj odvrnil s predlogom, naj v takem primeru spregovori uvodno besedo na seji vsedržavnega sveta stranke.
Od ponedeljka do srede razprava o ratifikaciji osimskega sporazuma
RIM, 3. — Pred zaključkom seje je poslanska zbornica odobrila delovni koledar do konca meseca. Predlog je zbornici orisal predsednik Ingrao, ki je poudaril, da je dnevni red «indikativnega značaja» in bo torej lahko v malenkostih spremenjen. Vsekakor pa je sedaj gotovo, da bo zbornica v ponedeljek razpravljala o osimskem sporazumu, nekaj ur pa bo posvetila odgovoru vlade o vprašanju finalne tekme «Davisovega pokala» v Čilu.
Razprava o osimskem sporazumu se bo nadaljevala še v torek in v sredo, ko bo zbornica zasedala kljub prazniku.
Proti dnevnemu redu je spregovoril misovec Delfino, ki je zahteval, naj bi zbornica odložila razpravo o italijansko-jugoslovanskem sporazumu in obravnavala raje libijski nakup 10 odst. delniške glavnice FIAT. Poslanci so to zahtevo zavrnili z ogromno večino glasov.
DANES SESTANEK MED VLADO IN SINDIKALNO FEDERACIJO
Naložbe in zaposlitev glavna predmeta sindikalnih zahtev
Na srečanju bo sindikalna federacija odločno postavila tudi vprašanje obnovitve delovne pogodbe javnih uslužbencev
PRVE UGODNE POSLEDICE VELIKE MEDNARODNE FINANČNE OPERACIJE
OŽIVITEV MILANSKE IN RIMSKE BORZE PO SPORAZUMU FIATA Z LIBIJSKO BANKO
Polemika okrog morebitnih političnih zapletljajev zaradi udeležbe libijskega kapitala v največji italijanski industrijski družbi - Nezadovoljstvo v Izraelu
MILAN, 3. — Sporazum med Fiatom in libijsko banko o povečanju vloženega kap'tala turinske družbe je še vedno glavni predmet razprav v gospodarskih in političnih krogih. Nov priliv 415 milijonov ameriških dolarjev, ki ga bo omogočil ta sporazum, je prebudil zaupanje poslovnih krogov v postopno izboljšanje gospodarskega položaja.
Milanska borza je popolnoma za
živela in delnice družbe Fiat in družb, ki so neposredno povezane s Fiatovim kapitalom so včeraj in danes izredno povečale svojo vrednost. Sporedno s tem so danes pridobile na vrednosti tudi delnice Montedisona, Pirellija in drugih ve likih indTstrijskih družb. V bistvu se je položaj na milanski in na rimski borzi izredno izboljšal, saj so se z ovrednotenjem Fiatovih delnic, ovrednotile v Rimu tudi delnice Breda, Dalmine, Caffaro, Viscosa in drugih družb.
Polemika, ki se sedaj vrti okrog tega velikega posla med Fiatom in libijsko banko za zunanjo trgovino je bolj politične kot gospodarsko-de-narne narave. Večina ugotavlja, da
je udeležba libijske banke pri kapitalu družbe Fiat velikega gospodarskega pomena v sedanjem položaju, ki hkrati vzbuja zaupanje tudi v mednarodnih finančnih krogih do italijanskega gospodarstva, čeprav se sedaj nahaja v veliki krizi. Politično pa ta posel ni tako enostaven. Mnogi se bojijo, da bo Italija odprla pot libijskemu kapitalu v, Evropi, kar pa lahko povzroči «prevelik vpliv držav proizvajalk nafte nad proizvajalnimi vzvodi v zahodni Evropi». Poleg tega se odpira tudi vprašanje odnosa Italije do sredozemskih arabskih držav in Izraela.
V Tel Avivu ostro kritizirajo italijansko politiko in ugotavljajo, da je sporazum Fiat — Libija nov po-
M|iiiiiii|iii|||||,|||,|||||U|||l||||||||||l|||||||||||l|iiiiiiiiiiiiiiiniiitiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*iiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SESTANEK ILJIČOV. YU CHEN
Obnovitev pogaj anj med SZ in Kitajsko
Državni svet LRK potrdil zamenjavo zunanjega ministra
Oprostitev
Špekulantov
Včeraj je zapadel zakon, s ka-l®Hm so bili oproščeni kazni vsi hakjanski državljani, ki so nezakonito izvozili kapital v tujino in So 9a do včerajšnjega dne ponov-n° pripeljali v Italijo ali pa prija-vhi svojo denarno vrednost ali Nepremičninsko imovino v tujini. si° je za zakon, ki je dejansko oprostil kazni ljudi, ki so v najtežjih časih italijanskega gospodar-s*va izkoristili priložnost bolj u-9°dnostn h naložb v tujini in tako oškodovali italijansko skupnost za tisoče milijard lir vrednosti.
Uradni krogi pa trdijo, da je ta *a.?n “blagodejno učinkoval na 'rečjo razpoložljivost tujih deviz i-ebjanske banke, češ da je orno-9oòil, da se je iz tujine do sedaj Vrnilo od 700 do 800 milijonov dolarjev, kar znaša okrog 700 mi-'Jard lir. To so šele neuradni podatki. Obenem sporočajo, da se še Vedno se vračajo kapitali iz tuji-n? preko italijanskih bank in metalnega urada Banca d'Italia.
Trenutno še ni mogoče napra-y"' dokončnega obračuna, koliko Uvoženega kapitala se bo pravzaprav vrnilo na osnovi zakona *tev. 589. Včeraj je zapadla ve-lavnost tega zakona samo za ponovni uvoz likvidnega kapitala.
? nakup raznih premičnin v tuji-ni' delnic, obveznic, ladij, letal dd. pa imajo prizadeti možnost, a to prijavijo italijanskim obla-!em tudi v prihodnjih mesecih.
ratka, s tem zakonom so o-Prostili kazni vse tiste ljudi, ki so predvsem ugotovili, ali našli možnost, da jim bo kapital v Italiji ajal večje profite kot jim je da-la v tujini. Gospodarsko vzeto je Vrnitev teh kapitalov iz tujine ko-r stna, moralno pa ne more biti *a zgled poštenim ljudem, ki si r o služijo vsakdanji kruh in ki morajo sedaj nositi glavno breme 9°spodarske krize na svojih ramenih. («I)
PEKING, 3. — Namestnik zunanjega ministra SZ Leonid Iljičov se je prejšnjega dne vrnil po poldrugem letu odsotnosti na Kitajsko. Na letališču ga je sprejel namestnik kitajskega zunanjega ministra Yu Chan in se z njim pogovarjal dalj časa.
Kmalu zatem sta se na plenarnem zasedanju sestali delegaciji' o-beh držav, ki razpravljata o mejnih vprašanjih. Seja je trajala 'dve uri in pol in o njej ni nobene vesti.
Vsekakor pa opazovalci menijo, da je naloga Iljičova, da preizkusi teren za morebitno spravo med SZ in Kitajsko. Še pred dobrim mesecem je podpredsednik vlade Li Hsi-en-nien poudarjal, da so to le «sanje, izguba časa».
Dopisnica italijanske agencije AN SA na Kitajskem, Ada Princigalli, poreča o seji stalnega odbora ljudske skupščine (nekakšnega državnega sveta) in spremembah v strukturi kitajske vlade, ki so rezultat spopada med novim vodstvom okoli Hua Kuo-fenga ter «šanghajsko četverico». Doslej je znano samo, da je bil zamenjan dosedanji zunanji minister Čao Kuan-hua. Uradno so sporočili, da je bolan. Zamenjal ga bo Huang Hua. Zdi se, da je Čao Kuan-hua, ki je svoj čas užival Ču-enlajevo zaupanje, zadnje čase prešel na pozicije «šanghajske četverice».
Zdi se, da je Hua Kuo-feng ohranil mesto predsednika vlade, čeprav opravlja te funkcije njegov namestnik Li Hsien-nien. Tudi ni znano, ali so zamenjali tiste ministre, ki so bili povezani z Maocetungovo vdovo in ostalimi «zarotniki».
Po nekaterih govoricah, ki pa niso bile potrjene, je «državni svet» razpravljal tudi o nadaljnji usodi bivšega premiera Teng Hsiao-pinga, ki je bil odstranjen prav na zahtevo Maocetungove vdove in ostalih. Nekateri naj bi zahtevali. Tengovo
rehabilitacijo, Hua Kuo-feng pa skuša baje biti previden in čaka, da za to dozori čas.
Pač pa je stalni odbor ljudske skupščine simbolično imenoval Ču-enlajevo vdovo Teng . Jing-čao na mesto podpredsednika ljudske skupščine. Hua Kuo-feng je pojasnil, da je to ukazal še pred smrtjo Mao-cetung. S tem je Hua hotel verjetno dokazati, da sta Mao in Čuenlaj sodelovala do zadnjega in da torej ni resnična govorica o njunih domnevnih sporih, ki so jo širili «zarotniki».
Hua pa je hotel povedati tudi, da je Maocetung podpiral Čuenlaja tudi v času njegovega hiranja, ko so «šanghajci» že napadali njegovo politiko, (st.s.)
skus Tripolisa, da zrahlja vezi zahodne Evrope z Izraelom, hkrati pa lahko odločujoče vpliva na celotni italijanski gospodarski položaj. Nekateri izraelski časniki pišejo, da Libija odkrito podpira separatistične sile na Siciliji in da bo ta libijska naložba v Italiji prispevala k spremembi odnosov med Italijo in Izraelom.
Zaradi vsega tega je danes predsednik družbe Fiat Agnelli obiskal izraelskega veleposlanika v Rimu in mu obrazložil, «da je dosežen sporazum med družbo Fiat in «Libian Arab Foreign Bank» izključno gospodarske in finančne narave.» Agnelli je zagotovil izraelskemu veleposlaniku, da ta sporazum ne bo imel nobenih škodljivih posledic za poslovne odnose med Fiatom in izraelsko državo.
Po drugi strani pa je sporazum med družbo Fiat in libijsko banko vzbudil precej nezadovoljstva pri nekaterih parlamentarcih, ker o tem vlada ni bila pravočasno obveščena. Predsednik poslanske komisije za promet komunist Libertini je izjavil, da bi bilo treba povabiti predsednika družbe Fiat Agnellija, naj poroča komisiji o vseh obveznostih in delovnih programih družbe, o katerih bi se morala razviti razprava med vsemi političnimi silami. Libertini je to izjavil v intervjuju, ki ga je dal tedniku «Giorni - Vie nuove». Poleg tega komunistični parlamentarec poudarja, da Fiat s tem sporazumom popolnoma spreminja dosedanje sovražne odnose do Geda-fija v zavezništvo. Libertini pravi, da bo ta sporazum vplival na zmanjšanje proizvajalnih in zaposlitvenih obveznosti Fiata v Italiji, s sprejemanjem odločujočih sklepov brez nadzorstva italijanskih političnih in gospodarskih oblasti. V tej zvezi je Libertini dejal, da nima nobenega pomena razpravljati o splošnem načrtu o prevozih, če se ne pojasnijo Fiatove obveznosti na tem področju.
Skupina senatorjev neodvisne levice je vložila interpelacijo na predsednika vlade, v kateri zahteva, da vlada obrazloži pomen sporazuma med Fiatom in Libijo, koliko bo ta sporazum vplival na nadaljnji razvoj Fiata in kakšne učinke bo imel na italijansko plačilno bilanco. Obenem želijo vedeti, če bo to prispevalo k izboljšanju odnosov med Italijo in arabskim svetom, (sl.)
Delegacija rimske federacije KPI na obisku v Beogradu
BEOGRAD, 3. — Tajnik v izvršnem komiteju Zveze komunistov Jugoslavije dr. Aleksander Grličkov je danes sprejel delegacijo rimske federacije KP Italije, ki jo vodi član direkcije CK ,KPI in tajnik federacije Luigi Petroselli. Delega cija KPI je na obisku v Jugoslaviji kot gost mestnega komiteja Zveže komunistov Beograda. V pogovoru, ki se ga je udeležil tudi tajnik mestnega komiteja ZK Dušan Gligorije-vič, so izmenjali mnenja o aktualnih dogajanjih v mednarodnem komunističnem in delavskem gibanju, o dejavnosti ZKJ in KPI na notranjem in mednarodnem prizorišču in o vprašanjih medsebojnega sodelovanja dveh partij.
RIM, 3. — Pred jutrišnjim srečanjem voditeljev sindikalne federacije CGIL - CISL - UIL z vlado je danes ves dan zasedalo tajništvo lederacije, ki je obravnavalo vprašanja, ki jih bodo sindikalni voditelji jutri načeli na sestanku z vlado. Tajništvo je začelo tudi razpravljati o poročilu, ki ga bo imel glavni tajnik CGIL Lama na sej: izvršnega odbora federacije, ki bo 9. in 10. decembra. Kot tretje vprašanje je tajništvo razpravljalo o boju javnih uslužbencev za obnovi tev delovne pogodbe.
Na seji tajništva so ugotovili, da imajo sindikalne organizacije po nedavnih srečanjih z vodstvi političnih strank priložnost, da zahtevajo od vlade, da jim jasno obrazloži svoj denarni in gospodarski program za leto 1977. Sindikalne organizacije ne morejo mimo vprašanja povišanja pokojnin, primanjkljaja zdravstvene oskrbe, visokih primanjkljajev krajevnih ustanov, ki onemogočajo katero kob delovanje občinskih in pokrajinskih uprav, sklenitev delovne pogodbe javnih u-službencev, zahteve po investicijah podjetij z državno udeležbo, kakor tudi zahteve, da se uredi položaj v nekaterih velikih podjetjih, ki preživljajo izredno krizo.
Poieg tega je vlada dolžna, da obrazloži sindikatom, kako namerava urediti vprašanje fiskalizacije socialnih dajatev, koliko denarja bo dala na razpolago za gradnje ljudskih stanovanj, za zaposlitev mladine in za okrepitev kmetijstva. Zaradi tega sindikalne organizacije hočejo vedeti, kako in kje bo vlada dobila denar za finansiranje vseh omenjenih pobud.
Na sestanku tajništva federacije so razpravljali tudi o možni spremembi premične lestvice, na osnovi katere se določa višina točk dra-ginjske doklade, spremembi, ki so jo predlagale nekatere politične stranke. "‘Sindikati so baje pripravljeni podpreti predlog, da se višina draginjske doklade določi vsakih 6 mesecev in ne vsake tri mesece, kot sedaj.
Glede vprašanja boja javnih u-službencev za novo delovno pogodbo pa je prišlo na seji tajništva do zelo živahne razprave. Ob zaključku seje so se dogovorili, da bodo podprli osnutek zahtev za novo delovno pogodbo, ki so ga pripravili sindikati javnih uslužbencev. Hkrati so sklenili, da bodo javni uslužbenci stavkali en dan v vsej državi med 14. in 18. decembrom. O podrobnostih te vsedržavne stavke v vseh držav-
nih, deželnih in krajevnih ustanovah bodo odločali, v prihodnjem tednu na osnovi odgovorov, ki jih bo vlada dala sindikatom na jutrišnjem srečanju.
V palači Chigi pa je bil danes sestanek ministrov, ki se bodo jutri u-deležili srečanja s sindikati. Kot je izjavil minister za zunanjo trgovino Ossola, so razpravljali predvsem o vprašanjih, ki jih bodo jutri načeli sindikati. Poleg tega so ministri govorili o sedanjem gospodarskem položaju v državi, zlasti pa še o industrijski proizvodnji in zaposlitvi, kakor tudi o zakonu o pravični stanarini, ki je najtesneje povezan z načrti ljudskih gradenj. Zvedelo se je. da bodo o tem zakonu pozneje razpravljali, ker so nastale nekatere težave glede sestave dokončnega zakonskega
osnutka. Zato bo vlada baje v najkrajšem času zahtevala podaljšanje zamrznitve stanarin za tri mesece, (sl)
Andreotti se bo sestal tudi z Mondalejem
WASHINGTON, 3. — V tukajšnjih diplomatskih krogih se je zvedelo, da se bo predsednik vlade Andreotti med obiskom v ZDA sestal tudi z novim podpredsednikom Mondalejem. To bo prvo srečanje tujega državnika s članom bodoče ameriške uprave. Med svojim obiskom v Wa-shingtonu se bo Andreotti srečal s sedanjim predsednikom Fordom in državni tajnikom Kissingerjem.
«limit minil m un inumi min mimmi m iiiiriiimmimiii imi mi im im um m im ■immuti mum« 111111 lima
PO PREŠTEVANJU MANJŠINE V AVSTRU/
Delni uradni rezultati o «tajnem ugotavljanju materinega jezika»
DUNAJ, 3. — Delni rezultati uradne narave o «tajnem ugotavljanju materinega jezika» 14. novembra letos pravijo, da so na Koroškem na 3941 glasovnic vpisali slovenščino kot materin jezik, na 438.542 glasovnicah pa nemščino. Osrednji statistični urad na Dunaju je sporočil, da je od skupno 522.172 ljudi, ki so imeli pravico udeležbe, oddalo glasovnice 451.178 prebivalcev. Neveljavnih glasovnic je bilo 6320. Na Koroškem so na 626 glasovnic vpisali kot materin jezik hrvatski, na 336 madžarski, na 1413 pa druge jezike.
Cyrus Vanče bodoči novi državni tajnik ZDA
PLAINS (Georgia), 3. - Novi predsednik ZDA Carter je začel izbirati svoje najožje sodelavce za novo a-rreriško upravo, id bo z njim umeščena 20. januarja in bo zamenjala
sedanjo republikansko upravo. Iz dobro obveščenih krogov se je zvedelo. da je bil izbran za novega državnega tajnika (zunanjega ministra) Cyrus Vanče, bivši namestnik obrambnega tajnika za časa predsednika Johnsona. Izbira ni prišla nepričakovana. saj je bil Vanče eden glavnih kandidatov, da nadomesti Kissin-gerja.
O tem imenovanju je Giancarlo Pajtlta dal ameriškemu tedniku «Time» izjavo, v kateri pravi, da se komunisti, kot je njihova navoda, ne vmešavajo v notranje zadeve drugih držav, da pa si pridržujejo pravico, da bodo ocenjevali delovanje bodočega državnega tajnika po njegovem delovanju. Izrazil je željo, da bi bilo to delovanje usmerjeno v popuščanje napetosti in nevmešavanje v zadeve drugih držav. Z dobro voljo, pravi Pajetta, se lahko mnogo naredi za mir in sodelovanje med vsemi narodi.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimniiiiiimiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Veliko neurje po vsej Italiji
#ip-
llliilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiii]|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||f||||||||||||||||i||||riiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|iiiiiiiiiiiij««i|iii|iiiiiiiiiiiiiii(iiiiiiii|iiiii|||iiiiiiii|||||||||iii|||||
SPOSISI ZAKONSKI OSNUTEK^ O TUJIH IN ZASEBNIH^ TELEVIZIJAH
KPI, PSI IN FNSI ZAVRAČAJO C0L0MB0V PREDLOG
Vlada naj upošteva razliko med tujimi in «lažno - tujimi» oddajniki
RIM, 3. — Kot smo lahko pričakovali, je vest, da pripravlja minister Vittorino Colombo nov zakon o zasebnih in tujih televizijah, po katerem naj bi bila dovoljena svobodna oddaja reklame, izzvala val protestov. Minister je bil zato prisiljen povedati, da bo skušal upoštevati tudi mnenja strank.
NajOstrejši so socialisti in komunisti. Gldšilo PSI se sprašuje, ali ni «zelena luč» lažno-tujim oddajnikom «cena», ki jo Vittorino Colombo plačuje za zavezništvo z De Ca rolisom, kar «GiornaL» in «Tele-montecarlo» Idra Montanellija blagoslavljata. PSI zahteva, naj vlada
na prihodnji seji zavrne Colombov zakonski osnutek in naj spoštuje pravice parlament , tudi ko gre za pogajanja o uporabi mednarodnih in celinskih satelitov za oddajanje preko državnih meja. Socialistično glasilo poudarja tudi, da bi Colombo moral upoštevati razliko med «laži-tujimi» oddajniki, kot sta Telemon-tecarlo ali Telemalta ter resničnimi tujimi oddajniki, kakor so TV-Koper ali TV-Lugano.
Za mednarodno sodelovanje in svobodno kroženje idej, proti špekulacijam s kapitali in reklamo se izreka tudi glasilo KPI, ki meni, da bi morala s tem v zvezi sama
RAI-TV razviti načrt sodelovanja s tujimi televizijami za izmenjavo programov in oddaj. To pa ne sme veljati za nezakonite in lažr.o-tuje oddajnike, ki služijo samo propagandi italijanske desnice.
Glede vprašanja reklame trdi «U-nità», da jo sedanja reforma izključuje, bodoči zakon pa naj predvideva ureditev tega vprašanja z o-blikami «strogega nadzorstva in načrtovanja».
Odločno je zaradi početja- ministra Vittorina Colomba protestiral tudi Alessandro Curzi, ki pri sindikatu časnikarjev odgovarja za televizijo in radio. Poudaril je, da se
minister sploh ni posvetoval s sindikati časnikarjev in drugimi družbenimi silami, s svojim početjem pa skuša rušiti «javni značaj» radiotelevizijske storit /e.
Curzi je tudi protestiral, ker je ministrstvo brez vsakršne predhodne razprave sklenilo izdelati «načrt in zemljevid frekvenc» za italijansko ozemlje in v korist zasebnih televizijskih postaj in se brez predhodne razprave , pogaja o izkoriščanju satelitskih prenosov. Vsi, skratka, zahtevajo, naj vlada zavrne Colombov zakonski osnutek, in naj se o tem končno začne demokratična razprava, (st.s.)
POTENZA, 3. — Val slabega vremena je zajel celo Italijo. V Alpah in Apeninih sneži, v Abrucih so pravi snežni viharji, medtem ko drugod dežuje. Morje je povsod razburkano, posebno še ob Sardiniji (od Genove do Cagliarija plovejo ladje dva dni), medtem ko je že dva dni osamljen otok Procida.
Iz Basilicate poročajo, da se za las ni zrušil pod pritiskom ogromne količine voda jez pod hribom Cotugno. Deželni odbor je ukazal izselitev 5000 družin, ki bi jih val cementa in vode odplavil. V nekaj urah so izselili sto družin, ko so sporočili, da je nevarnost mimo.
RIM, 3. — Skupina socialističnih senatorjev je vložila pri predsedstvu senata zakonski osnutek, ki določa preureditev trgovine in načina določanja cen živil in ostalega blaga široke potrošnje. Socialistični senatorji pravijo, da je namen zakona določiti predvsem pravila za ustanovitev kmetijsko živilskih tržnic, nadzorstvo nad cenami, ter obveščanje in zaščito potrošnikov.
Lastniki avtomobilov ki niso plačali «una tantum» bodo kaznovani
RIM. 3. — Finančni minister Pan-dolfi je danes v poslanski zbornici odgovoril na vprašanja glede plačevanja enkratne pristojbine Cuna tantum) na avtomobile za pomoč prizadetim krajem v Furlaniji. Dejal je, da bodo v najkrajšem času izsledili vse tiste, ki niso plačati pristojbine in jih kaznovali po zakonskih predpisih. Obenem bodo izsledili tudi lastnike avtomobilov, ki niso plačati enkratne pristojbine leta 1974. Po ugotovitvah avtomobilskega kluba (ACI), 12 odstotkov lastnikov avtomobilov ni izpolnilo gornje obveznosti, s čimer je bila država oškodovana za 30 milijard lir.
RIM, 3. — Indijski minister za zunanjo trgovino Chattopadinaya je prispel iz Ženeve v Rim. V Italiji bo ostal en teden. Udeležil se bo zaključnega zasedanja italijansko-in-dijske komisije, ki se ukvarja z razvojem gospodarskih odnosov med državama. Indijski minister se bo jutri sestal z ministrom za zunanjo trgovino Ossolo. -
Visok primanjkljaj trgovinske bilance
RIM, 3. —■ Primanjkljaj trgovinske ‘bilance se stalno veča. V oktobru je bil trgovinski obračun s tujino pasiven za 330 milijard lir. O-srednji statistični zavod je ugotovil, da je na primanjkljaj voli val uvoz nafte za 546 milijard lir. O-stale trgovinske postavke so prinesle 216 milijard lir prebitka. V prvih desetih mesecih letos trgovinska bilanca beleži 4142 milijard lir primanjkljaja, ki izhaja iz 5305 milijard lir izdatkov za uvoz nafte. To pomeni, da znaša aktiva za zamenjavo ostalega blaga 1163 milijard lir. Kljub temu pa je letošnji položaj trgovinske bilance znatno slabši od lanskega. Lani v istem obdobju je primanjkljaj znašal 1572 milijard, izdatki za nafto so znašali 372 milijard lir, prebitek pri izmenjavi ostalega blaga pa je znašal-2190 milijard lir.
TRŽAŠKI DNEVNIK
S TISKOVNE KONFERENCE PRI DEŽELNEM ODBORU
Šestmesečni rok za posvetovanja o deželnem urbanističnem načrtu
Zaželeni pripombe in predlogi krajevnih uprav, ustanov in strokovnjakov
Včeraj je bila na sedežu deželnega odbora tiskovna konferenca deželnem urbanističnem načrtu, ki so ga uradno vložili v sredo. Udeležilo se je precejšnje število predstavnikov krajevnega in vsedržavnega tiska ter radijskih in televizijskih postaj.
V uvodu je predsednik deželnega odbora odv. Comelli poudaril važnost predložitve tega akta, ki je predstavljal programsko obvezo sedanjega in že prejšnjih odborov in njegov politični pomen, čeprav je pravno le upravni akt. Kljub temu da noben zakon tega ne predvideva, je odbor sklenil dati krajevnim u-pravam, ustanovam in posameznikom možnost, da v roku šestih mesecev prispevajo s svojimi predlogi k izpopolnitvi oziroma izboljšanju načrta.
Odbornik za načrtovanje Mauro je orisal politično - programske smernice, ki so vodile odbor pri sestavljanju načrta, njegovo usklajevanje z deželnim gospodarskim načrtovanjem ter smotre, ki jih zasledi'je: dosego čimvečje zaposlitvene ravni, odpravo neskladij v deželi in v odnosu do mejnih področij, razvoj družbenih storitev in spodbujanje mednarodne vloge Furlanije - Julijske krajine.
Odbornik za javna dela Rigutto je omenil posvetovanja, ki jih je dežela imela pred tremi leti predvsem z občinami in poudaril usmerjevalni in nevinkulativni značaj deželnega urbanističnega načrta. Napovedal je bližnjo razdelitev deželnega ozemlja v urbanistične kom-prenzorije, ki bo omogočala smotrnejše načrtovanje in uporabo teritorija.
Sledila so vprašanja novinarjev, k"terim so odgovarjali predstavniki odbora in pristojni deželni funkcionarji. Dopisnik turinske «Stampe» je na vprašanje, ali so predstavljale vojaške služnosti oviro za izdelavo načrta, prejel odgovor, da služnostim podvržene površine zaradi vojaške tajnosti niso mogli uvesti vanj, da se pa to vprašanje polagoma cmiljuje na podlagi konstruktivnih pogajanj z vojaškimi oblastmi. Na vprašanje v zvezi z obravnavanjem potresnega področja so pojasnili, da posebna norma za sedaj izključuje ta področja iz vsakih omejitev in da bo njihova urbanistična ureditev določena v okviru načrta za obnovo. Razloženo je bilo, da so v načrt vnesli tudi strukture in infrastrukture, ki jih predvidevajo osimski sporazumi in načrti za velike cestne povezave, ki jih bddo pač prilagodili/ če bi pri izvrševanju nastale morebitne spremembe.
Predstavnik našega dnevnika je najprej vprašal, kako misli odbor konkretno izvajati posvetovanja, u-poštevajoč, da deželni urbanistični zakon, za razliko od drugih, ne določa postopka. B^. dan urbanistični načrt v pretres deželnim komisijam in svetu pred in po zunanjih posvetovanjih? Za ta posvetovanja bo odbor povab’1 občine in druga družbena predstavništva ali je treba i-meti prejem izvoda načrta kot vabilo za predložitev ugovorov oziroma predlogov?
Odborniki so odgovorili, da bodo prihodnji teden predložili načrt 5. deželni komisiji in bodo odločili na podlagi zadevne razprave o morebitni predložitvi svetu. Glede zunanjih posvetovanj so potrdili pripravljenost upoštevati vse konstruktivne predloge.
Naš predstavnik se je nato skliceval na posebno občutljivost slovenske narodnostne skupnosti, ki je lastmca dobršnega dela ozemlja v tržaški in tudi v drugih pokrajinah in omenil zaskrbljenost ob prvih vesteh o zelo ozkih merilih v urbanističnih pravilih ter ob takojšnjem vstopu v veljavo zaščitnih norm za področja namenjena ohranitvi naravnega okolja, čer da bi mogel zaustaviti pobude, kot n.pr. Kraško zadružno mlekarno. Odborniki in funkcionarji so oporekali utemeljenosti preveč pesimističnega gledanja na določila načrta, ker so podvrženi takojšnji zaščiti le Belcijevi kraški rezervati, urbanistične norme pa niso tako ozke. Vsekakor o-stanejo v veljavi občinski regulacijski načrti. Zagotovili so, da ne bo nobene ovire za zadružno mlekarno, ki že ima gradbeno dovoljenje repentabrske občine.
Sedaj se torej začenja šestmesečna doba, v kateri je pričakovati, da bodo občinske uprave, ustanove in strokovnjaki poglobljeno proučili ta važni inštrument za skladen družbeni razvoj na teritoriju in s svojimi predlogi prispevali k čim koristnejši dokončni izdelavi.
Osimo: pozitivno mnenje tržaških industrijcev glede prosto cone na Krasu
■ V četrtek se je v Trstu sestal vodilni svet pokrajinskega združenja industrijcev, ki mu predseduje dr. M. Modiano. Na seji so razpravljali o osimskih sporazumih in o vplivu njihovega izvajanja na gospodarske in zlasti industrijske strukture tržaškega območja. V tem okviru so poglobili predvsem vprašanje bodoče industrijske proste cone na Krasu in ugotovili, da zasluži pobuda o ureditvi širšega operativnega območja v neposrednem zaledju Trsta, ki naj bo na razpolago za razvoj industrijskih in trgovinskih dejavnosti, usmerjenih zlati na tržišča dežel v razvoju, vredna največje pozornosti. Prosta industrijska cona bo omogočila Trstu, da si pridobi novega prostora za razmah pridobitnih dejavnosti,
sicer je mesto obsojeno na gospodarsko životarjenje. Končno ima zamisel o ureditvi proste industrijske cone na meji še to dobro lastnost, da bo v Trstu in na širšem območju sprožila zdravo tekmovanje med poslovnimi krogi, podvžgala njihovo iznajdljivost in priklicala na naše področje tudi nove poslovne sile. Mnenje tržaških industrijcev o o-simskih dogovorih je torej bistveno pozitivno, v nasprotju s preplahom, ki ga na tem področju skušajo ustvarjati zagovorniki integralne proste cone. Tega mnenja v ničemer ne spremeni zahteva, ki so jo industrijci postavili na seji vodilnega sveta, da naj namreč pristojne oblasti čim prej poskrbijo za točnejšo formulacijo zakonskih norm, po katerih bo urejeno izvajanje gospodarskega dela osimskih dogovorov in zlasti organizacija ter poslovanje proste industrijske cone na Krasu.
Radikalci predložili zakonski osnutek za zaščito manjšin
Radikalna stranka je v teh dneh vložila v parlamentu zakonski osnutek o zaščiti jezikovnih in narodnostnih manjšin. Osnutek obsege ne kaj temeljnih zaščitnih norm ter pooblašča krajevne uprave, da izdajo podrobne izvršilne norme. Pri tem so mišljene vse jezikovne in narodnostne manjšine, od nemške, francoske in slovenske, ki že uživajo večje ali manjše pravice, do takšnih, ki nimajo nobenih pravic, kot so katalonska, ladinska, furlanska, sardinska, srbohrvatska, albanska in grška.
Zakonski osnutek p-edvideva določitev območij, kjer živijo te skupnosti, ter zagotavlja rabo materinega jezika v vseh javnih uradih in ustanovah. Celo vojaško službo bi morali po mnenju radikalcev opravljati pripadn:ki manjšin v posebnih oddelkih, v katerih bi jim bila zagotovljena raba materinega jezika. Poleg tega bi moral zakon zajamčiti spremembo osebnih imen ter imen krajev v izvirno obliko ter zajamčiti možnost šolanja v materinem jeziku. Na univerzah bi morali uvesti tečaje jezika, ki ga poleg italijanščine govorijo v določenih predelil., obenem pa zagotoviti študentom možnost, da delajo vse izpite v slojem jeziku.
Zakonski osnutek predvideva tudi ustanovitev konzorcijev med občinami, v katerih živijo pripadniki določene narodnosti ali etnične skupine, takšnim konzorcijem pa je treba zagotoviti vse pristojnosti, ki jih imajo pokrajine ali dežele. V te konzorcije je možno vključiti tudi občine dveh različnih d”žav, ki mejijo med sabo in imajo iste jezikovne značilnosti.
muu.ic vksn
NA ZADNJI STKANI
V GREGORČIČEVI DVORANI
Še danes in v ponedeljek razstava
o koprskem učiteljišču
Po otvoritvi razstave ob 100-letni-ci koprskega učiteljišča v Gregorčičevi dvorani smo se pri Narodni in študijski knjižnici, ki je razstavo priredila, pozanimali glede obiska. Povedali so nam, da je obisk kar zadovoljiv, ker je razstavo skupno obiskalo že več razredov nekaterih tržaških' ’ slovenskih šol pod vodstvom profesorjev. Vodstvo Narodne in študijske knjižnic : predvideva, da bodo vse šole organizirale obisk razstave.
Zato Narodna in študijsk. knjižnica opozarja vse, ki si razstave še niso ogledali, da bo razstava odprta samo še danes, v soboto, 4. t.m., in v ponedeljek, 6. t.m., od 9. do 12. in od 16. do 18. ure. Seveda priporočamo vsem, da jo pravočasno obiščejo, saj so se doslej vsi obiskovalci o njej zelo pohvalno izrazili, zlasti pa zgodovinarji, ki so ugotovili, da je med eksponati sorazmerno precej važnega zgodovinskega gradiva.	p. g.
Preklicana
stavka
uslužbencev
trgovin
Enotna sindikalna federacija CGIL, CISC in UIL je na sinočnji seji preklicala stavko uslužbencev in delavcev v trge,vini, gostinstvu, turizmu in podobnih storitvah, ki je bila napovedana za danes dopoldan in za ponedeljek. Predstavniki sindikalnih organizacij so se namreč sestali z združenjem trgovcev (Unione commercianti), ki je zavzelo negativno in odklonilno stališče do sindikalnih zahtev, ter so se sporazumeli v glavnih točkah. Sindikati so zahtevali, odpravo negativnih posledic, ki bi jih občutili prizadeti delavci v primeru bolezni, če bi obveljali predpisi o osnutku nove delovne pogodbe za to kategorijo. Združenje trgovcev je v glavnem na te zahteve pristalo, le da so predpisom stare delovne pogodbe dodali nekaj pojasnil. Poleg tega so se predstavniki sindikata in delodajalcev domenili, da bodo posegli pri bolniški blagajni INAM, da bi ta še vnaprej zavarovala delavce.
NA POBUDO KPI
Danes javna razprava o osimskem sporazumu
Tržaška federacija KPI priredi danes, 4. decembra, ob 16. uri javno razpravo o osimskem sporazumu. Razprava bo v Ul. Madonnina 19, vodil jo bo Giorgio Rossetti, tajnik tržaške federacije, zaključil pa poslanec in deželni tajnik KPI Antonino Cuffaro. Zborovanju bo predsedoval Boris Iskra.
KNJIŽNE RAZSTAVE
V marsikatero slovensko vas bodo prazniki prinesli knjige
Razstave knjig so poslale za večino slovenskih prosvetnih društev koristna tradicija
December je mesec praznikov in ljudje so pripravljeni potrošiti kako liro več za darila in za bolj ali manj potrebne reči. Med številnimi predmeti, ki jih lahko prineseta Miklavž ali Dedek mraz so knjike zelo hvaležno in koristno darilo. S primerno knjigo lahko zadovoljimo vsakega, ki ga branje kolikor toliko veseli.
Na Tržaškem se je med slovenskimi prosvetnimi društvi ustalila navada, da med decembrskimi prazniki prirejajo razstave knjig. Tudi letošnji Miklavž je v marsikatero vas prinesel stojnice s knjigami. Razstave so ali pa bodo priredila prosvetna društva Tabor z Opčin, Kraški dom z Reventabra, 1. Gruden v Nabrežini, Valentin Vodnik iz Doline (za Breg), Ivan Grbec v škednju, Slovan iz Padrič in Prosek - Kontovel.
Pri razstavah sodeluje Tržaška knjigarna, ki priskrbi društvom knjige in plošče. Nekatere razstave bo obiskal Miklavž, PD Ivan Grbec je priredilo tudi literarna nastopa narečne pesnice Marije Mijot in mladega pesnika Borisa Pangerca.
Vse te pobude seveda pomagajo pri širjenju slovenske knjige, predvsem pa pridejo na svoj račun otroci. Najmlajšim so namenjene bogato i-lustrirane slikanice, tistim, ki že znajo brati pa ilustrirane zgodbice. Otroške knjige pišejo seveda tudi zelo znani pisatelji (Svetlana Maka-
iiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil|l||||l||iiii,iii,ii,i,,iiiiiim|II,|I||ii,iiiiiil|i,iti,iii„ul|||||liaiiiiii|ll|,iui
NESPREJEMLJIV SKLEP VLADNE NADZORNE KOMISIJE
Močno okrnjen proračun 1976 devinsko - nahrežinske občine
Če rimska komisija ne prekliče svojega ukrepa, ne bo mogla občina zagotoviti niti najosnovnejših storitev
Komisija za nadzorstvo nad financiranjem krajevnih uprav pri notra. njem ministrstvu je močno okrnila proračun devinsko-nabrežinske občine za leto 1976. Proračun, ki ga je odobril tudi tržaški pokrajinski nadzorni odbor, je namreč predvideval 517.969.827 lir primanjkljaja, osrednji vladni organ pa je «privolil» le v 145 milijonov lir primanjkljaja.
Odbor devinsko-nabrežinske občine se je nujno sestal in proučil dramatični položaj, v katerem se nahaja občina po tem ukrepu. Že ob o-ciobritvi proračuna za leto 1975 je bila devinsko-nabrežinska občina prikrajšana, če jo prirherjamo z drugimi občinami in pokrajinami v deželi, vendar pa ni bilo finančno stanje nikoli tako kritično, ker je cbčina v preteklih letih razpolagala s precejšnjim posojilom za pogodbene izboljšave plač uslužbercev. Sedaj pa ni nobenih finančnih razpoložljivosti in zaradi tega obstoji nevarnost; da bi občinska uprava ne mogla zagotoviti niti najosnovnejših storitev, kot so smetarska služ-
miiiliHiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiJiimiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimii
JUTRI V NABREŽINI
PROSLAVA m-LETMCE ROJSTVA IVAMA CANKARJA
Odkritje spominske plošče na trgu in proslava v občinski telovadnici
Letos slavimo 100-letnico rojstva velikega slovenskega pisatelja in revolucionarnega družbeno-političnega delavca Ivana Cankarja. Vse slovenske ustanove in tudi neslovenske, kakor tržaško Stalno gledališče in posamezniki, se spominjamo tega pisatelja, ki v zgodovini slovenskega slovstva pomeni odločilen preobrat in ki je slovensko književnost dvignil na evropsko raven. V tem duhu je devinsko-nabrežinska občina na glavnem nabrežinskem trgu postavila spominsko ploščo, ki jo bodo odkrili v nedeljo popoldne. Pred ploščo, ki bo stala na pročelju občinske knjižnice v pričakovanju izgradnje kulturnega doma, bo v italijanščini in slovenščini spregovoril župan Albin Škrk. Zaigrala bo tudi nabrežinska godba. Ob tej priložnosti je občina pripravila kulturni program, ki bo ob 16. uri v občinski telovadnici. Na sporedu bo govor, ki ga bo imel Ace Mermolja, znani slavist in pesnik, ki bo orisal Cankarjev lik. Nastopil bo Stane Raztresen, član Stalnega slovenskega gledališča, ki bo podal nekaj odlomkov iz Cankarjevih del. Tudi tu bo. zaigrala nabrežinska godba, poleg tega pa se bodo zvrstili kar trije zbori , in sicer moški zbor Fantje izpod Grmade, ki ga vodi Ivo Kralj, moški in dekliški zbor Igo Gruden, oba pod vodstvom prof. Sergija Radoviča. Devinsko-nabrežinska občina vabi občane, da se v čimvečjem številu udeležijo svečanosti na trgu ob 15.30 in nato prireditve v telovadnici.	mt.
Snežinke na Krasu dež v mestu
Te dni je vreme, kot se temu pravi, zares muhasto. Včeraj je bil rekordno nizek tlak, v ljubljanski bolnišnici so se celo bali za nekatere srčne bolnike. Vremenoslovci predvidevajo slabo vreme in sneg: uganili so in včeraj je rahlo snežilo celo na kraški planoti okoli Trsta. Snežinke so bile pomešane s sodro, kljub temu so rahlo
pobelile strehe in polja. Celo v samem mestu je sem pa tja kaka snežinka priletela med hiše. Za nas je vse to nenavadno in marsikdo trdi, da se je zadnje čase vremenu zmešalo. Stari ljudje tožijo, da se je klima pri nas zelo spremenila, eni mečejo krivdo na onesnaženje zraka, drugi pravijo, da če se na svetu vse meša, se mora mešati tudi vrémenu, skratka tolmačenj je več; ena so bolj verjetna, druga manj. Vremenoslovci registrirajo in bolj malo komentirajo; znanstveniku pomenijo nekaj le dejstva in statistike. Mi verjamemo starim ljudem in sami vidimo, da avgusta zebe in da januarja ni vedno zime kot se spodobi. Nizek zračni pritisk nas seveda spravlja v slabo voljo in ljudje, ki živijo na planoti si snega ne želijo še. V hribih naj le sneži, bo lahko vsaj dedek mraz uporabil sani in nam prinesel kaj dobrega...
ba, otroški vrtci in prevozi. V zvezi s tem ukrepom občinski odbor odločno obsoja nepravilno politiko, katere značilnost so okrnitve proračunov krajevnih uprav: ta politika prihaja do izraza v večji meri po upravnih volitvah 15. junija 1975 ter opozarja na jasno in očitno na-sprotstvo med trditvami vlade o nujnosti saniranja finančnega stanja krajevnih uprav in med dejanskimi ukrepi, ki bodo lahko privedli do popolne f&raližč "šteMlhffi óbSlV, ’ ifF pokrajin.	1
Občinski odbor je zato sklenil, dà seznani »s tem svetovalske ■ skupine; krajevne politične sile, sindikalne organizacije in občane z namenom, da bi skupno podprli akcijo odbora, katere namen je izsiliti preklic nesprejemljivega vladnega sklepa.
NA RAVNI DEŽELNIH KOMISIJ
Začetek posvetovanj o deželnih proračunih
Člani prve stalne komisije deželnega sveta so se včeraj sestali s predstavniki industrijcev, trgovcev in obrtnikov iz Furlanije - Julijske krajine. Na srečanju so obravnavali deželni razvojni načrt in deželni proračun za leto 1977. V torek se bo komisija sestala s predstavniki sindikalnih organizacij, kmetovalcev, združenja italijanskih občin in nekaterih drugih ustanov.
O deželnem razvojnem načrtu in ustreznem proračunu za razdobje 1977-80 se je včeraj ukvarjala na posebni seji tudi svetovalska skupina PSI v deželni skupščini, ki ji načeluje svetovalec Zanfagnini. Na seji so vzeli v pretres tudi nekatera vprašanja v zvezi s pravkar predloženim deželnim urbanističnim načrtom in s prizadevanji za čim prejšnjo obnovo krajev, ki jih je maja in septembra letos prizadel potres.
Razprava o zaposlovanju mladih in o podjetjih z državno udeležbo
Na pobudo tržaške sekcije mednarodnega združenja študentov ekonomskih ved A1ESEC bo na tržaški univerzi v četrtek, 9. t.m., ob 16. uri zanimiva razprava o temi «Zaposlitev mladih in podjetja z državno u-deležbo v Furlaniji - Julijski krajini». Med drugimi se je bodo udeležili profesorji Maurizio Fanni, Vladimir Nanut, Mario Prestamburgo in Claudio Sarr.bri, ki poučujejo na ekonomski fakulteti tržaške univerze ter deželna funkcionarja Sergio Brunetta in Sergio Zanmarehi.
HEJ! KNJIGE
DARILNI PREDMETI PLOŠČE
za vsak okus
vsako starost
vsak Miklavžev žep
tliaČka knjiga ina,
Ul. sv. Frančiška 20, tel. 732-487
PROF. LUZZATTU FEG1ZU
15. t. m. podelitev Zlatega sv. Justa
«Zlati sv. Just», to je priznanje tržaških kronistov zaslužnim someščanom, bodo podelili 15. decembra profesorju Pierpaolu Luzzattu Fe-gizu. Prireditev bo ob 12.30 v dvorani občinskega sveta ih je prav posebno važna, naj je letos deseta obletnica ustanovitv :	omenjenega
priznanja. Za to priložnost bodo1 prišli v Trst predstavniki vsedržavnega sveta združenja kronistov, ki bodo imeli 14. decembra izredno zasedanje. Isti dan bodo ob 18. uri, v «Galleria dei Rettori — Tribbio 2» otvorili spominsko razstavo kiparja Tristana Albertija, ki je izdelal kipec «Zlatega Justa», ki je postal simbol priznanja najzaslužnejšim Tržačanom.
Med kipi in risbami bo razstavljen tudi originalni kipec.
Prof. Stane Mihelič prejel visoko odlikovanje
Ob lepem življenjskem jubileju je prof. Stane Mihelič prejel visoko odlikovanje — Red dela z zlatim vencem, ki mu ga je podelil predsednik SFRJ Tito kot priznanje za njegovo dolgoletno delovanje in zasluge na področju šolstva. Odlikovanje mu je včeraj izročil podpredsednik skupščine SR Slovenije Beno Zupančič, ki je orisal lik naprednega pedagoškega delavca ter poudaril njegovo delovanje med narodnoosvobodilnim bojem in zasluge po osvoboditvi pri vzgoji mladine in novega učnega kadra v Sloveniji, kakor tudi njegovo pomembno delo za slovensko šolstvo v zamejstvu.
Svečanosti v palači skupščine SRS so se udeležili predsednik IK ZKS France Popit, predsednik komisije za mednarodne odnose pri skupščini SRS Edo Brajnik, sekretar za kulturo in šolstvo SRS Ela Ulrih - Atena, predstavnik družbeno-političnih organizacij ter zastopnik SKGZ iz Trsta.
Prof. Stane Mihelič je dobro znan med našimi šolniki, saj je bil več let med nami kot prvi pedagoški svetovalec za slovenske šole, dobro pozna razmere in potrebe slovenskega šolstva v Italiji in se še vedno živo zanima za našo šolo.
Ob življenjskem jubileju in visokem odlikovanju mu iskreno čestitamo.
rovič, Ella Peroci, Niko Grafenuer in drugi) in niso nič manj vredne od knjig, ki so namenjene odraslim.
Nekolike starejši bralci in bralke si lahko sami izberejo zanimivo povest ali roman (Branka Jurca . Ko zorijo jagode, F. S. Finžgar - Gospod Hudomurnik. Anton Ingolič -Mladost na stopnicah itd.). Tudi enciklopedije in vriročniki so dobrodošli in za mladega bralca koristni. Ljudje radi kupujejo plošče, pred prazniki, največ pesmice (recitirane) in pravljice.
Iz seznama knjig, ki smo ga navedli, je razvidno, da ljudje kupujejo predvsem otroške in mladinske knjige, starejši gredo lahko v knjigarno kadarkoli. Vsekakor je boljše, če Miklavž ali Dedek mraz prineseta otroku knjigo kot pa pištolo Vsi, ki se na pedagogiki spoznajo, pravijo, da je treba mlade zelo zgodaj navaditi na knjigo in branje. Kdor v otroških letih knjige ni poznal, bo pozneje s težavo segel po njej. niti šola ne zagotavlja vedno veselja do branja. Prazniki in številne razstave po vaseh so torej lepa priložnost, da kupimo knjigo. V zimskih večerih lahko vsako toliko upihnemo televizijo in l'eremo: nikomur ne bo škodilo in tudi prijetno nam bo.
Filmi režiserja Wernerja Herzoga v Nemškem kulturnem inštitutu
V četrtek, 9. decembra, bodo v Nemškem kulturnem inštitutu otvorili filmski ciklus enega izmed najboljših nemških režiserjev mlade generacije Wernerja Herzoga. Vrteli bodo štiri njegove filme: Le-benszeichen» (Znamenja življenja), srednjemetražni film «Behinderte Zukunft», film «Fata Morgana» in «Auch Zwerge haben klei:i ange-fangen» (Tudi pritlikavci so pričeli iz niča). Filme bodo vrteli v sodelovanju s «Cappello Underground» in to v četrtek, 9. decembra (20.30), torek, 14. decembra in v petek, 17. decembra.
Mladi režiser Herzog je jugoslovanskega porekla, svoje filme je snemal v Afriki, Peruju, Grčiji in na Kanarskih otokih. Uveljavil se je kot vodilni predstavnik mlade nemške filmske generacije.
# V okviru informativnih srečanj o pravični stanarini bo v torek ob 18. uri v občinskem rekreatoriju na Stari istrski cesti, javno zborovanje o deželnemu zakonu št. 26 z dne 22. maja 1975. Prisotni bodo tudi dr. De Rosa, predsednik odbora 5. cone u-stanove IACP, tehniki ustanove ter predstavniki sindikalnih organizacij in stanovanjskih upravičencev.
V ponedeljek v Ljubljani pogreb Rudija Janhube
Pogreb bivšega generalnega kon zula SFRJ v Trstu Rudija Janhube bo v ponedeljek, ob 15. uri iz Nikolajeve mrliške vežice na ljubljanskih Žalah.
Včeraj-danes
Daues, SOBOTA, 4. decembra BARBARA
Sonce vzide ob ? 29 in zatone ob 16.22. — Dolžina dneva 8.53. — Luna vzide ob 15.10 in zatone ob 5.03.
Jutri, NEDELJA, 5. decembra STOJAN
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 10,4 stopinje, najnižja 5,8, ob 19. uri 9,2 stopinje, zračni pritisk 981,3 mb rahlo narašča, veter 6 km na uro jugovzhodni, vlaga 66-odstotna, nebo pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 12,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 2. in 3. decembra se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa se je 14 oseb.
UMRLI SO: 64-letni Santo Pečenko, 30-letni Enzo Viotto, 78-letna Antonia Tampleniza, 77-letni Antonio Varconi, 80-letni Giovanni Tauceri, 84-letna Maria Fabbro vd. Rubini, 55-letni Alberto Cantoni, 42-letni Livio Santini. 64-Ietna Miranda Rossi vd. Zuck, 67-letni Bruno Prestrelil, 62-letna Maria Bordon por. Godina, 63-letni Emilio Husu, 68-Ietna Agenda Bastia vd. Pangaro, 85-letna Angela Marchesan vd. Ivancich.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Alla Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg. Libertà 6; Alla Testa d'Oro, Ul. Mazzini 43.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Al Lloyd, Ul. Orologio 6; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Picciola, Ul. Oriani 2; All'Annunziata, Trg Valmaura 11.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št 732 627.
V predprazničnih ln prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 14. ure predprazničnega dne do 7. ure dneva po prazni ku. To velja za zavarovance INAM. [NADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226 165: Opčine: tel. 211001: Prosek: tel. 225-141: Božje polje. Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: Se sljan: tel. 209-197: žavlje: tel. 213 137 Milje: tel. 271-121
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA KOORDINACIJSKI ODBOR KULTURNIH DRUŠTEV BENEČIJE
MLADI ZA BENEČIJO
Mladinska revija v solidarnosti z beneškimi Slovenci.
V sredo, 8. decembra, ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu.
* * *
Izkupiček predstave za prizadete po potresu v Beneški Sloveniji.
Gledališča
SSG
Stalno slovensko gledališče v Trstu
gostuje danes, 4. t.m., ob 20. uri v Ajdovščini z mladinsko tragedijo F. Wedekinda «Pomladno prebujenje».
ROSSETTI
Teatro stabile — Ob 20.30 Tomizzov «Idealist» s Corradom Panijem. Režija Francesco Macedonio, scene in kostumi Sergio D’Osmo, originalna glasba Gianpaolo Coral. Druga abonmajska predstava. Rezervacije pri Osrednji blagajni (Pasaža Protti).
Teatro stabile — Teatro laboratorio (mala dvorana). Ob 15.30 IV. srečanje:	Espressionismo.	Ob 20.30
«Fin de partie» Becketta. Cooperativa quattro cantoni. Pri Osrednji blagajni (Pasaža Protti) so na razpolago izkaznice za prireditve in srečanja po 1.000 lir.
AVDITORIJ
Ob 16. in ob 20.30 Erdman «II mandato». Compagnia Gruppo della Rocca. Predstava v zameno z Baldovim «Learom» (odrezek 1). Abonenti, ki so se poslužili odrezka za ogled dela «Le cugine» imajo 30 odst. popusta. Rezervacije pri Osrednji blagajni (Pasaža Protti).
VERDI
Prihodnji torek ob 20. uri bo za reda A (parter in lože) in C (galerije in balkon) premiera Donizettijeve opere «Don Pasquale». Dirigent Nino Sanzogno, režija Maria Francesca Siciliani, v glavnih vlogah Daniela Mazzucato, Femando Corena. Max . Renè Cosotti, Leo Nucci in Vito Susca.
Vstopnice za preostale sedeže so na razpolago pri gledališki blagajni (tel. 31948).
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
GOSTOVANJE SLOVENSKEGA
LJUDSKEGA GLEDALIŠČA
IZ CELJA
V počastitev stoletnice pisateljevega rojstva
“ IVAN CANKAR
POHUJŠANJE >	- V DOLINI
ŠENTFLORJANSKI
farsa v treh dejanjih
Scena
in kostumi Meta Hočevarjeva Lektor	Majda Križajeva
Režija	MILE KORUN
Danes. 4. decembra, ob 20.30 abonma red B — prva sobota po premieri in abonma red F — druga sobota po premieri.
Jutri, 5. decembra, ob 16. uri abonma red C — prva nedelja po premieri in abonma red G — okoliški.
Prosveta
PD Slovan — Padriče prireja danes, 4. 12., od 16. do 19. ure in jutri, 5. 12., od 10. do 12. ure v zadružnih prostorih v Padričah Miklavževo razstavo knjig in gramofonskih plošč. Vabljeni so tudi Gropajci.
SPD «TABOR» — Opčine vabi v Prosvetni dom na Miklavževo razstavo knjig in gramofonskih plošč danes, 4. 12., od 16. do 19. ure, ter jutri, 5. 12., od 10. do 13. in od 16. do 19. ure.
PD Kraški dom — Repentabor prireja razstavo in prodajo knjig v dvorani občinske kopalnice v Repnu še danes od 18. do 20. ure.
PD Kraški dom — Repentabor s
sodelovanjem osnovne šole Alojz Gradnik, ostroškega vrtca in združenja staršev priredi jutri, 5.	t.m., ob
11. uri v novi šoli na Colu miklav-ževanje.
V Prosvetnem domu na Opčinah bo jutri, 5. t.m., ob 17. uri koncert godbe na pihala Breg — Dolina. Dirigent Viljam Slavec.
PD Ivan Grbec v škednju sporoča, da je razstava knjig odprta danes od 18. do 20. ure in jutri, v nedeljo, od 10. do 13. ure.
Razna obvestila
Smučarski klub Devin vabi na mi klavževanje, ki bo danes, 4. decembra, ob 20.30 v gostilni Terčon v Mavhinjah.
Slovensko dobrodelno društvo priredi kot vsako leto MIKLAVŽEV ANJE jutri 5. decembra ob 15. uri na sedežu v Ul. Machiavelli 22. Prosi starše otrok, ki so v šolskih seznamih, da bodo točni za dvig darilnih paketov.
Osnovna šola «Fran Milčinski» na Katinari obvešča starše, sorodnike in prijatelje naših malčkov, da bo mi-klavževanje v nedeljo, 5. t.m., ob 15. uri. Priporočamo točnost.
Razstave
Narodna in študijska knjižnica v Trstu prireja razstavo ob 100-letnicj slovenskega učiteljišča v Kopru. R.az-stava bo na ogled do vključno 6. de cembra vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 18. ure.
prireja razstave knjig in plošč:
Danes, 4. decembra, v društvenih prostorih PD «V. Vodnik» v
DOLINI od 17. do 20. are
Prosvetno društvo «S. ŠKAMPERLE»
Sv. Ivan - Trst
vabi starše, naj pripeljejo svoje malčke na
SREČANJE Z MIKLAVŽEM
jutri, 5. decembra, ob 16. uri v društvenih prostorih na stadionu «Prvi maj».
Darila bomo sprejemali isti dan od 11. do 13. ure.
Kino
La Cappella Underground 19.00r-21.30 «I baroni della medicina». M. Piccoli, G. Depardieu, M. Vlady. Barvni film.
Ariston 16.00—18.00—20.00—22.00 «Morte a Venezia». Silvana Mangano in Dirk Bogard. Barvni film.
Mignon 16.00 «Mosè». Igra Buri Lan-caster. Barvni film.
Nazionale 16.00 «2002: la seconda odissea». Bruce Dern. Barvni znanstvenofantastični film.
Grattacielo 16.00 «L’ultima follia di
Mei Brooks». Marty Feldman in Dora De Luise. Barvni film.
Fenice 16.00 «Keoma». Franco Nero. Barvni western film.
Excelsior «Squadra antifurto». Tomas Miliam in Robert Webber. Barvni film. Pprepovedan mladini pod 14. letom.
Eden 15.00—17.20—19 40—22.15 «L’innocente». Giancarlo Giannini in Laura Antonelli. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Ritz 15.30 «Signori e signore buonanotte». S. Berger, A. Celi, Gass-man, N. Manfredi, M.. Mastroianni, U. 'Toghažzif Earvni film.
Aurora 16.30 «Complotto di famiglia». Alfred ?HitcbcDck. Barvni film. *
Capito! <14.45 ‘«Bérry Lyndon». R. O’Neal in M. Berenson. Barvni film
Cristallo 16.00 «La casa delle finestre che ridono». Lino Capolicchio. Barvni film.
Moderno 16.30 «Candidato all’obitorio». Charles Bronson. Barvni film za vse
Filodrammatico 15.45 «Jessy’s Gun — La banda delle lesbiche maledette». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Impero 16.30 «Il terribile ispettore». P. Villaggio in Agostina Belli.
Vittorio Veneto 16.30 «Vai gorilla». Fabio Testi in Claudia Marsciani. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «I quattro deli’Ave Maria». Bud Spencer in Terence Hill.
Abbazia «Il richiamp del lupo». Jack Palance in Joan Collins.
Radio 16.00 «La leggenda dei sette vampiri d’oro». Barvni film.
Astra 16.00 «Amici miei». Ugo To* gnazzi. Gastone Moschin.
Volta 16.00 «Le quattro piume». Jean Clement Richardson. Barvni film.

wm ;
IO - 1 CS -'61-4.
TEČAJI VALUT V	> lLAi\U
DNE 3. 12. 1976	
Ameriški dolar: debeli	865,50
drobni	835. -
Funt šterling	1439.—
Švicarski frank	351.56
Francoski frank	171,75
Belgijski frank	23.25
Nemška marka	358.—
Avstrijski šiling	50.20
Kanadski dolar	820.—
Holandski florint	342.50
Danska krona	143.—
Švedska krona	200.—
Norveška krona	160.—
Drahma: debeli	18.—
drobni	18.-
Dinar: debeli	42.—
drobni	42.—
MENJALNICA
. ' * ' / . ‘ -, ;
vseh tujih valut
Mali oglasi
TRGOVINA ČEVLJEV ZER1AL na Opčinah išče vajenko. Obvezno znanje slovenščine. Telefonirati ob delovnih urah trgovine: 211-062.
URARNA - ZLATARNA
MALALAN
OPČINE, PROSEŠKA 6 - TRST vam priporoča:
■ CERTINA B BULOVA fl ZENITH
B HEUER
NEZADOVOLJSTVO ZAGOVORNIKOV ZARADI RAZSODBE PRIZIVNEGA POROTNEGA SODIŠČA
«Sodniki so se odpovedali možnosti da bi odkrili resnične atentatorje»
Državni tožilec in štirje obtoženci so že vložili priziv - Nelogičnost dvojnega ključa v razsodbi
Proces proti obtožencem petovelj skega atentata, ki se je zaključil včeraj ponoči, je bil nedvomno ena najbolj zapletenih razprav zadnjih let. Od 21. marca 1973, to je od a-retacije Romana Resena, Giannija in Marie Mezzorane, Enza Barìina, Giorgia Budicina in Furia Larocce ter prijave sodišču Anne Marie Sco-pazzi, se je, posredno ali neposredno, ukvarjalo s petoveliskim a-tentatom že šest sodišč. Najvažnejša je bila seveda razprava, ki se je zaključila včeraj ponoči, kajti tržaško prizivno porotno sodišče je moralo sklepati o morebitni odgovornosti obtožencev za atentat. Vzporedno s to razpravo, ki se še ni zaključila, saj so tako državni to žilec, kot tudi štirje obtoženci vložili priziv na kasacijsko sodišče, so v teku še štirje sodni postopki, eden pa se je že zaključil.
Edini postopek, ki se je že nepreklicno zaključil, je sprožil Romano Resen, ki je predal sodišču v Chiassu nekatere akte preiskave, na osnovi katerih ga je švicarski preiskovalni sodnik obtožil, da je tihotapil razstrelivo v Švici, sodniki pa so ga oprostili, ker ni zagrešil dejanja.
V	Veroni je v teku civilna razprava, ki jo je prav tako sprožil Resen proti nekaterim preiskovalcem in pričam teh zahteval odškodnino za škodo, ki jo je utrpel zaradi «nepravilnega vodenja preiskave». Raz. pravo so prekinili in jo odložili za nedoločen čas.
V	Trentu je v teku preiskava proti zagovornikom, med katerimi sta cdv. Bernot in odv. Battello, ki so obtoženi obrekovanja, ker so trdili, da. so preiskovalci potvarjali okoliščine švicarskega izvora razstreliva.
V	Gorici se je že pred nekaj meseci začela razprava proti priči Walterju Di Biaggiu. ki se je sam prijavil sodišču, da je skupno z Re senom pripeljal razstrelivo iz Švice, a so jo prekinili in odložili za nedoločen čas.
V	Benetkah pa je namestnik državnega pravdnika dr. Fortuna poslal sodna obvestila Resenu in odv. Bernotu, ki sta obtožena, da sta o-brekovala preiskovalce, zaradi iste
SESTANEK STARŠEV 1 OBČINSKO UPRAVO
UVESTI ENOTEN DOPOLDANSKI POUK NA SLOVENSKIH ŠOLAH V GORICI
Ce zahtevi ne bodo itgodili, starši svojih otrok po 15. decembru ne bodo več poslali v šolo * V Doberdobu naj se odpre enotna srednja šola
Ko je predsednik Marši prebral razsodbo, sia se obtoženki Maria Mezzorana in Anna Maria Scopazzi (na sliki z odv. Bernotom) razjokali
bivši jetniški paznik Antonio Pa-dula, Walter Di Biaggio je obtožen obrekovanja, lažnega pričevanja in samoobrekovanja, goriški državni pravdnih dr. Pascoli prikrivanja u-radnih aktov, karabinjerska častnika Chirico in Farro sestave nere suičnega zapisnika, polk.'Mingarelli pa poleg tega še izkoriščanja službenega položaja.
Seznam teh sodnih postopkov je bil nujno potreben, da lahko tolmačimo razsodbo, ki jo je izreklo tržaško porotno prizivno sodišče. Tu ne gre sicer samb za tolmačenje, ampak za postavljanje tistih hipotez, ki so jih zagovorniki že večkrat navedli, zadnjikrat nekaj minut potem, ko je predsednik Marši prebral razsodbo.
Vse dodatne preiskave, ki jih je
obtožbe je prejel sodno obvestilo I odredilo tržaško prizivno porotno so.
V OKVIRU OBNOVLJENEGA SODELOVANJA
TRI PROSVETNE SKUPINE NA GOSTOVANJU V PULJU
V puljskem Domu armije bodo nastopili folklorna skupina «Stu ledi» in pevska zbora «Vodnik» iz Doline ter «Jezero» iz Doberdoba
Kulturno sodelovanje med prosvetnimi društvi in skupinami s Tržaškega in Goriškega ter s hrvaške Istre se čedalje bolj utrjuje in izpopolnjuje, Pred dvema tednoma so namreč nastopile v tržaškem Kulturnem demu ter v Gorici tr' kulturno - prosvetne skupine iz Pulja — mešani zbor «Matko Brajša». moški pevski zbor italijanske narodnostne skupnosti iz Pulja «Lino Mariani» in mladinska folklorna skupina «Neve".» — .vi so s svojini pestrim sporedom prikazale del ljudsko - kulturnega bogastva tega najbolj južnega predela Istre ter nam obenem dokazale, da v teh krajih ne poznajo več zastarelih predsodkov narodnostnega značaja, kakršni so pri nas še zmerom preoogr stokrat ovira za skladnejše sožitje.
Danes bodo tržaške in goriške skupine vrnile ta dragocen obisk. V Pulju bodo namreč gostovali tržaška folklorna skupina «Stu ledi», moški pevski zbor «Valentm Vodnik» iz. Doline in moški zbor «Jezero» iz Doberdoba. Danes, ob 18. uri, bodo folklorna skuoina in zbora nastopili v Domu armije v Pulju, jutri popoldne pa na podeželju. Naslov obeh nastopov bo isti, kot ob gostovanju Puljčanov pri nas: «Pesem nas druži» _ «Pjesma nas spaja» — «n canto ci unisce». V tem trojezičnem geslu se najzgovorneje zrcali smisel in namen pobude o obnovitvi stikov in sodelovanja med različnimi kraji in ljudmi, ki pa enako mislijo in ču tijo. To pobudo sta pred nekaj mesec-, skupno sprožili Slovenska pro svetna zveza in Kulturno - prosvetna zajednica iz Pulja v trdnem prepričanju, da so takšna srečanja ko-
ristna in dragocena podlaga za kulturno bogatenje.
Kandidatna Eista za slovensko šolo
Sindikat slovenske šole sporazumno z goriškim sindikatom vabi ’cVtePrtvó na osnovnih šolah, naj voli učiteljico Ivano HrOvatn (Starv ko), profesorji na nižjih srednjih1 šolah naj volijo prof. Aleksandra Kriščaka in profesorji na višjih srednjih šolali naj volijo prof, Sama Pahorja. Ivana Hrovatin (Stanka) in Aleksander Kriščak sta b la že v prejšnji poslovni dobi člana deželne komisije za slovensko šolo ter sta se dosledno zavzemala za slovenske šole, Samo Pahor pa ne potrebuje nobenega priporočila. Z njegovo izvolitvijo bodo seje komisije prav gotovo zanimive in morda tudi plodne. Didaktični ravnatelji bodo volili goriškega ravnatelja Milana Brešana (Bresciani), ravnatelji višjih šol pa goriškega ravna telja Albina Sirka.
clišče, so govorile v prid obtožencem. To velja predvsem za dve po membni točki: izvor razstreliva (u-gotovili so. da. v Švici ni bilo nikoli razstreliva T-4 in da Resen s svojim tovornjakom ni prešel italijansko švicarske meje) in glas avtorja anonimnega telefonskega poziva (ki |» -mnenju sodnih izvedencev ne ustreza glasu nobenega izmed obtožencev). Zato je bilo le malo verjetno, da bi jih sodišče lahko obsodilo. Preostajali sta dve možnosti: popolna oprostitev- ali o-prostitev zaradi pomanjkanja dokazov in torej potrditev prvostopenjske razsodbe. Sodniki so se odločili za srednjo pot: tri obtožence so popolnoma oprostili, štiri pa zaradi po manjkanja dokazov. S tem «kompromisom». kot ga je označil odv. Battello, pa niso zadovoljili ne preiskovalcev ne obtožencev. Prvim so popolnoma sprevrgli organsko celoto, ki jo je predstavljala šesterica in v kateri je imel Enzo Badin vlogo avtorja telefonskega pogovora ih izvedenca za eksplozive, Maria Mezzdrana naj bi bila hujskaš! ca, Anna Maria Scopazzi pa naj bi bila z lažmi nudila alibi Romanu Resenu. Vsì“'trije so bili oproščeni, in. «organska celota» je ostala brez ne katerih pomembnih členov. Po dri' gi strani pa so nezadovoljni tudi za govorniki, z njimi pa seveda obtoženci, ki so upali v popolno oprostitev, da bi lahko nadaljevali z vsemi vstalimi sodnimi postopki, ki so v teku,. Dokler ostaja dvom. pa čeprav le formalno, ni mogoče začeti nove preiskave o petoveljskem a-tentatu.
Komu torej koristi ta razsodba? Komentar odv. Maniacca je bil. da si je s tem hotelo sodstvo kriti hrbet. Če ostaja dvom, je torej brezpredmetna preiskava v Benetkah proti dr. Pascoliju in ostalim, ki bi se tako morala zaključiti z arhiviranjem. «S tem pa so se sodniki. meni odv. Maniacco, odpovedali nadaljnji preiskavi, skratka, odpovedali so se možnosti, da bi odkrili resnične atentatorje.»
b.br.
Sporočilo dolinske občine
Preteklo sredo zvečer se je v srenjski hiši v Borštu zbralo precejšnje ljudi, da bi sledilo najavljenemu predavanju o vinogradništvu. Na žalost je to odpadlo, ker ni bilo predavatelja, kateremu se je na poti pripetila lažja prometna nesreča, na srečo brez telesnih poškodb. Nedvomno bodo kmetje, ki So. zaman čakali na predavatelja, z razumeva-
Tržaski radikalci o petoveljskem procesu
Tržaško vodstvo radikalne stranke je v zvezi z razsodbo tržaškega prizivnega sodišča izdalo tiskovno poročilo, v katerem naglaša, da o-prostitev štirih obtožencev zaradi pomanjkanja dokazov «ni kompromis med trditvami tožilca in zagor vornikov, ampak dokaz pomanjkanja državljanskega poguma pri nekem sodniku». Radikalci tudi zahtevajo, naj minister za pravosodje izda dovoljenje za sodni postopek proti petim mladim radikalcem, ki so obtoženi žalitve sodstva, ker so ob slovesni otvoritvi sodnega leta 1976 «ožigosali odgovornosti tržaškega in goriškega sodstva v zvezi s peto-veljskim procesom».
avtomobili, je mogoče sklepati že po tem, da jih pustijo kar ob robu cestišča. Bomo dopustili, da okolica Gorice zadobi takšno podobo kakor številna mesta na jugu?
Prireditev v korist otrok s potresnega področja
V nedeljo ob 10. uri priredijo v nekdanji dvorani Excelsior v Ron-kah prireditev v korist otrok s potresnega področja, ki prebivajo v Gradežu. Pevci, komiki in drugi nastopajoči bodo pripravili okoli dve uri dolg program, katerega čisti izkupiček je namenjen obdarovanju o-trok ob letošnjem miklavževanju. Prireditelji bodo darila še isti dan, in sicer ob 14.30 ponesli v naselje Punta spin ter jih izročili otrokom.
Sindikalisti ITC na sestanku z vodstvom PRI
Tudi vodstvu republikanske stranke so zastopniki tovarniškega sveta tržiške ladjedelnice prikazali hud položaj v tem največjem tržiškem obratu, kjer so zabeležili v teh dneh
Dijaki iz Doberdoba, ki obiskujejo slovenske srednje šole v Gorici, od 15. decembra dalje ne bodo več zahajali v šolo toliko časa, dokler ravnatelji slovenskih srednjih šol ne bodo uvedli enotnega dopoldanskega pouka. Za takšno odločitev so se starši dogovorili na sestanku, ki ga je občinska uprava v torek sklicala v Doberdobu. Med pogovori, ki jih je vodil podžupan Mario Lavrenčič, so ponovno prišle do izraza vse stiske, ki tarejo dijake z doberdob-skega Krasa, še posebej dijake e-notne srednje šole. Trikrat na teden imajo namreč ti dijaki tudi popoldanski pouk, kar pomeni, da odpotujejo tiste dni ob 7.30 in se vračalo okoli 19. ure. Zaradi nekaj ur popoldanskega pouka so zdoma okoli 12 ur. To ne povzroča dijakom samo težave s prehrano, ampak u-stvarja tudi vzgojne, učne in druge probleme, ki se jih starši in tudi občinski predstavniki globoko zavedajo.
Na sestanku, ki so se ga udeležili starši iz vseh vasi, so se seznanili z vsemi doslej podvzetimi pobudami za rešitev težavnega vprašanja ter z ovirami, nerazumevanjem in omalovaževanjem, ki so ga razni dejavniki pokazali, kadar je na šolski kot na oblastveni ravni tekla beseda o tej zadevi.
Poseben pomen tega sestanka je nadalje v tem, da se bo občinska u-prava začela boriti za izvedbo programske zahteve po odprtju nižje srednje šole v Doberdobu.
Starši in predstavniki občinske u-prave so se dogovorili, da bodo o sklepih, ki so jih sprejeli, pismeno obvestili vse slovenska šolska ravnateljstva.
Kdo naj skrbi za čistočo okolja?
Težko je razumeti številna protislovja, ki se pojavljajo v današnji družbi. Povsod, tudi v našem malem mestu, ki ga ponekod tako radi postavljajo za vzgled urejeno sti in snage.
V mislih imamo tiste «vzgojene občane», ki se ob sobotah in nedeljah, pa tudi ob drugih dnevih v tednu, odpravijo na svež zrak, v čudovito okolico, pri tem pa seveda ne pozabijo vzeti s seboj zaboja smeti, ki so se nabrale v enem ali dveh tednih.
Včasih je bilo tako črno .odlagališče. vzdolž Ulice Terza Armata.
V zadnjih letih pa so na tamkajšnjem področju zrastla cela naselja ■n tako odlaganje bi utegnilo postati
'di nevarno (zaradi globe nameči. Pa so se ti občani (med drugim bi morali plačevati davek za odvoz smeti) preusmerili na drugi konec mesta.
Ob cesti skozi Grojno proti Šte-verjanu je vsak dan več smeti.
Žalostno pri vsem tem pa je, da nihče nič ne ukrene proti takemu početju. Pred dnevi je nekdo pustil ob cesti celo staro straniščno školjko. Da te smeti pripeljejo z
iiiiuhhiihih..................................................
NA SINOČNJI SEJI POKRAJINSKEGA SVETA
KPI in PSI za ustanovitev slovenskega šolskega okraja
Predlog za ustanovitev pokrajinskega prevoznega konzorcija
skoro 500 delovnih mest manj kot pred enim letom in kjer gradijo v tem času zadnjo naročeno petrolejsko ladjo s 250.000 tonami nosilnosti.
Republikanski voditelji so, podobno kot pred dnevi voditelji drugih strank, poudarili važnost, ki jo posvečajo sindikalne organizacije vsedržavni konferenci o iadjedelstvu, ki bo kmalu v Tržiču in skoro istočasni deželni konferenci o podjetjih z državno udeležbo, katere začetek je deželna uprava prav tako napovedala za bližnjo prihodnost.
Na seji skupščine za Pernio, Slniaver in Oslavje'
PREKINITEV SESTANKA KONZULTE ZARADI ODSOTNOSTI PREVAJALCA
Občina naj čimprej poskrbi za prevajalca v konzulr lab, kjer so člani slovenske in italijanske narodnosti
Sneg rahlo pobelil Trnovsko planoto
Vremenske napovedi so se uresničile. Izredno nizek zračni pritisk je res povzročil obilne padavine, v nižinah dež, v višjih legah pa sneg. Včeraj zjutraj se jo vreme na Goriškem rahlo izboljšalo, popoldne pa je celo posijalo sonce. Snega pa je v neposredni bližini Gorice samo za oči in bodo tako smučarji morali še nekoliko počakati. Ker smo še vedno v območju nizkega zračnega pritiska je pričakovati, da se bo slabo vreme še nadaljevalo.
Po zgledu štandreške odločitve na zadnji seji rajonske skupščine so tudi člani rajonske konzulte za Pev-mo, štmaver in Oslavje sprejeli sklep o odložitvi seje, zaradi odsotnosti prevajalca. Na seji, ki je bila v četrtek zvečer na Oslavju, so si namreč člani konzulte bili edini v ugotovitvi, da mora občina poskrbeti za osebo, ki bo v krajih, kjer so člani konzulte pripadniki slovenske in italijanske narodnosti, prevajala in sestavljala zapisnik. Te u-gotovitve izhajajo namreč iz dejstva, da je brez prevajalca delo v konzul-tah zelo otežkočeno.
Na zadnji seji konzulte na Oslavju so sklenili, da bodo o tem seznanili županstvo ter zahtevali, naj bo že na prihodnji seji prisoten prevajalec. V primeru, da občina nima trenutno na razpolago osebe, ki bi izvrševala to funkcijo, so pripravljeni poiskati sami prevajalca. V tem primeru morajo dobiti od občine zagotovilo, da bo to osebo primerno honorirala, kar je tudi njena dolžnost. S tem v zvezi je tekla beseda tudi o možnosti širšega posveta vseh predsednikov rajonskih konzult. O tem bo predsednik briške konzulte David Sošol seznanil predsednika konzulte v Štandrežu Valterja Reščiča, da bi skupno preučila možnost, kako rešiti to vprašanje. Po pravilniku konzulte je namreč dovolj, da na željo dveh predsednikov pride do sklicanja po-
VPRAŠANJA SVETOVALCEV IN ODGOVORI ŽUPANA
GORIŠKI OBČINSKI SVET PODPIRA OSIMSKI SPORAZUM
Župan zavrnil provokacijo neofašističnega svetovalca - Liberalec priznava ugoden vpliv osimskega sporazuma na Gorico
svetovanja vseh predsednikov mest« nih konzult.
Kako bo občina rešila to vprašanje, bomo ugotovili v naslednjih dneh. Dejstvo pa je, da predstavljajo rajonske konzulte obliko širšega sodelovanja občanov v življenju občine, zato se nam zdi nespametno, da bi tako važno pridobitev o-mejevalo pomanjkanje prevajalca in zapisnikarja, za katera, po pravilniku konzulte, mora občina poskrbeti.
Slikarske razstave
V	razstavni galeriji «Forma 80» tt Krminu bo drevi ob 18.30 otvoritev samostojne razstave Giannija An-glisanija iz Gradišča. Odprta bo do IR. decembra. Anglisani je znan v posoških umetniških krogih ne le kot slikar marveč tudi kot aktivni kulturni delavec in umetnostni kritik.
V	galeriji «La sfera» v Tržifu pa bodo danes zvečer odprli razstavo furlanskega slikarja Arriga Buttazzonija. Doslej je razstavljal na skupinskih in samostojnih razstavah v naši deželi in tudi v drugih krajih države.
V	galeriji «Artivisive» v goriški pasaži pa razstavlja te dni svoja dela slikar Pope.
Šolske vesti
«Prejšnji dan smo imeli sejo načelnikov skupin v občinskem svetu (na kateri vas ni bilo) ter smo obsežno govorili o osimskem sporazumu. Občinski svet je v prid tega sporazuma pred časom sprejel tudi resolucijo.» S temi besedami je župan iz Gorice Pasquale De Simone odgovoril misovcu Coani, ki je na začetku sinočnje seje občinskega sveta v svojem vprašanju na župana skušal provocirati v zvezi z ratifikacijo osimskega sporazuma.
O tem sporazumu je v svoji resoluciji govoril tudi liberalec For-nasir, vendar mu bo župan, v skladu s prakso, nanjo odgovoril pismeno, Fornasir se v svoji resoluciji opredeljuje proti izrabljanju fonda Gorica za druge potrebe, ki niso povezane z gradnjo infrastruktur. katere «naj zagotovijo našemu mestu vlogo mostu, ki jo osimski sporazum napravlja izredno aktualno».
Župan De Simone je nadalje odgovoril socialistu Waltritscbu na vprašanje, kdaj bo občinska upra-
va namestile prevajalce. Dejal je, da bo razpisala natečaj za uslužbence z znanjem slovenskega je zika.
Svetovalcu Slovenske skupnosti Paulinu, ki je izrekel pripombe na račun premajhne reklamizacije deželnega dekreta o popravilu zaradi potresa poškodovanih hiš, pa je župan odgovoril, da je občinska up~a-va prejela okoli sto prijav. Kot je dejal Paulin, namerava dežela zakon za popravilo škode podaljšati.
dijaki in študentje in sedaj so shranjene v goriški biblioteki. V omenjenih dveh knjižnicah je bilo veliko zanimivih knjig iz bogate zgo dovinske preteklosti furlanske dežele. Razstava bo odprta do 11. de sembra.
njem sprejeli ta zapletljaj.
NAJAVLJAMO
OD DANES, 4. decembra, do vključno sobote, 18. decembra, VSAK DELAVNIK (tudi ob ponedeljkih) od 17.30 do 19.30
lil NAKIT iz zlata, srebra, platine, lil DRAGULJI s smaraadi, rubini,
IZREDNO RAZSTAVO
(m
smaragdi, ji; modrimi zafiri Kašmir, čistimi brilli Manti RIVER
DARWIL
V naših 57 izložbah: 536 tipov in modelov švicarskih ročnih ur DARWIL velike preciznosti: superavtomatske ure na visoko frekvenco — 56 tipov ročnih ur QUARTZ na svetleče diode, na tekoče kristale in «analogique» PO IZREDNI CENI, začenši ii; od 28.000 lir, z jamstvom in zagotovljenim servisom. VSE NAŠE URE PRODAJAMO j|j pO CENI Z OSNOVO IZ LETA 1965 in sicer BREZ VSAKRŠNEGA POVIŠKA. PO-i;i SEBNI POPUSTI za nekatere modele. NOVOSTI: nakit iz srebra, okrasne ure, bu-dilke na kvarc in ŠE in ŠE
i -----------------------------------------------------------
OBIŠČITE NAS!
Vsak obiskovalec dobi vrečko DARWIL z dvema pasovoma za ure in drugo ...
Na sinočnji seji pokrajinskega sveta so komunistični in socialistični svetovalci izrazili nezadovoljstvo zaradi zavlačevanj deželne uprave pri razdelitvi deželnega ozemlja na šolske okraje. S tem v zvezi se KPI in PSI zavzemata za samostojni slovenski šolski okraj. O tem vprašanju (KPI in PSI sta namreč sinoči vložili tudi pismeno vprašanjè) bodo razpravljali na prihodnji seji.
V	zvezi z deželno gospodarsko konferenco, ki bo 17. in 18. decembra, so na seji sklenili, da se bodo v petek, 10. t.m., ob 16. uri sestali načelniki skupin v pokrajinskem svetu s predstavniki delavskega sveta ladjedelnice Italcantieri. da bi sestavili program, ki ga bodo predstavili na deželni konferenci.
Važen je bil tudi Rizzijev (KPI) poseg, ki je predlagal, naj pokrajinska uprava skliče posvet s predstavniki avtobusnih podjetij, sindikatov in občinskih uprav, da. bi začrtali osnutek statuta za ustanovitev pokrajinskega prevoznega konzorcija. S tem v zvezi je predsednik Agati dejal, da so o tem problemu že razpravljali na zadnji seji pokrajinskega odbora.
V	začetku seje so predsednik A-gati in predstavniki političnih sku pin počastili spomin goriškega umetnostnega kritika Antonia Morassija. ki je pred dnevi umrl v Milanu in so ga včeraj pokopali v Trstu.
Deželno tekmovanje za kadilce s pipo
Kdor kadi pipo se bo lahko udeležil prvega deželnega tekmo anja v počasnem kajenju, ki bo prihodnji petek, 10. decembra, ob 20. uri v gostilni «Alle viole» v Gradišču. Or ganizator tekmovanja je «Gradisca pipa club», edini tovrstni klub v na ši deželi, ki se je ustariovil šele pred kratkim. Kdor želi tekmovati mora telefonirati na številko 99-383 v Gradišče do torka. 7. decembra Kadilci pip, na tekmovanje!
Neslana šala v Gradišču
Preplah v Gradišču. Včeraj zjutraj, nekaj minut pred deveto uro, je nekdo s popačenim glasom po telefonu obvestil orožniško postajo v Tržiču, da bodo čez nekaj trenutkov na šolah v mestu počile bombe. Iz varnostnih razlogov so takoj izpraznili vsa šolska poslopja in jih preiskali. Izkazalo se je, da si je nekdo privoščil neslano šalo, seveda v veselje dijakov, ki so bili tako oproščeni pouka.
Za božič gostilne odprle celo noč
Javni lokali v goriški pokrajini bodo za božič in novo leto lahko poslovali celo noč. do šeste ure zjutraj. Goriški kvesto je namreč izdal zadevni ukrep, zato ni potrebno, da bi lastniki lokalov posebej pro sili za dovoljenje.
Z avtom v pešca
43-letni Antonio ■ Battisti iz Tržiča. Ul. Cerianl 11 je včeraj z avtom fiat 850 v Ul. Rosselli v Tržiču povozil 83-letnega pešca Sebastiana Beriocca, ki je prečkal cesto.
Bertocco je pri tem zadobil hude poškodbe predvsem na nogah in na desnem ramenu. Sprejeli so ga v tržiško bolnišnico, kjer bo ozdravel v 35 dneh, v kolikor ne nastopijo komplikacije.
Ocenjena škoda po požaru
Po požaru, ki je prejšnje dni zajel silos podjetja De Franceschi v Tržiču, so te dni tudi opravili cenitev gmotne škode.
Požar je uničil približno 250 stotov koruznega zrnja v vrednosti približno 40 milijonov lir. Ugotovili so tudi, da je požar izbruhnil za radi samovžiga.
«Cankarjev večer» v izvedbi Sovodenjcev v Doberdobu in Gorici
Kot smo že poročali, so imeli člani sovodenjske dramske družine in domačega noneta v soboto, nedeljo in ponedeljek tri uspele ponovitve njihovega Cankarjevega večera v režiji Lacija Cigoja. Dvorana sovo-denjskega Kulturnega doma je bila vsakokrat polna do zadnjega kotička in če bi bili dali na spored še eno predstavo, bi prav gotovo dom napolnili še enkrat.
V sporazumu z drugimi prosvetnimi društvi in Slovensko prosvetno zvezo bodo Sovodenjci nastopili s tem delom tudi v drugih krajih. Pr vi nastop bo v torek, 7. decembra ob 20.15 v Prosvetni dvorani v Do berdobu, kjer bodo Sovodenjci gost je prosvetnega društva «Jezero» Drugo gostovanje pa bo v Prosvet ni dvorani v Gorici v soboto, 11 decembra. Tako Doberdobci kot Go ričani bodo torej prišli na svoj ra čun in videli na odru zares pridne sovodenjske amaterske igralce. Kasneje pa bodo Sovodenjci nastopili še v drugih krajih na Goriškem in na Tržaškem s tem delom.
V Katoliškem domu koncert mladinskih zborov
Na pobudo zveze cerkvenih pev skih zborov v Gorici bo v sredo. 8. decembra, ob IB. uri v Katah škem domu v Gorici revija «Mia Ciina poje 76». na kateri bodo na stopile mladinske skupine iz Dober doba. z Vrha, iz Sovodenj, slan dreza. Gorice, Podgore. Štmavra. iteverjana in Plešivega. Gre za zbore ki običajno pojejo v doma čih cerkvah.
Prihodnji petek koncert zborov v Koprivnem
Prihodnjo soboto, 11. decembra, bodo v Koprivnem priredili. tretjo revijo furlanskih in drugih deželnih zborov, ki je posvečena spominu tamkajšnjega ljubitelja furlanske pesmi pokojnega učitelja Francesca Cappella. Nastopili bodo zbori «S. Ignazio» iz Gorice. «E. Grion» iz Tržiča, «Città di Gradisca» iz Gradišča, «Cantori friulani» iz Ville Vicentine, «Julia - Montasio» iz Trsta. Na sporedu bodo imeli, predvsem furlanske pesmi pa tudi druge v tržaškem, narečju, ter pesmi Hrvata Emila Cossetta in Bolgara T. Popova.
Ravnateljstvo gimnazije-liceja «Primož Trubar» v Gorici sporoča, da bo v četrtek, 9. decembra, ob 18. uri roditeljski sestanek v zbornici šole. Starši in njihovi namestniki so vabljeni. da se sestanka udeležijo.
Kino
Gorica
VERDI 17.00-22.00 «Tutti gli uomini del presidente». R. Redford, D. Hoffman. Barvni film.
CORSO 17.15—22.00 «Missouri». M. Brando in J. Nicholson. Barvni film.
MODERNISSIMO 16.30-22.00 «Il deserto dei tartari. S. Connery in V. Gassman. Barvni film.
CENTRALE 16.30—21.30 «Silvestro e Gonzales vincitori e vinti». Barvna risanka.
VITTORIA 17.00—22.00 «La moglie e-rotica». P. Rouseau in D. Flamini«, Barvni film prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.30—22.30 «Operazione Ozerof ».
PRINCIPE 17.30-22.00 «Ultima don-
Nova Corica in okolica
SOČA «Tudi angeli streljajo z desnico», italijanski barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Už.ivaj življenje lerry», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Poročilo o umoru», ameriški barvni film ob 19.30.
iiiiiiiMiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii n miriiiiiiii mm iiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii n nuni iimtitiii n uhm ni
POTEM KO JE V GORICI UKRADEL AVTOMOBIL
Devet mesecev zapora mladeniču ki je povzročil prometno nesrečo
Gre za 25-lelncga Boherla Eccola. Li je vozil brez vozniškega dovoljenja
Danes odprtje razstave knjig iz Humina in Osoppa
V državni knjižnici v Ul. Mameli bodo danes ob 17.30 odprli razstavo knjig in rokopisov,, ki so jih hra nili v mestnih knjižnicah v Osoppu in v Ilumnu. Omenjena dela so prenesli iz teh dveh knjižnic v Go nco po majskem potresu, ker so bile tamkajšnje stavbe porušene. Pri reševanju in ponovnem katalo-giranju knjig so sodelovali številni
Prosvetno društvo Naš prapor iz Pevme, Štmavra in z Osiavja
vabi domačo mladino in starše
MIKLAVŽEVANJE
ki bo jutri, v nedeljo, ob 14.30 v pevmski prosvetni dvorani Starše obveščamo, da darila sprejemamo danes popoldan in jutri zjutraj v dvorani.
Vabljeni!
«Pustolovščina» 25-letnega Roberta Cecola, Ulica Sauro 18. se je zaključila včeraj na goriškem sodišču (predsednik dr. Mancuso. stranska dr. Bassi in Succi, javni tožilec Laudisio), kjer so ga obsodili na 8 mesecev in 20 dni zapora ter 175.000 lir globe.
Cecol, ki je po rodu iz Trsta in je bil zadnje mesece zaposlen v pralnici za avtomobile v Ul. Aqui-leia, je v soboto zvečer v Gorici u-kradel fiat 850 Enricu Seculinu, ki je vozilo parkiral pred kavarno. V njem pa je pozabil ključe za vžig motorja. Mladenič se je z vozilom odpeljal proti Zagraju. Pri Petovljah je zaradi nespretnosti, saj ni še opravil vozniškega izpita, na ovinku zapeljal na drug del ceste v trenutku, ko je iz nasprotne smeri privozil drug avtomobil. Trčenje je bilo neizbežno. Pri nesreči sta se poškodovala oba potnika drugega vozila, 32-letni Jožef Devetak in 28-letni Antonio Moratto, oba iz Martin-ščine, ki so ju sprejeli v goriško bolnišnico, kjer sta se zdravila nekaj tednov. Cecol se je kljub poškodbam izvlekel iz avtomobilskih razbitin ter zbežal. Kljub težavam je dospel do železniške postaje v Rubijah, kjer ga je načelnik postaje opazil in obvestil karabinjerje, ki so mladeniča aretirali in odvedli v zapor.
Na včerajšnji obravnavi je Cecol priznal vse česar ga tožijo: kraje avtomobila, vožnje brez dovoljenja, nevarne vožnje ter bega, ne da bi nudil pomoč ponesrečencema. Povedal je še. da je velik ljubitelj avtomobilov in parkirano vozilo, v katerem so bili ključi, ga je tako mikalo. da se je vanj usedel in odpeljal. Kar zadeva beg, je pristavil, da se je v tistem trenutku ustrašil in zbežal. Sploh ni pomislil, da sta potnika drugega vozila ranjena.
Olajševalne okoliščine je upošteval sam javni tožilec, ki je dejal, da ne gre za kriminalca ali za tatu, ki
si s tem nedovoljenim poslom služi denar.
Za mladeniča je zato zahteval 8 mesecev zapora in 150.000 lir globe zaradi kraje avtomobila, 3 mesece zapora in 35.000 lir globe zaradi vožnje brez dovoljenja ter 3 mesece zapora in 40.000 lir globe, ker ni nudil pomoči ponesrečencema, skupno torej 14 mesecev zapora ter 225.00(1 lir globe. Odvetnik Gianna-tasio. ki je branil Cecola, je dejal, da mora sodišče upoštevati tudi dejstvo. da mladenič ni docela umsko priseben ter zanj predlaga najnižjo kazen.
Na sodišču so po hitrem postopku sodili tudi Eziu Jaconcichu. Ul. Lunga 35. ki so ga v soboto zvečer a-retirali pred restavracijo «Alla Delizia». Obtoženec je namreč nadlegoval gosta, ki je zapuščal lokal, tako da je ta poklical agente. Ja-concich se je znesel tudi nad agenti, tako da so ga ti aretirali in odvedli v zapor.
Jaconcicha, ki je branil odvetnik Giannatasio, je sodišče obsodilo na 4 mesece in 10 dni zapora pogojno ter na 30.000 lir globe. Javni tožilec je zanj zahteval 6 mesecev zapora.
Včeraj-danes
n goriškega matičnega urada
RODILA STA SE: Andrea Mariuzzi, Stefania Scaravetto.
UMRLI SO: 79-letni upokojenec Beniamino Zampar. 88-letni upokojenec Ugo Volasi. 78-letna upokojenka Lucia Selvi.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik, tel. 29-72.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo Ulica E. Toti, tel. 72701.
PRED KRSTNO UPRIZORITVIJO RUDOLFOVE «KOŽE MEGLE»
UMETNIŠKI VODJA SSG JOŽE BABIČ O AVTORJU IN NJEGOVEM DELU
Analiza repertoarne politike - Dramska freska «Koža megle» na letošnjem natečaju
Pred krstno predstavo drame Frančka Rudolfa Koža megle sem imel pogovor z režiserjem in umetniškem vodjo Slovenskega stalnega gledališča Jožetom Babičem. Razgovor je odprl vrsto vprašanj in zanimivih problemov. Babiča sem prosil. naj pove, kar se mu zdi v Rudolfovi drami važnega, skratka naj prične razgovor on sam. Odgovoril mi je, naj jaz kaj vprašam. Zastavil sem mu standardno vprašanje, nakar se je Babič razgovoril
VPRAŠANJE: Mi bi lahko povedal, katero je osrednje, vsebinsko, vprašanje drame Koža megle.
BABIČ: Če govorimo o krstni u-prizoritvi, ki je obenem otvoritvena predstava, moramo načelno govoriti o repertuarni politiki sploh. O tem se premalo govori.
Kdaj bomo z vsemi sredstvi, ki jih imamo na voljo odpirali probleme nadaljnega kulturnega razvoja, kdaj bomo poglobljeno govorili o vsebinskih vprašanjih in preràstli golo informacijo o dogodkih? To vprašanje vam zastavljam v smislu funkcije, ki mi je trenutno poverjena, to je kot dramaturg in umetniški vodja Slovenskega stalnega gledališča.
Če analiziramo naše repertuarne pobude v zadnjih letih in poskušamo uprizorjena dela uvrstiti, kot glasbenik uvršča note - na pet linijsko glasbeno lestvico, bomo o-pazili, da se repertuarni izbor pomika na tej lestvici navzgor. Intenziteta seveda ni enakomerna, imamo tudi dela, ki so pod črto, to je dela. ki povsem ne odgovarjajo načelom naše repertuarne politike. Izbor domačih in svetovnih del, naj bi bil takšen, da bi v kateremkoli žanru, naj si bo torej drama ali komedija, angažiral najširši interes plasti naših obiskovalcev.
VPRAŠANJE: Vi ste pravilno načel vprašanje repertuarne politike. Večkrat govorimo, da so nekatere predstave prezahtevne za naše ljudi, drugi pa pravijo, da so predstave premalo zahtevne.. .
BABIČ: Ne verjamem, da bi ljudje, ki se srečujejo na svojem delu z najnovejšimi tehnološkimi dosežki in s kopico težkih problemov, zahtevali neko sveto preproščino, ki so jo
liiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiimiiiiiiimiiiiiii
Dogovor
za sodelovanje med RAI in milansko Scalo
MILAN, 3. — Med vodstvom italijanske radijske službe ter vodstvom milanskega «Teatro alla Scala» so podpisali pogodbo za televizijske in radijske prenose oper in simfoničnih koncertov, ki jih bodo uprizorili oziroma izvajali v znanem milanskem gledališču v sezoni, ki se začenja. Na osnovi tega sporazuma bo italijanska radijska služba mogla prenašati po prvem kanalu, oziroma po prvi televizijski mreži, dve operi in dva koncerta.
Prvi prenos bo v torek, 7. decembra, ko se bo začela letošnja o-perna sezona in sicer z Verdijevim «Otellom». Prireditev bodo prenašali neposredno in v barvah. Prenos bo trajal približno štiri ure. V drugi polovici januarja pa bodo prav tako na prvem kanalu prenašali Bellinijevo «Normo».
Kar zadeva koncerte, bo prvega vodil Claudio Abbado. Ta koncert bo šele novembra prihodnjega leta, za drugega pa se še niso dogovorili, vsekakor pa bo tudi ta v prihod-
pridigali pred sto leti. Sveta preproščina ločuje kulturo za ljudstvo in za gospodo. To je v bistvu blagodejni izgovor za pasiven odnos do kulture in njenega razvoja. Komično, je, da te teze širijo izobraženci. V 30. letih nismo imeli dela, razen če ga niso izkrivile interpretacije, ki ne bi bilo v svoji strukturi preprosto in dojemljivo. Navadno nismo uprizarjali filozofskih del. Ko pa so gostovala gledališča z zahtevnejše-mi deli, je občinstvo nanje vedno u-godno reagiralo. Treba se je iznebiti predsodka, da je gledališče inštitucija za zabavo ali pa poučno. Gledališče moramo doživljati, kot doživljamo glasbo in druge umetnosti. Vsi naši napori so strmeli za tem, da b; v ljudeh stimulirali poglobljeno spremljanje našega gledališkega dela. Na tej poti moramo nadaljevati. V tem smislu uvrščamo v naš repertuar domače avtorje. Domači avtorji, to je ljudje, ki živijo med nami, navadno najgloblje zajamejo to, kar nas teži, skratka to, kar je za nas problem. Naši dramatiki ne morejo iz sebe, pišejo o življenju, ki ga oni živijo in ki ga živimo tudi mi.
Glede repertuarja, bo treba prirediti širši pogovor o funkciji gledališča, o repertoarju in o vsebini. Naloge gledališča moramo znova prečistiti in podkrepiti repertuarno politiko s svežimi in aktualnimi ugotovitvami in zaključki.
VPRAŠANJE: Vrnil bi se k svojemu prvemu vprašanju. Povedal ste, da je treba dajati domačim dramatikom določeno prednost, saj so oni našim problemom najbljižji. Mi bi lahko povedal, kaj je v igri Koža megle za nas pomembnega?
BABIČ: Med mlajšimi slovenskimi dramskimi pisci se vedno bolj pojavlja ime Frančka Rudolfa. V Gledališču Glej so uprizorili njegovo ironično tolmačenje ljudske pesmi Pegam in Lambergar, Slovensko ljudsko gledališče v Celju se je pred dvema sezonama predstavilo na srednjeevropskem gledališkem srečanju z Rudolfovim delom Celjski grof na konju. Mariborsko komorno gledališče je uprizorilo, eksperimentalno delo Slovenska kuharica. Poleg tega piše Rudolf tudi dela za otroke (Sneguljčica in Palček odveč).
Med igrami, ki so bile poslane na letošnji natečanj za izvirno dramo v okviru Cankarjevih proslav, je bila Koža megle med najkvalitetnejšimi.
Rudolfova dramska freska Koža megle je postavljena v obdobje slovenskega razsvetljenstva, to je v Linhartov in Zoisov čas. Pod vladavino Marije Terezije pa je na Slovenskem nova, razsvetljenska misel večkrat morala kloniti mraku, ki je ostal iz protireformacijskih časov. Upravna in politična oblast je bila koncentrirana v osebi vladarja Marije Terezije.
V megleni pokrajini Dravskega ir Ptujskega območja je v ljudski zavesti ostajalo pradavno verovanje v nadnaravne sile, med temi silami sta se ohranila prav Kurentova maska in z njo vezan obred kurentova-nja. Običaj se je ohranil do danes, čeprav nima več nekdanjega pomena. Kurent je bil simbol svobode in plodnosti. V dobi narodnega osveščanja na Slovenskem je pomenil potrdilo etnične samobitnosti. Volja cesarske in cerkvene oblasti, da bi kurentovanje preprečili, je ljudstvu pomenila napad na narodovo avtohtonost. Na posebno Kurentovo palico «ježevko» so takrat zavezali slovensko trobojnico.
Koža megle je spopad dobrega in zlega, vendar ne v smislu klasične
dramatike. V konfliktu med Kurenti in tujimi vojaki, se vpletejo številni medsebojni spopadi in zori v junakih erotična stiska ob pričakovanju lepotice Suzane.
Rudolfova dramaturgija je torej večplastna, saj ustvarja napeto vzdušje, ki izhaja iz trenutkih živ-ljenskih nagibov in iz sprotnega premagovanja ovir. Koža megle pa ni delo, ki bi se naslanjalo na psihoanalitično analizo, ali pa na v naprej določeno ideologijo. Rudolfovo delo sledi «ludizmu», to pomeni, da se dogaja na ravni igre.
Uvajanje svojevrstnih pokrajinskih in etnografskih posebnosti slovenskega prostora bo marsikakemu našemu obiskovalcu obogatilo vednost o naši etnični posebnosti. Istočasno pa bo gledalec spoznal globino narodnostnega boja in napora za ohranitev naše indentitete. Delo je torej angažirano in sodobno. V našem prostoru je še posebno aktualno, saj se podobnih bojev sami u-deležujemo.
Ace Mermolja
Dolinski «V. Vodnik» v dvorani CCA
|H§
MM«!
Zìi lili li(
Dolinski pevski zbor «Valentin Vodnik» je v sredo, 1. decembra, nastopil v dvorani krožka za kulturo in umetnost CCA na drugem koncertu, ki jih italijansko rekreativno združenje ARCI prireja za obnovo krajev v Furlaniji, ki jih je prizadel potres. Kot smo že poročali, so istega večera nastopili tudi trije drugi ansambli
.............................milimi........
1 gobarsko košarico po Primorski oziroma doživetja vnetega gobarja
Bogata doživetja z stava gob v Sežani
Bližala se je ura odhoda. Zato smo zapustili gozd in se napotili proti glavni cesti, še skupno slikanje za spomin in že je bil tu avtobus. Spotoma smo pobrali še druge skupine gobarjev. To ti je bilo razkazovanja in hvaljenja. Vsi avtobusi so se skoraj hkrati vrnili v avtokamp Ježica. Gob je bilo še in še; vseh mogočnih vrst; živžava na pretek, kot na «Pontero-šu». Še sreča, da so nas kuharice povabile na kosilo.
Po kosilu je sledila determinaci-ja nabranih gob. Glavni determi-nator je bil dr. Haas, hkrati pa je dr. Vrščaj povedal gobi slovensko ime. Točnega števila determiniranih gob ne bi znal povedati, vsekakor jih je bilo dosti. Izmed vseh bi omenil smrtno nevarno poljsko koprenko (Cortinarius orellanus), za katero je znana množična zastrupitev na Poljskem. Nevarna pa je predvsem zato, ker se znaki zastrupitve pokažejo šele po treh celo štirinajstih dneh. Goba raste bodisi pod listavci bodisi pod iglavci v nižinskem in gorskem svetu. Vsebuje strup orelanin, ki je termosta-bilen, kar pomeni, da se pri visokih temperaturah ne razkroji, nasprotno od drugih vrst strupa, ki ob kuhi gobe izgube svoj učinek.
Še dve gobi sta se mi zdeli nadvse zanimivi in sicer rožnati slinar (Gomphidius rosens) in elijska brusnica (Amanita eliae). Značilnost rožnatega slinarja je, da lahko raste v bližini ali skupaj s kravjačo (Suillus bovinus) ; najraje raste v mešanem brezovem gozdu.
Ko je bilo determinacije konec, je bila že skoraj noč. Sledilo je predavanje dr. Haasa. A ker nemščine ne odvladam, sem se tako rekoč dolgočasil. Zato sem se poslovil in odpravil domov. Ljubljano
gobarji po Dolenjski - Ponovno za gobami po Krasu - Raz-s strokovnim predavanjem - V naravi se ne znamo obnašati
njem letu.
.........................n.....iiiimiiiiiiiiii.uiniiiim.i.i....mimi.m.........................imuni............................mimi.......imiimm.........
Iftis
V
rogovori o osvkih
KOLEBANJE IN ODLAŠANJE
Davčna politika, ki si jo je začrtala vlada, beleži v zadnjih dveh tednih obdobje zastoja. Parlament se sedaj ukvarja s potrditvami dekretov, ki jih je izdala vlada. Kot znano, so že uzakonili podražitev bencina od 400 na 500 lir za «super». Da bi ublažili negodovanje potrošnikov, so priznali od novembra letos pa do decembra 1977, poseben popust v višini 2.000 lir na mesec na davku na dohodke fizičnih oseb (IREF) za vse podrejene delavce, ki ne presegajo šest milijonov letnega dohodka, in prav takšen za avtonomne delavce, ki imajo manj kakor 4,5 milijona lir dohodkov. Popuste bodo delodajalci avtomatično priznali na mesečnih plačah (skupaj 4.000 lir letos, 24.000 lir pa v teku prihodnjega leta). Avtonomni delavci (obrtniki, trgovci, profesionalci) pa si bodo morali sami odšteti popust ob prijavah v letu 1977 in v letu 1978.
Precej zdrahe je nastalo, ko je vlada predložila svoj dekret o blokiranju za dve leti poviškov dra-ginjske doklade in sicer za 50 odst. za prejemnike plač od 6 do 8 milijonov letno, in v celoti za tiste, ki imajo nad 8 milijonov dohodkov. Pravo razburjenje je namreč povzročil vladni spreminjevalni predlog, da se blokiranje raztegne v i-stem razmerju tudi na, vse ostale poviške zaradi napredovanja, zaradi starostnih poviškov itd. Tak dodatni ukrep ni bil predviden v An-dreottijevem uvodnem poročilu.
Protestirala sta tudi razbor.ti minister za industrijo Donat Cattin in prva ministrica v zgodovini I-talije Anseimi, češ da o zadevi nista bila sploh obveščena. Nazadnje se je izkazalo, da je mimstr-ski predsednik med branjem pred
parlamentom izgubil list, ki je vseboval zadevne predloge in da ministra nista preveč pozorno sledila razpravi ministrskega sveta ali celo, da sta se med razpravo celo oddaljila. Nazadnje je vlada umaknila svoj predlog in ostala pri svojem prvotnem dekretu. Edina sprememba: za odtegnjene zneske prizadeti ne bodo prejeli posebnih obveznic centralne banke za investicije, pač pa zakladne vrednostne papirje. Zakladnica bo na ta nač:n svobodneje razpolagala z nabranim denarjem, pač po potrebi.
Na vrsto bi morali zdaj priti o-snutki zakona, ki jih je vlada pripravila za parlament. Ti osnutki se tičejo raznih vprašanj okoli IVA, združenih dohodkov zakoncev v letu 1974 in 1975 in raznih popravkov obstoječih zakonov v zvezi z neposredno davščino IRPEF. Obrise nekaterih predlogov smo že an-ticipirali v prejšnjih pogovorih in ob tej priliki poudarili, da hodo i-meli občutne obremenilne in razbremenilne posledice Za obrazložitev bomo morali počakati do dokončnih odobritev, saj so prvotni davčni zakoni, zlasti kar se tiče IRPEF, že polni krp in pričakovati je izglasovanje še mnogo novih.
Sxer pa vlada pri davčnem načrtovanju za sedaj precejšnja negotovost. Ukrepi prihajajo, kot pravijo, po kapljicah. Finančni minister zatrjuje, da bo 5.000 milijard lir, kolikor so jih oziroma jih bodo v enem letu nabrali, povsem dovolj. Mnogi opazovalci se pri tem sprašujejo, kje bodo sredstva za zadostitev potreb krajevnih ustanov, zlasti občin, ki se pogrezajo v vedno večje zadolžitve? Kje bodo našli kar 4000 milijard lir za kritje dolgov neštetih bolniških bla-
gajn, ko bodo v letu 1977 bolniško zavarovanje združili v en sam zdravstveni sistem? Odkod denar za naraščajoče potrebe državnega aparata v višini vsaj 1.500 milijard lir v teku prihodnjega leta? Nič čudnega, da v predvidevanju vedno novega neizbežnega tiskanja bankovcev se razvrednotenje denarja nadaljuje
Medtem pričakujejo izid pogajanj, ki se vlečejo okoli tako imenovane pocenitve dela med sindikalnimi organizacijami in zvezo in-dustrijcev. Verjetno ne bo prišlo do bistvenih sprememb v pogledu strukture in delovanja premične lestvice. Draginjska doklada bo s 1. februarjem gotovo poskočila za 6 točk, kar bo pomenilo, da se bo vsem delojemalcem fiktivna plača povišala od tega datuma dalje za približno 7.000 lir mesečno. Približno enaki skoki se bodo ponovili 1. maja, 1. avgusta in zopet 1. novembra. V enem letu naj bi se na ta način mezde in plače povišale v celoti z zadnjim skokom za 28.000 lir mesečno. Do istega rezultata bi prišli tudi v primeru, če bi se poviški izračunavali ne več štirikrat pač pa dvakrat na leto, seveda v podvojeni meri. Kaže, da se del industrijcev ne ogreva za uresničitev raznih njihovih predlogov okoli premične lestvice. Raje bi videli, da bi jim iz državnega proračuna odobrili določeno avtomatično znižanje dosedanjih socialnih dajatev. Naravno je, da bi se morala v tem primeru država zateči k dodatnemu davčnemu navijanju na področju posrednih davščin, kot je IVA, saj bi bila taka operacija najpreprosteje izvedljiva, čeprav bi zadela v približno enaki meri vse potrošnike in bi bila takojšnji povod za dodatno podražitev in s tem sama postala nov element inflacje.
St. Oblak
sem tokrat zapuščal poln prijetnih vtisov in spominov, saj je bilo to zame edinstveno doživetje.
Še dobro se nisem oddahnil in reorganiziral gobarskih idej, ko sem že spet kolovratil po Krasu za gobami. Po svojih močeh sem pomagal pripraviti sežanskim gobarjem razstavo. S predsednikom sežanske gobarske družine in znancem z Opčin smo dan pred otvoritvijo razstave prehodili kilometre kraških gozdov. Spet smo pobirali vsakovrstne gobe, strupene in nestrupene. Pri nabiranju je bilo važno le to, da so bile gobe zdrave in čvrste, primerne torej za razstavo. Dan pred otvoritvijo je bilo v razstavnem prostoru vse polno gob. Vsi nabiralci so se dobro izkazali. Pod vodstvom determinatola dr. Vrščaja smo gobe sistematično razmeščali na že pripravljene, z najlonom pokrite mize. Delo se je zavleklo pozno v noč, saj smo imeli na razpolago nad dvesto vrst gob.
Mnenja sem, da je bila sežanska razstava odlična in to kvalitetno, kot tudi količinsko. V spomin se mi je vtisnil zelo strupen pogubni dežniček (Lepiota helveola), ki raste na travnikih. Med vsemi gobami pa je brez dvoma izstopala kolobarnica — Tricholoma maero-cephalum — ki pa ji žal ne vem slovenskega imena, čeprav relativno redka goba, raste tudi na Primorskem. Zanimivo je, da je v tradicionalnih tekstih sploh še ne omenjajo.
Predavanje dr. Vrščaja je bilo zelo zanimivo. Pokazal nam je prvovrstne diapozitive gob. Ogledali smo si tudi film, kako je skupina slovenskih gobarjev iskala pomladansko marčnico (Hygropharus marzuolus) O tej gobi bi povedal le to, da je na ožjem Primorskem še nisem izsledil. Vem, da so možnosti izjemno majhne, vendarle menim, da bi morali začeti sistematično iskanje te gobe, kar pa je seveda skupinsko delo, ne pa delo posameznikov.
Sončna jesen se je spremenila v bolj kratke, hladnejše dni. Rahel vetrič, ponekod celo burja in obilno deževje, sta bila vlavni vzrok, da je listje v gozdovih predhodno odpadlo. Gobe so še rasle, a pokrila jih je topla odeja listja in so se tako odlično skrivale požrešnim o-čem gobarjev. Vsak pameten gobar to sprevidi in se ob tem času raje sprehaja po travnikih in pašnikih in išče tiste gobe, ki jim tak habitat prija. Kot naročeno so se prikazale martinke ali pozne livke (Clitocybe geotropa), ki jo Kraševci dobro poznamo. A tudi drugih gob ni manjkalo.
S prijateljem Zoranom sva že dve leti zasledovala dvobarvno kolesnico (Lepista personata), a nisva je našla. Najbrž bo držalo, da je gobarska sreča minljiva. Vedela sva namreč za kotiček, kjer sva jo pred leti našla: a takrat nisva vedela, za katero gobo sploh gre, le v spomin se nama je vtisnila.
Nekega jesenskega popoldneva sva imela povsem drugačne namene. Iskala sva namreč belo podvi-hanko (Clitocybe gigantea). No, sva si dejala, ko sva že tu, pa poglejva še za dvobarvno kolesnico. In končno sva jo staknila. Čeprav je bila trava visoka, ker je nihče že nekaj let ni kosil, sva našla šest primerkov gobe. Po dveh letih.
Naslednjega popoldneva sem preverjal rastišča vijoličaste kolesnice (Lepista nuda), ki je letos o-bilno rasla po kraških gmajnah.
fCJ o ul.OUf
È» mm
In glej si ga no. Slučajno sem naletel na vijolično kolobarnico Tricholoma irinum). Sprijaznil sem se že z mislijo, da bom iskal to kolobarnico prihodnje leto. Obe gobi, dvobarno kolesnico in vijolično kolobarnico, sem ekspresno poslal v Ljubljano na determinacijo. Pred dnevi so mi potrdili, da sem obe gobi pravilno uvrstil.
Kar me je letos presenetilo in si še zdaj nisem docela na jasnem, je dejstvo, da sem našel na kolobarju pozne livke šop (rastoče) pegaste kolesnice (Lepista Rickenii). Teoretično je nemogoče, da dve različni vrsti rasteta hkrati na i-stem kolobarju. Pa tudi križanja dveh kolobarjev ni bilo. Domnevam, da je v tistem ozkem pasu kolobarja morda zamrl micelij pozne livke in da je še iz nepojasnjenih razlogov zrasla pegasta kolesnica.
Novembrski mrzli dnevi so ra-ščo gob delno ustavili. Tu in tam so še rasle, a vse manj jih je. Narava se pripravlja na zimski počitek. Gobarji smo končno prišli do zasluženega počitka. Obujali bomo spomine, pregledovali gobarske knjige, se strokovno izobraževali in snovab načrte za pri-hodno pomlad.
Če sem letos posebno užival z
iskanjem in nabiranjem gob, pa vendarle ne morem mimo dejstva, da vse premalo spoštujemo naravo in okolje, ki nas obdaja. Vse preveč se dogaja, da današnji izletniki in tako imenovani «nedeljski» gobarji spremenijo nedeljske sprehode po gozdovih v pravo smetenje narave.
Sprehod po gozdu naj že enkrat postane razvedrilo, ne pa odlaganje smeti!
Dovolil bi si še nasvet: nabirajmo gobe, za katere smo stoodstotno gotovi, da jih poznamo. Ostale pa pustimo pri miru. Gob ne brcamo. S tem pospešujemo množenje strupenih gob, pravega gobarja pa morda prikrajšamo za odlično gobo. Če drugače ne gre, naj bodo naravi v okras! Zavedati se moramo, da goba živi v simbiozi z gozdom. To pomeni, kjer je gozd, 'tam so tudi gobe in'narobe, kjer ni gob, ni gozda. Z uničevanjem gozdov, uničujemo tudi mikrofloro.
Gobarstvo naj bi postalo tudi poučevanje širših plasti prebivalstva, kako ljubiti in spoštovati naravo. Morda bi ne bilo zgrešeno, če bi se zamejski gobarji o tem zamislili in se združili v gobarsko družino. Kaj pravite?
Dr. MILKO ČEBULEC
iiimiiimiiiiiiiiiiiimiiimiifiiiiiiiiimiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiniiiiiiimumiiiilliuiiimiiiiiiiiiiiiiti
le bežen sprehod po tržaških galerijah
Spet le bežen sprehod pò tržaških umetnostnih galerijah. V galeriji «La Lanterna» v Ul sv. Nikolaja 6 se nadaljuje do 10. t.m. obsežnejša grafična, razstava, v bližnji galeriji «Tommaseo», v Ul. Ca-nalpiccolo 2, pa bodo v ponedeljek odprli kolektivno razstavo, na kateri bodo razstavili dela vrste znanih italijanskih in tudi domačih, tržaških likovnikov, med katerimi bosta tudi Bruno Chersicla in Em-manuella Marassi. Gre v tem primeru, kot je očitno, za prvenstveno prodajno razstavo, kajti bližajo se prazniki in v zadnji dobi je prišlo v navado, da se o praznikih poklanjajo tudi slike, grafike, vsekakor umetnine. V tem smislu je tudi galerija «Il Tribbio» na Starem trgu -- Piazza Vecchia 6 pripravila kolektivno razstavo, na kateri so na vpogled in, seveda, na prodaj dela naslednjih umetnikov: Annigonija, Cascelle, Cassi-narija, Fiumeja. Lillonija, Maran-gonija, Migneca, Sassuja, Stefa-nellija in Tamburija. Razstava bo trajala do 16. decembra.
V	galeriji «Forum, v Ul. Coro-neo 1, bo do ponedeljka trajala razstava del znanega italijanskega likovnika Valentina Vaga, nakar bo v torek, 7. t. m., odprl v tej osrednji tržaški galerirazstavo svojih del znani tržaški likovnik Ugo Carà, ki se ponovno predstavlja tržaškemu občinstvu z vrsto grafičnih listov, malih bronov in srebrnih vlitkov. Ugo Carà prav gotovo spada med pomembnejša imena v tržaškem likovnem življenju, kar dokazujejo ne le zelo številne osebne razstave, ki jih je doslej organiziral v Trstu, pač pa tudi njegovi uspehi v raznih mestih Italije pa tudi v tujini, začenši z Ljubljano, kjer je že leta 1939 prvič razstavljal v Jakopičevem paviljonu. Istega leta je razstavljal tudi v Zagrebu in Mariboru. Še večkrat pa je sodeloval pri številnih pomembnih in reprezentativnih kolektivnih razstavah, med katerimi sta tudi beneški bienale in rimski kvadrienale. Njegova sedanja razstava bo potrajala vse do 7. januarja.
V	galeriji «Cartesius» v Ul. Marconi 16, bodo 16. t. m. na ogled
dela Adriana Albertija, ki je za svojo sedanjo razstavo pripravil grafične liste, nekaj risb, pa tudi malih bronov in skulptur v srebru. Ob tej priložnosti ista galerija daje na prodaj tudi svojo drugo mapo s tremi grafikami Marcella Masherinija.
V	tem bežnem pregledu moramo dodati, da razstavlja trenutno v Tržiču v galeriji «Universal» tržaški likovnik Aldo Bressanuti. Ta del pregleda bomo zaključili z vestjo iz Celja: cez teden dni bo zaključil v likovnem salonu v Celju svojo razstavo naš tržaški likovnik prof. Avgust Černigoj, ki razstavlja v Celju že od 18. novembra. Ob tej priložnosti mu je Kulturna skupnost Celje pripravila tudi katalog s kratkim življenjepisom, s predstavitvijo v slovenščini in angleščini, ki mu jo je pripravil Aleksander Bassin, ter z reprodukcijo petih del.
V	galeriji «Tergeste» bo danes,
ob 18.30 odprl svojo razstavo tržaški slikar Pino Caldarulo, ki bo razstavljal do 17. t. m., doslej pa sta v isti galeriji razstavljala Ettore De vide in Livio Officia. V galeriji «Sant’Elena» bo do 15. t. m. razstavljal Sergio Budicin, v galeriji «Stadion» bo od nocoj *■ j do 17. t. m. razstavljal Giovanni De Bettin, v miljski galeriji «II Mandracchio» pa bo v sredo odprl svojo razstavo Gennaro Bassi, ki bo razstavljal do 23. decembra.	Fre
SOBOTA, 4. DECEMBRA 1976
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
12.30	Družinski razgovori
13.00	Komični filmi
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
17.00	Program za mladino:
Le tre ragazze in gamba crescono, film 18.35 Izžrebanje loterije
18.40	Nabožna oddaja
18.50	Posebna oddaja o delu parlamenta
19.20	Tre nipoti e un maggiordomo
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.45	MACCHIE ’E CULORE
Glasbena oddaja, ki jo vodi Massimo Ranieri. Sodelovali bodo Cario Croccolo in zbor neapeljskih otrok 21.55 Posebna oddaja dnevnika 1
Ob zaključku Predstavitev novih filmov, DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
10.00	V evroviziji: SMUČARSKE TEKME
12.30	SHIRLEY MCLAINE: Shirleyin svet
Znana umetnica je v 50. letih igrala v vrsti komedij in televizijskih oddaj oziroma priredb. Shirley McLaine igra vlogo novinarke in se v današnji oddaji sreča z umetnikom, ki ga bi bilo treba potisniti v ospredje. Kaže pa, da je bila njena izbira zgrešena
13.00	DNEVNIK 2 — OB 13. URI
13.30	Srečanje s časnikarji
14.00	Odprta šola
Tedenska oddaja o vzgojnih problemih
14.30	Evropski dnevi
17.00	CAVALLERIA RUSTICANA
Ne gre za znano opero, pač pa za znano Vergovo odrsko delo, ki so ga prvič postavili na oder 1884. leta. Verga s tem svojim delom prvič postavi na oder kmečki svet, podeželsko življenje, vendar ne podeželske gospode, pač pa preprostega podeželana. Seveda so junaki dela ljudje Sicilije z vsemi svojimi značilnostmi
17.40	VIP: MOJ BRAT NADČLOVEK
19.15	Športna sobota
19.45	DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO
20.45	IL SEGNO DEL COMANDO
Delo sta napisala Flaminio Bollini in Giuseppe D’Agata, režira pa ga Daniele D’Anza. Danes pride na vrsto tretje nadaljevanje. Kot smo že poročali, igra v tem delu vrsta znanih italijanskih odrskih umetnikov, kot so Massimo Girotti, Ugo Pagliai, Paola Tedesco, Carlo Hintermann, Franco Volpi, Rossella Falk, Carla Glavina in drugi
22.05	Realizem asketa: ŠTIRI SANJAČEVE NOČI
Film je režiral Robert Bresson in igrajo v njem v glavnih vlogah Isabelle Weingarten, Guillaume des Forets, Jean - Maurice Monoyer itd.
Nocoj se zaključi ciklus filmov, ki jih je režiral znani Robert Bresson. Nocojšnji film je Bresson napravil leta 1971. Osnova filma je znana zgodba Dostojevskega, ki nosi v izvirniku naslov «Bele noči» in ki so jo doslej povzeli v filmu tudi drugi režiserji, tudi sovjetski Ob koncu DNEVNIK — ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
16.00	Nogomet: ČELIK — DINAMO
17.50	Paralelni slalom za ženske
18.35	Obzornik
18.45	Mahatma in nori deček
Indijski barvni film pripoveduje zgodbo o revnem dečku, ki životari v okolici Bombaya. Nima ne sorodnikov, ne strehe nad glavo. Ima le dva prijatelja: opico, s katere vragolijami si kdaj pa kdaj zasluži med turisti kak novčič, in kip očeta Indije — Mahatme Gandhija, kateremu zaupa svoje tegobe ter mu ponoči ob vznožju tudi spi
19.30	DNEVNIK
19.50	Tedenski zunanjepolitični komentar
20.00	E la Wonder v Parizu, glasbena oddaja
20.35	JAZ IN POLKOVNIK - film
Film je režiral Peter Glenville. V glavnih vlogah igrajo Danny Kaye, Nicole Maurey, Curd Jiirgens, Francoise Rosay itd.
Film prikazuje zgodbe in nezgode nemškega Žida in poljskega polkovnika, ki skupaj bežita pred Nemci v okupirani Franciji. Spoznala sta se v Parizu in kljub različnemu značaju jima je kmalu jasno, da eden brez drugega ne bosta uspela. Na begu proti jugu Francije doživita vrsto nevšečnosti in to ju zbliža, da sta si na koncu velika prijatelja
22.20	DNEVNIK
Koper — barvna
16.00	Nogomet: ČELIK - DINAMO
19.00	Smučanje: paralelni slalom za ženske
20.05	Otroški kotiček
20.15	DNEVNIK
20.35 Po poteh zahoda, TV film
21.25	JUGOSLAVIJA V DRUGI SVETOVNI VOJNI
22.15	CILJ - PLOČNIK, film
Film sta režirala Denys de la Patelleries in Eric Greiger. I-grajo Fernandel, Lilli Palmer in Laurent Terzieff
Zagreb
15.20	Paralelni slalom za ženske
16.00	Nogomet: ČELIK - DINAMO
17.50	SALAŠ U MALOM RITU 18.45 Tovariša, humoristična oddaja 19.30 DNEVNIK
20.00	Kotch — film
21.55 Priština, festival zabavne glasbe
23.05	DNEVNIK
TRST A
7.00, 10.00, 12.45, 15.30, 19.00 Poročila; 7.20 - 12.45 Dom in izročilo; Dobro jutro; Glasba in kramljanje; Koncert; Jazz; Družina v sodobni družbi; Lahka glasba; Pratika; Glasba po željah; 13.00 - 15.30 Za mlade : Sestanek ; Kulturna beležnica; Roman; Glasba; 15.45 - 19.00 Kultura in delo: Poslušajmo spet; Diskoteka; Dramatiziran roman. KOPER
6.30, 7.30, 8.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.30. 18.30, 20.30 Poročila; 6.15,
7.00,	7.40, Glasba za dobro jutro; 9.30 Plošče; 10.15 Glasbeni portret; 10.35 Koledar; 10.45 Glasba in nasveti; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Tržaške narodne; 14.10 Plošče; 16.45 Glasbeni utrinek; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba; 18.00 Vročih 100 kW; 18.35 Zapojmo in zaigrajmo; 19.30 in 20.35 Glasbeni week-end; 22.00 Plesna glasba.
RADIO ■«
7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00,
17.00,	19.00, 21.00 Poročila; 6.00,
7.30, 8.50 Jutranji spored; 9.00,
10.35	Vi in jaz; 11.05 Vdovi Holly se nekaj dogaja, . pripoved; 11.30 Drugi zvok; 13.30 Preizkušajo se diletanti, 14.10 Plošče; 15.05 Radio včeraj in danes; 17.35 Non è una cosa seria. Luigija Pirandelìa; 18.25 Jazz; 19.30 Liana Orfei; 20.00 Folk glasba; 21.05 Operna glasba; 22.45 Pianisti; 23.05 Nočni spored.
SLOVENIJA
6.00, 7.00, 8.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 18.00, 19.00 Poročila; 6.00 Dobro jutro; 6.20 Rekreacija; 7.20 Na današnji dan; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik;
9.35	Mladina poje; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Sedem dni na radiu; 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domači napevi; 13.00 Priporočajo vam. . .; 14.25 S pesmijo po Jugoslaviji; 15.45 S knjižnega trga; 16.00 Vrtiljak; 18.45 Ansambel Jožeta Priv-ška; 19.35 Lahko noč, otroci!; 20.00 Radijski radar; 21.15 Za razvedrilo; 21.30 Za izseljence; 23.05 V novi teden.
■iiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiii>f(*i««(<iiiiiiiiMMii«iiii«i>iMiiiiiiii*i«iiiiiiiiiiiii>iii(iiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiail
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Reševali boste problem, ki ste ga zanemarjali. Nekdo bo navdušen nad vami.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Raje kot da bi se opirali na sodelavce, se lotite dela sami. Razumevanje med svojci.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Verjetno boste morali na pot ali boste dobili obisk. Odkritosrčnost bo več zalegla kot popuščanje.
RAK (od 22. 6. do 22. 7.> Uspeh vaše dejavnosti bo odvisen od vaše prožnosti. Ne dramatizirajte spora, ki je posledica nervoze.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Pustite
Horoskop
ob strani probleme, ki jih trenutno ne morete rešiti. Prehodno ne-razpoloženje v družini.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Preverite, če je ponujena pomoč zares brez skritih namenov. Nekoliko nervozni boste.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Če kaj ne bo prav, boste sami krivi. Ne zametujte nasvetov tistih, ki vas imajo radi.
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) Obeta se vam naporen dan, toda ne bo zlih posledic. V družini
ustvarite primerno ozračje.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Vse težave boste premagali, toda ne bo šlo vse lahko. Razčistili boste neko zadevo.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Dokažite, da znate prevzete obveznosti izpeljati. Prijeten večer V družbi prijateljev.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Splošni razvoj ne bo kazal slabo, bolj pičli pa bodo zaslužki. Vaša beseda bo v družini zalegla.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Nič kaj prijetno vzdušje v poslovnih krogih. Z ljubljeno osebo se boste po-mentovali o prihodnosti.
Odnosi z Bolgarijo
Prikazni iz sanstefanskih sanj
Jugoslovanske razsežnosti makedonskega vprašanja
»Vsak narod poskuša poiskati tisto, kar ga s sosedi povezuje, mi Makedonci pa moramo zaradi bolgarskega pritiska delati ravno nasprotno.« V tem paradoksu, ki nam ga je nedavno v Skopju slikovito orisal makedonski politik, diplomat in pisec Vlado Maleski, se zrcali vsa absurdnost jugoslovansko-bolgarskih odnosov. V času, ko poskušamo v duhu moderne dobe v Evropi z zdravim sodelovanjem med državami in ljudmi prekoračiti meje in tako z močjo duha in razuma brez bolečin in brez premikanja mejnikov premagati krivičnost in arbitrarnost sile orožja, s katero so bile marsikje meje potegnjene, je ta absurd svojevrsten in enkraten anahronizem iz devetnajstega stoletja. Toda ne glede na to ta absurd ni nič manj realen in z njim je treba računati. To je morda v tem trenutku za Makedonce in Jugoslovane najpomembnejši element za analizo položaja.
Vračati se v tem trenutku v zgodovino samo zato, da bi orisali in dokazovali nastanek makedonskega naro da, ne bi imelo pravega pomena, rav no tako kot bi bržkone samo kopičili že znana dejstva, če bi potegnili k temu bolgarske vzporednice in polemizirali z njimi, zgodovinarji in politiki so eno in drugo temeljito in prepričljivo opra vili. Osnovne resnice so dobro znane in na njih bi lahko gradili dalje, ko se ne bi bilo treba vedno znova ponavliati v dnevnih polemikah, ki jih izziva orke. strirana bolgarska kampanja, v kateri so administracijo, diplomacijo in zgodovinopisje vpregli v voz dnevne politike.
Od našega bruseljskega dopisnika
Septembrski dogovor zunanjih ministrov deveterice o neposrednih vo-litvah v evropski parlamanTleia 1978 je pred ratifikacijo v nacionalnih parlamentih. Zaradi nešprotovanja britanskih laburistov ter francoskih komunistov in golistov je ratifikacija še negotova in francoski predsednik Gi-scard d'Estaing se je obrnil na ustavni svet za mnenje o ustavnosti tega dogovora. Golisti in~komunisti meni-jo, da je dogovor protiustaven. Poleg tega je mnenj (T^fr anco skih komunistov o vprašanju volitev v evropski parlament zelo različno od njihovih italijanskih tovarišev. Naš dopisnik Boris Verbič se je pogovarjal med zasedanjem evropskega parlamenta v Luksemburgu z znanim italijanskim komiv nističnim voditeljem Giorgiom Amen-doìo~ in s članico ~ČK KPF Marie-Thérèse ^Goutmann, predsednico ko-munistične skupine v francoskem sena-tu ter poslanko v evropskem parlamentu.
Ob vprašanju neposrednih volitev v evropski parlament se razhajajo na desnici in na levici. Zakaj?
Amendola: Levica se je vedno razhajala, ne samo ob tem vprašanju, medtem ko je desnici vedno laže uspevalo strniti svoje vrste. Razcep znotraj levice je zgodovinsko dejstvo in neposredno izvira iz njenih prizadevanj za družbene spremembe. Razlike v mnenjih, ko gre za rarzlične poti do družbenih sprememb, so povsem logične. Desnica je usmerjena predvsem v obrambo obstoječega in v obrambo svojih interesov, zato laže doseže so-
Po zgodovinskih podatkih bi torej posegli le toliko, kolikor je potrebno za podkrepitev in ilustracijo razmišljanja o tem, kaj pomeni bolgarski odnos do »makedonskega vprašanja« za nas v današnjem času in kako se nakazuje njegov razvoj v prihodnosti, kar je navsezadnje zdaj za nas najvažnejše tako z vidika jugoslovansko-bolgarskih — in seveda makedonsko-bolgarskih odnosov pa tudi iz širšega zornega kota, kot osnova za realno oceno in tudi konkretne politične odločitve.
Nacionalizem v Bolgariji ni dobil odločilnega udarca
Današnje bolgarsko stališče do Makedonije in Makedoncev je samo dopolnjena in modificirana različica starih in dobro znanih tem. Kajti zanikanje obstoja makedonskega naroda je kljub nekaterim vratolomnim kozo! cem negativna konstanta v odnosih med bolgarsko in jugoslovansko komunistično partijo in državo, »Ze v prvih mesecih vojne je bilo iz vrste pri spevkov razvidno različno pojmovanje okupirane. Makedonije,« piše Veljko Vlahovič v svojih »Tezah o makedonskem nacionalnem vprašanju« »Iz teh prispevkov so se zrcalile tudi razlike v Stališčih med jugoslovanskimi komu nisti (z makedonskimi vred) in med nekaterimi vodilnimi ljudmi v Komunistični partiji Bolgarije, ki so dejan sko plavali po nacionalističnih vodah lastne velikobolgarske buržoazije. V zvezi s tem sem 23 septembra 1942, po izčrpnem pogovoru s tovarišem Di mitrovim in na njegovo zahtevo, sestavil notico in mu jo osebno izročil Situ aci.ja, opisana v tej beležki, je napovedovala težave, ki bodo nastale v odnosih med dvema komunističnima par , tijama po končani vojni, ko bosta prevzeli oblast.«
glasnost. Ob vprašanju volitev v evropski parlament predstavljajo golisti sicer manjšo izjemo v tem pravilu, kar pa ni zelo pomembno, ker bodo na koncu tudi oni privolili v neposredne volitve.
Goutmann: Do razhajanj med golisti in Giscardovimi privrženci prihaja zaradi zaskrbljenosti golistov nad odstopanjem od nacionalne neodvisnosti na ekonomskem, monetarnem in deloma tudi na obrambnem pod ročju, ki ga izvaja Giscard in ki se kaže tudi v odstopanju francoskih podjetij neonacionalnim družbam.
Zakaj imata KPI in KPF nasprotni mnenji?
Amendola: To lahko pojasnimo predvsem z zgodovinskimi razlogi. Tako Francija kot Velika Britanija sta bili nekdaj velesili, vladali sta svetu. Obe imata že tisočletno državno tradicijo, zato me ne preseneča ne negativno stališče francoskih komunistov ne britanskih laburistov do tega vprašanja.
Goutmann: Najprej moram poudariti, da obe partiji soglašata, kar zadeva izgradnjo združene Evrope v prid delavskim množicam in predvsem delavskemu razredu. To je naš skupni cilj. Vendar pa so razlike glede poti in sredstev za dosego tega cilja, ki so pogojene z različno državno stvarnostjo, izvirajočo iz zgodovinske preteklosti.
Kakšni so razlogi za vašo naklonjenost oziroma nasprotovanje neposrednim volitvam v evropski parlament?
Amendola: Današnje stanje je: devet držav v atlantski zvezi. Se več. Tudi največje države na svetu so odvisne od razmerja moči. Vsaka država se danes srečuje s hudimi problemi, ki izvirajo iz ekspanzije socializma, propada kolonialnega imperija, razvoja več nacionalnih družb, prob-
Razvoj dogodkov po vojni je hitro potrdil to bojazen. Zadnje leto vojne in prva leta po njej so sicer minevala v znamenju sodelovanja, katerega re-zul tat je bil takoj po zlomu fašistične Bolgarije sporazum Tito-Trpešev 5 oktobra 1944 v Krajovi, s katerim je bilo ustreženo prošnji Bolgarije, da bi njena armada sodelovala v sklepnih bojih na jugoslovanskem ozemlju in si tako pridobila novo moralno legitima cijo, ter nekoliko pozneje sporazum o ustanovitvi Južnoslovanske federacije, ki bi združila šest jugoslovanskih republik in Bolgarijo. V tem, tako imenovanem »dimitrovskem obdobju« je bol garska komunistična partija zavrgla staro, velikobolgarsko interpretacijo oziroma poglede na Makedonijo, kar ji je omogočilo, da se je o tem v pozitivnem duhu sporazumevala z Jugoslavijo.
Nedvomno je na politiko bolgarske partije takrat odločilno vplivala osebnost Georgija Dimitrova, ki se je v tem pogledu v nasprotju z nekaterimi drugimi bolgarskimi voditelji otresel hipotek iz preteklosti, pa tudi dejstvo, da partija takrat še ni dokončno prevzela oblasti m je imela opraviti z opozicijo, ki je bila nosilka tradicionalnih velikobolgarskih teženj. Z resolucijo Informbiroja, smrtjo Dimitrova in dokončno uveljavitvijo bolgarske partije na oblasti pa je bilo tega obdobja konec.
Ne da bi se spuščali v ugibanja, kako bi se bili dogodki razvijali, ko ne bi bilo prišlo do resolucije Informbiroja, lahko ugotovimo, da je zaradi povsem drugačnega razvoja v Jugosla viji in Bolgariji med drugo svetovno vojno velikosrbski nacionalizem, ki je med dvema vojnama obravnaval Ma kedonijo kot južno Srbijo, doživel odločilen poraz, medtem ko je velikobol-garski nacionalizem, ki je bil, kot smo videli, prisoten tudi v komunistični partiji, še bolj pa v fašistični vojski, ki
lema lakote v svetu. Toda države same tem problemom niso več kos. Strinjam se, da mora vsaka dežela braniti svojo neodvisnost, toda vsaka zase je ne bo uspela obraniti. Zadostuje že, da navedemo kot primer razsežnost energetskega in monetarnega vpraša nja, oborožitev, lakoto, onesnaženje naravnega okolja. Italija in Jugoslavija ne moreta vsaka zase rešiti Jadrana, ki se spreminja v mlakužo. še manj Sredozemlje. Danes vidimo, kako se Italija, Velika Britanija in Franclja kot šibkejše članice EGS otepajo z monetarnimi problemi. Njihova obramba pred mednrodnimi špekulanti in večnacionalnimi družbami ne more biti uspešna brez neke splošne in dogovorjene akcije. Zato smo prišli do sklepa, da potrebujemo neko večnacionalno oblast, ki bi bila sposobna spopasti se s problemi, ki jih posamezna država sama ne more več reševati.
Goutmann: Naj povem, da ne nasprotujemo neposrednim volitvam, toda izkušnje s takšnimi volitvami v naši deželi nas učijo, da jih je mogoče zlorabiti v nedemokratične namene. Smo odločno proti vsakršni nadnacionalni instituciji in proti volitvam v parlament, ki bi utegnil odločati namesto nacionalnega parlamenta. Pri tem vprašanju ne gre toliko za neposredne volitve, ki niso nič drugega kot čokoladni poliv, da bi laže izvedli neko politiko. Prepričani smo, da gre pri tem za politični manever, in ravnanje Giscarda d’Estainga nam potrjuje, da se želi zlorabiti te volitve v protidemokratične namene in postaviti na noge nadnacionalno institucijo v službi velikih monopolov in večnacionalnih družb. To je osnovni razlog za naše nasprotovanje.
Ali se vam nasprotovanje neposrednim volitvam v evropski parlament in hkratna kritika institucij EGS zaradi nedemokratičnosti ne zdita protislovna?
se je čez noč prelevila v otečestveno-frontovsko armado, v administraciji in buržoazijii, skratka v starih strukturah, ki jih niso pretresle globoke revolucionarne spremembe, ostal ves čas tik pod površjem.
O tem je Georgi Dimitrov sam govoril Veljku Vlahoviču, ki ga citira v že navedenih tezah o makedonskem nacionalnem vprašanju: »Dimitrov je zastopal stališče, da velikobolgarski nacionalizem ne samo, da ni dobil od ločilnega udarca med drugo svetovno vojno, temveč je postal še intenzivnejši in se j,e še globlje zakoreninil ter začel pljuskati celo v bolgarsko komunistično partijo. ,Vi v Jugoslaviji ste s puško v roki zatrli velikosrbsko čet-niško ideologijo,' je govoril Dimitrov, ,in velikohrvaško s porazom ustašev, v Bolgariji pa tega nismo dosegli. Tudi zaradi tega se zelo bojim za odnose v bodoči federaciji’.«
»Dimitrovsko obdobje« kot neprijeten spomin
Tako dogodki v tem odločilnem obdobju, ko so se oblikovali odnosi med novo Bolgarijo in novo Jugoslavijo, kot ves poznejši razvoj torej kažeta, da negativen bolgarski odnos do Makedonije ni le konstanta v odnosu Bol garije do Jugoslavije, ampak v bistvu kljub kratkemu vmesnemu obdobju tudi konstanta v politiki bolgarske komunistične partije. Zato ni težko razumeti, zakaj je »dimitrovsko obdobje« glede Makedonije za KP Bolgarije neprijeten spomin, ki ga poskušalo da nes v Sofiji prekrojiti ne le z zvitorep-nimi interpretacijami, kakršna je ta, da blejski sporazum nikjer ne omenja Makedoncev — in s tem poskušajo dokazati, da pravzaprav mi nismo pravilno tolmačili Dimitrova — pri čemer pa pozabljajo na vrsto bolgarskih partijskih in drugih dokumentov, ki te trditve izdatno spodbijajo, ampak tudi z dobesednimi korekcijami Dimit rova samega, saj primerjave njegovih del iz leta 1947, 1954 in 1972 kažejo, da so v njegovih delih črtali »Makedonce«, narekovaje, kadar je pisal o »bolgarski« Makedoniji, in podobno.
To pa ni edini primer, ki kaže. da je Bolgarija v obravnavanju »makedonskega vprašanja« nadvse iznajdljiva in da se ne ustraši tudi najbolj drznih piruet, da bi zadostila potrebam trenutne politične linije. Teh tegob bi bilo manj, ko bi bila zunanja podoba bolgarske »makedonske politike« vselej v skladu z osnovno linijo, ki je prevladovala pred »dimitrovskem obdobjem« in po njem. Toda za časa Dimitrova sta bolgarska država in partija tako eksplicitno priznali ' obstoj makedonskega naroda, da ga je bilo potem težko čez noč pokopati. Informbi-roju je tako sledilo večletno obdobje, ko so Makedonce še vedno priznavali ne samo v Jugoslaviji, ampak tudi v Pirinski Makedoniji, kjer so spodbuja-
Goutmann: Lahko se zdi, da gre za protislovje. Toda prve volitve se ne bodo odvijale po enotnem volilnem postopku v vseh deželah, kot je to predvideno v rimskem sporazumu, ampak v vsaki deželi po veljavnem nacionalnem volilnem postopku. V Franciji pa sedanji volilni sistem teži predvsem k izločitvi levice, še posebno KP. Pri neposrednih volitvah so možnosti za prikrivanje in za potvarjanje izražene ljudske volje. Nasprotujemo tudi neposrednim volitvam, ki naj bi pomagale izpeljati nadnacionalno politično operacijo. Če smo privrženci neposrednih volitev, potem lahko najbolje branimo interese prebivalstva tako, da se bojujemo priti uvedbi nacionalne oblasti. Rezultati EGS kažejo, da ne deluje v prid celotnemu prebivalstvu. Šibkost dežel je sicer povezana z evropskim vprašanjem, vendar predvsem s krizo sistema. EGS pa ne more razrešiti te krize, ampak se uporablja kot orodje za to, da se v vseh deželah prevržejo bremena krize na pleča delovnega ljudstva. Ob sklenitvi rimskega sporazuma so govorili o skupni socialni in regionalni politiki, ki sta še danes veliki siroti. Z neposrednimi volitvami nikakor nočemo podpirati Evrope brezposelnosti, inflacije, revščine. Hočemo jo rešiti iz objema velikih monopolov in finančnih sil.
Kakšen bi lahko bil vpliv komunistov kot neznatne manjšine v atlanstsko usmerjenem evropskem parlamentu?
Amendola: Francija in Italija sta danes v atlantski zvezi, Italija tudi v vojaški. Ne zavzemamo se za izstop Italije iz atlantskega pakta, mapak za odpravo blokov Dokler bodo obstajali bloki, bo zahodna Evropa atlantska. Tudi obstoj EGS je danes stvarnost. Komunisti smo si na bruseljskem sestanku zahodnih KP zadali nalogo, da si bomo skupaj z drugimi naprednimi silami — socialisti, socialdemokrati in drugimi — prizadevali za odpravo blokov ter za demokratizacijo EGS. Čim večji bo vpliv francoskih, italijanskih in upam, da že jutri tudi grških in španskih komunistov, tem večje bodo možnosti za uspeh teh prizadevanj.
Goutmann: Podpisnice skupnega levega programa v Franciji ugotavljamo na eni strani obstoj EGS in na drugi obstoj atlantske zveze. Ne govorimo, da. bomo ozstopili ne iz prve ne iz druge. Vsekakor si ne postavljamo vprašanja naše navzočnosti v primeru zmage levice na prihodnjih volitvah v Franciji. Če se Kissinger, Schmidt in njima podobni hočejo ponovno pogajati o našem članstvu, smo za to. Toda upoštevajoč stvarnost, želimo zgraditi Evropo, ki bo usmerjena h gospodarskemu in družbenemu napredku ter k demokraciji. Prav zdaj nas zelo skrbijo kršitve demokratičnosti znotraj EGS. in še zlasti lov na čarovnice, ki ga zganjajo proti funkcionarjem EGS. Mislim, da bomo morali komunisti igrati pomembno vlogo pri prizadevanjih, da bi EGS dejansko postala demokratična.
li njihov narodnostni razvoj, in so jih še leta 1956 ob znanem popisu našteli 187.000. In če jih je bilo samo devet let pozneje 179.000 manj, si je mogoče to skrivnostno izginotje pojasniti le s spremembo v dnevni politiki Sofije. Ta je preskočila s teze o »makedonskem Piemontu«, tore-j o Pirinski Makedoniji kot edinem resnično svobodnem delu Makedonije, okrog ka-tegega naj bi se zbrali zasužnjeni rojaki v Vardarski in Egejski Makedoniji, na tezo o »bolgarskem Piemontu«, tezo o Bolgariji kot matici, okrog katere naj bi se združili vsi Bolgari, in sicer v okviru tako imenovane san-stefanske Bolgarije, preko katere si je hotela Rusija 1878. leta po zmagoviti vojni s Turčijo zagotoviti vpliv na Balkanu in zaustaviti avstro-ogrski prodor v tej smeri.
Ta papirnata tvorba, ki je živela le štiri mesece, dokler je niso z berlinsko pogodbo spet razkosali, je posta la simbol neuresničene »združitve bolgarskega naroda« in v boju za uresničitev tega sna se je ost bolgarskega pritiska usmerila predvsem proti Jugoslaviji, saj Sofija iz različnih razlogov ni drezala in še vedno ne dreza v odnose z Grčijo, Romunijo in Albanijo, kjer so sicer danes tudi deli »ozemlja Velike Bolgarije«.
Razumljivo je, da so v tem procesu, s katerim je Bolgarija sklenila krog vračanja k čistemu nacionalizmu izginili tako Makedonci iz Pirinske Makedonije kot tisti iz vardarske, jugoslovanske Makedonije. Ne bi ponavljali znanih podatkov o prisvajanju osebnosti iz makedonske zgodovine in kulture ter o grobih administrativnih in policijskih ukrepih, ki so bili potrebni za »ureditev« makedonskega vprašanja v Pirinski Makedoniji; zabeležiti pa moramo, da se Bolgarija v odnosu do Makedonije in Jugoslavije ni ogibala nobenega sredstva in da je v tej kampanji, ki je spričo tesne povezanosti s politiko Sovjetske zveze ena od redkih posebnosti bolgarske zunanje politike, angažirala ves svoj administrativni, diplomatski in znanstveni aparat. Ta brezskrupuloznost pri izbiranju sredstev je tudi pomemben element za razmišljanje.
Asimilacija — državna metoda
Naj novejša teza iz te sofijske kuhinje je v tem, da Bolgarija zdaj kaže »razumevanje« za nastajanje »socialističnega« makedonskega naroda v okviru Jugoslavije, kar ne samo izpričuje novo pojmovanje nastajanja narodov nasploh, ampak tudi implicitno terja v zameno za to priznanje jugo slovansko razumevanje za nastajanje »bolgarskega socialističnega naroda« v Bolgariji, kar pomeni asimilacijo Turkov, Makedoncev in drugih manjšin v Bolgariji. V primerjavi z Avstrijo — ta je v zadnjem času, ne brez razloga, našla pot do bolgarskih src — ki
Ali se KPI ne boji tako kot se KPF. da bi v primeru prihoda na oblast evropska parlamentarna večina odločala nemesto Italijanov?
Amendola: Ne. Saj evropski parlament ni tisti dejavnik, ki lahko ogrozi levico na oblasti. Ogrožal jo bo mednarodni komplot kapitala, odtegnitev kreditov, špekulacije priti nacionalni valuti, strategija večnacionalnih družb, vse, kar se je dogajalo v Čilu. Danes vidimo, kako mednarodni denarni sklad postavlja pogoje Italiji in Britaniji za odobritev kreditov. V vsem tem je vloga evropskega parlamenta neznatna in si tudi ne domišljamo, da bi le-ta lahko preprečil morebitno mednarodno zaroto kapitala. Vendar pa neposredne volitve v evropski parlament pomenijo prvi korak na poti dolgoročnega procesa demokratizacije EGS. Kljub mnogim omejitvam se nam zdijo neposredne volitve pomembne in prepričani smo, da bo do njih prišlo.
Giscard d’Estaing nima posluha za občinsko in regionalno decentralizacijo, na skrivaj organi žira »direktorij« EGS, sodeluje pri mnogih dogovorih v ozkem krogu največjih zahodnih dežel kot v Portoriku, po drugi strani pa se na videz zavzema za demokratizacijo na ravni EGS z neposrednimi volitvami v evropski parlament. Kakšni so pravi cilji desnice, ki jo predstavlja Giscard?
Amendola: Giscard je že vnaprej omejil možnosti za razširitev pristojnosti evropskega parlamenta. Ostal naj bi le posvetovalni organ, kar se nam zdi nezadostno, saj smo že danes priča njegovi popolni nemoči. Giscardova demokratizacija torej ne sega daleč. Prizadeva si postaviti na noge »direktorij«, vendar mu to ne uspe zaradi francoske in britanske krize. nevarnosti ne pomenijo GiscarJovi ma nevri in nameni, ampak mažnost, da bi Zahodna Nemčija sama poslala »di-rektorij«.
Goutmann: Giscard je vse bolj naklonjen integraciji. S tem sledi ekonomskim in političnim ciljem. Zaradi povezanosti z vsenacionalnim kapitalom mora igrati igro večnacionalnih družb, poleg tega pa si prek EGS prizadeva, da bi bila v vseh deželah vsiljena politika zategovanja pasu, da bi jo laže izpeljali tudi v Franciji. Zaradi perspektive demokratične spremembe oblasti v Franciji pa se želi nasloniti na neko nadnacionalno oblast, da bi z njeno pomočjo preprečil spremembo oblasti v Franciji. Poleg tega mora upoštevati tudi privrženost Francozov parlamentarnemu sistemu, čeprav skuša dajati nacionalnemu parlamentu'čedalje bolj samo vlogo »vpisne knjige«. Enako vlogo si seveda zamišlja tudi za evropski parlament. Sicer pa odločitev tako ali tako ne sprejema evropski parlament, ampak »direktorij«. Evropski parlament in neposredne volitve so samo sredstvo, vom.
s katerim naj bi odločitve dobile de-
zahteva priznanje pravice posameznika do asimilacije, Bolgarija zahteva, da se ta pravica prizna državi, kar je sicer dobro znana, vendar še nikjer ko-dificirana metoda.
Težnje po obnovitvi sanstefanske Bolgarije in negacija obstoja makedonskega naroda dovolj jasno izpričujejo, da goji Bolgarija teritorailne pretenzije do Jugoslavije — kajti združitve bolgarskega naroda v okviru sanstefanske Bolgarije ni mogoče uresničiti brez priključitve Makedonije in celo dela Srbije. Vendar pa bi bilo zmotno, če bi to vprašanje obravnavali zgolj v kontekstu jugoslovansko-bolgarskih odnosov. Bolgarija ne bi mogla nikdar tako nemoteno gojiti »makedonskega vprašanja« v tako raznovrstnih in neprikrito napadalnih oblikah brez blagohotne nevtralnosti ostalih članic varšavskega pakta in predvsem Sovjetske zveze. Znano je, da je bolgarska politika bolj kot politika katerekoli druge vzhodnoevropske socialistične države povezana s politiko Sovjetske zveze. Čeprav je Sofija ravno ob makedonskem vprašanju že izmenjala nekaj strelov s fračo s Sovjetsko zvezo, je bila njena »makedonska politika« v bistvu vedno tudi v funkciji širše strategije varšavskega pakta in Sovjetske zveze, kar dokazuje tudi dejstvo, da se je bolgarski odnos do Jugoslavije medil, kadar se je jasnilo med Beogradom in Moskvo, in obratno. In tako kot se na tej relaciji odnosi po Informbiroju niso nikdar do kraja razčistili, tako ostaja za Sofijo »makedonska fronta« slej ko prej odprta — tembolj, ker špekulacije o prihodnosti Jugoslavije niso nič manj prisotne na Vzhodu kot na Za hodu, čeprav moskovski in sofijski Sulzherverii o n.iih ne pišejo. In najsi že to imenujemo pritisk, poskus destabilizacije ali kakorkoli, očitno je, da gre za kljub morebitnim novim nihanjem v prihodnosti za trajen in nevaren proces, ki presega makedon-sko-bolgarske odnose in posega na področje naše varnosti. »Makedonsko vprašanje« torej ni splošno jugoslovanski problem samo zaradi solidarnosti v boju za pravice makedonske manjšine v Bolgariji.
čez tri leta bodo v Bolgariji velike proslave. Minilo bo 1300 let, odkar je kan Asparuh pripeljal na Balkan Prabolgare in postavil temelje prve bolgarske države. A leto pred tem bodo nič manj slovesno proslavili neko drugo obletnico, ki ji ne bodo posvečali pozornosti mkjer drugje kot v Bolgariji — namreč stoletnico sanstefanske pogodbe, s katero je bila za štiri mesece ustanovljena Velika Bol garija. Proslave ne bodo brez pomena pa tudi ne brez razloga: pred sto leti so Bolgari zadnjikrat sodelovali v kaki vojni na »pravi« strani. Pozneje so šli še trikrat v vojno, vedno zaman — a vsakokrat, je bil njihov prvi neposredni cilj Makedonija.
Andrej Novak
Ali pomeni Giscardova zahteva za mnenje ustavnega sveta o ustavnosti načrta za neposredne volitve v evropski parlament le spreten politični manever?
Goutmann: Vsekakor gre za politični manever, vendar dvomim, da za spretnega. Volitvam v evropski paria ment skuša dati zdaj ustaven značaj in hkrati vzbuditi med prebivalstvom več zanimanja za vprašanja evropske ga parlamenta. Predlog za ratifikacijo ima vse možnosti za uspeh, če bo ustavni svet načrt neposrednih volitev v evropski parlament razglasil za ustavnega, problemov ne bo, v nasprotnem primeru pa bo Giscard dosegel spremembo ustave.
Ali prihod komunistov na oblast ne bi poglobil krize v EGS?
Amendola: Mislim, da ne. če danes komunisti, socialisti in socialdemokra ti težko najdejo skupni jezik v nacionalnih okvirih, ga bodo gotovo laže našli v evropskih. 2e danes vidimo, da ose glede posameznih vprašanj pogosto znajdemo na enakih ali podobnih stališčih s socialisti in socialdemokrati.
Goutmann: To je vsekakor zanimivo vprašanje, še zlasti če upoštevamo ameriško in nemško izsiljevanje. Toda iskreno mislim, da bi prihod komunistov na oblast namesto poglobitve krize prinesel pozitiven razvoj EGS glede na to, da hočemo razvijati sodelovanje in odpraviti zakon džungle, ki vlada sedaj v EGS. Ne glede na to, kdo bo na oblasti, pa Francija in Italija predstavljata del današnje stvarnosti v EGS. Spričo medsebojne povezanosti in odvisnosti članic bi si bile težko zamišljati, da se lahko druge članice odpovedo sodelovanju z Italijo in Francijo. Mislim, da bi prav prihod levice na oblast, omogočil, da bi se ponovno vpeljalo sodelovanje evropskih delavskih množic pri graditvi EGS.
Kako bi morebitni prihod levice na oblast vplival na zunanje odnose EGS?
Amendola: Glede zunanjih odnosov pričakujemo, da se bo s krepitvijo komunistov in drugih naprednih sil še hitreje razvijala pozitivna usmeritev politike EGS do dežel v razvoju, ki se izraža predvsem v »konvenciji Lomeja«. Prav tako se bo tudi povečal interes za sodelovanje s socialističnimi deželami ne glede na to-ali so članice varšavskega pakta ali ne.
Goutmann: Levici ne bi bilo treba iskati in ustvarjati novih vezi, ampak samo razširiti sodelovanje brez omejitev na vse dežele. To pomeni, da bi EGS razvijala sodelovanje s socialističnimi deželami, drugačno sodelovanje od današnjega z deželami v razvoju, hkrati pa bi seveda še naprej gojila vezi s kapitalističnimi deželami in tudi z ZDA, ker si komunisti želijo dobrih odnosov z ameriškim ijudst-mokratični videz.
Evropski paliamoli in nacionalne vlade
Neena
ka mnenja
Giorgio Amendola in Marie - Therese Goutmann: Prihod komunistov na oblast ne bi poglobil krize v EGS
Gospodarska gibanja
Vpliv spoznanja pa tudi nekonkurenčnosti
Jugoslovanski izvoz se je v zadnjih dvajsetih letih precej preusmeril
Kadar primerjamo zunanjo trgovi-no po posameznih letih, se zrneraj iz-postavljamo nevarnosti, ",da vzamemo za primerjavo leto, ki zaradi različnih gospodarskih ali drugih dogodkov ni značilno za daljše obdobje zunanjetrgovinske menjave. Vendar pcTje"za-radi pestrosti, zamotano s ti in nenehnega spreminjanja političnih in gospodarskih razmer v svetu težko izbrati leto, ki bi bilo brez teh značilnosti.
Tudi Jugoslavija seveda ravna v zunanji trgovini glede na različne dogodke v določenih obdobjih drugače kot v drugih. Spomnimo se samo prvih let po vojni in enostranske usmeritve naše tedanje zunanje trgovine, ki je pozneje povzročila dokajšnje težave. Spomnimo se kasnejših naporov za preusmeritev oziroma za boljše ravnotežje naše menjave med Vzhodom in Zahodom. Poznejša obdobja so rodila nove večje ali manjše preusmeritve Znotraj in zunaj običajne menjave, tako je bila v obdobju po letu 1950 nekaj časa okrepljena menjava s Turčijo. Hkrati z obsodbo slabega ravnanja s temnopoltimi državljani je Jugoslavija prekinila zunanjetrgovinsko sodelovanje z Južno Afriko in Rodezijo, ob vojnah na Bližnjem vzhodu pa je zmanjšala poslovanje z Izraelom itd. V zadnjem času pa Jugoslavija krepi menjavo s Španijo, ki je bila v času Francove vlade pičla. Dokajšen preobrat v naši zunanji trgovini je v zadnjih 15 letih nastal in še nastaja z razvojem politike neuvrščenosti, narašča namreč delež teh držav v naši zunanjetrgovinski menjavi.
Zastoj svetovne menjave, ki je nastal po podražitvi nafte in surovin, je otežil tudi prodajo jugoslovanskega blaga v razvitih zahodnih državah. Tudi to je eden od vzrokov, da se je ziasti lani naš izvoz na Zahod izredno zmanjšal, hkrati pa se je zelo povečal izvoz na Vzhod. Uvoz je še naprej ubiral stara pota, namreč z velikim deležem uvoza iz razvitega Zahoda. Tako je v prvih desetih mesecih lani znašal izvoz na Vzhod 25,9 milijarde dinarjev, izvoz na Zahod le 20,2 milijarde ter izvoz v dežele v razvoju 9,8 milijarde dinarjev. Potemtakem se je v prvih desetih mesecih lani v primerjavi z enakim obdobjem leta 1974 povečal izvoz na Vzhod za 20 odstotkov, izvoz v dežele v razvoju se je povečal za 71 odstotkov, izvoz v razvite zahodne države pa se je zmanjšal kar za 21 odstotkov. Hkrati je prišlo od 108 milijard uvoza v prvih desetih mesecih lani, kar 6,1 odstotka z Zahoda, 24,7 odstotka z Vzhoda in 14,2 odstotka iz držav v razvoju.
Prodaja na Vzhod zrahljala ravnotežje
To nesorazmerje med izvozom in uvozom z Vzhoda letošnja gospodarska politika popravlja, tako da se je v prvih desetih mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani izvoz na Vzhod povečal le za 10 odstotkov, izvoz na Zahod pa se je povečal kar za 41 odstotkov. Hkrati se je v tem času letos povečal uvoz z Vzhoda za 15 odstotkov, medtem ko se je uvoz z Zahoda zmanjšal za 6 odstotkov iz dežel v ravoju pa se je zmanjšal za 16 odstotkov.
Razpredelnica nam kaže zneske vsa-
koletnega jugoslovanskega uvoza in izvoza ter vsakoletni zunanjetrgovinski primanjkljaj naše države v zadnjih 25 letih. Podatki so v milijardah dinarjev obračunani po tečaju 17 dinarjev za ameriški dolar.
leto	UVOZ	izvoz	vsakoletni primanjkljaj
1951	6,5	3,0	—3,48
1952	6,3	4,2	—2,15
1953	6,7	3,2	—3,56
Ì954	5,8	4,1	—1,68
1955	7,5	4,4	—3,13
1956	8,1	5,5	—2,56
1957	11,2	0,7	—4,52
1958	11,7	7,5	—4,14
1959	11,7	6,1	—3,58
1960	14,1	9,6	—4,42
1931	15,5	9,7	—5,80
1962	15,1	11,7	—3,35
1963	18,0	13,4	—4,53
1964	22,5	15,2	—7,31
1965	21,9	18,6	—3,34
1966	26,8	20,7	—6,04
1967	29,0	21,3	—7,75
1968	30,6	21,5	—9,06
1969	36,3	25,1	—11,21
1970	48,9	28,5	—20,31
1971	55,3	30,9	—24,44
1972	54,9	38,0	—16,92
1973	76,7	48,5	—28,20
1974	127,8	64,7	—63,16
1975	130,8	69,2	—61,62
Vendar pa za		sodbo	o menjavi ni
pomembno poznati zgolj višine vsakokratnega presežka, oziroma — kar je ob našem razvijajočem se gospodarstvu v teh letih bilo pravilo — primanjkljaja, ampak tudi pokritost uvoza z izvozom.
Povprečno so v teh 25 letih z izvozom pokrili 65,1 odstotka jugoslovanskega uvoza. Vendar je bila ta pokritost v nekaterih letih precej višja, zlasti v zadnjih dveh pa precej nižja. Najbolj so uvoz poravnali z izvozom v letu gospodarske reforme, leta 1965, ko so ga bili pokrili kar 84,7-odstotno, medtem ko je leta 1974 ta pokritost znašala le 50,6 odstotka, lani pa nekoliko več — 52,9 odstotka.
Konkurenčnost slabi
Zato, da bi bolje spoznali gibanje naše zunanje trgovine, si oglejmo razpredelnico, ki kaže deleže jugoslo-
vanskega izvoza na posamezne celine v zadnjih dvajsetih letih v odstotkih:
	1955	1965	1975
ves naš izvoz	100,00	100,00	100,00
Evropa	70,70	78,48	74,20
Severna Amerika	11,00	7,03	8,18
Azija	8,70	9,28	9,70
Južna Amerika	7,10	0,42	0,63
Afrika	2,30	4.76	7,12
Oceanija	0,00	0,03	0,16
Iz gornje razpredelnice je videti, da v zadnjih dvajsetih letih zastaja ali se celo zmanjšuje delež jugoslovanskega izvoza v Evropo ter v obe Ameriki, hkrati pa narašča delež našega izvoza v Azijo in zlasti v Afriko. To lahko govori o dvojem. Ali o zavestni preusmeritvi na nove trge v skladu s politiko večjega sodelovanja z neuvrščenimi. Te države so namreč v glavnem zunaj Evrope in Severne Amerike. Ker pa nazaduje tudi izvoz v Južno Ameriko, kjer so prav tako neuvrščene države, bi bilo treba pomisliti tudi na drugo možnost. Namreč na slabitev konkurenčne sposobnosti jugoslovanskih izdelkov na trgu razvitejših držav. Zaradi tega se preusmerja naš izvoz v države vzhodne Evrope ter v najbližje afriške in azijske države, kjer je ta naša sposobnost še sorazmerno ugodna. Vendar pa je iz deleža našega izvoza v zadnjih dvajsetih letih, na primer, v Turčijo, Alžirijo ipd. opaziti, da tudi v Afriki in Aziji ta sposobnost pojema. Tako je še leta 1955 delež našega izvoza v Turčijo znašal 4,4 odstotka, deset let pozneje le še 0,4 odstotka, lani pa 0,43 odstotka. Delež našega izvoza v Alžirijo je znašal 1955. leta skromnih 0,5 odstotka, deset let pozneje je znašal še bolj skromnih 0,32 odstotka, lani pa le komaj 0,07 odstotka.
Sicer pa poglejmo, kakšna je bila lestvica držav, v katere je izvažala Jugoslavija svoje blago pred dvajsetimi leti, in kakšna je bila lani ter kolikšni deleži našega izvoza so šli in kam so šli. Od celotnega jugoslovanskega izvoza leta 1955 so največ izvozili v Italijo, namreč za 15 odstotkov, v ZRN so izvozili 13,3 odstotka, v ZDA 10,8 odstotkov, v Veliko Britanijo 7,8 odstotka, v Sovjetsko zvezo 7 odstotkov, v Avstralijo 5,9 odstotka, v Brazilijo 5,8 odstotka, v Turčijo 4,4 odstotka v Švico 4 odstotke, v Francijo 3,5 odstotka, na češkoslovaško 2,8 odstotka, na Nizozemsko 2,6 odstotka, v Gr-
čijo 2,1 odstotek, v Izrael 1,6 odstotka, v Argentino 1,1 odstotek, v Belgijo 1 odstotek v Egipt 0,9 odstotka, v Sirijo 0,8 odstotka, na Švedsko 0,5 odstotka, v Alžirijo 0,5 odstotka, v Maroko 0,5 odstotka, na Dansko 0,3 odstotke, na Finsko 0,3 odstotke, v Kanado 0,2 odstotka, v Irak 0,2 odstotka, v Pakistan 0,1 odstotek, v Indijo 0,1 odstotek na Norveško 0,1 odstotka, itd.
Dvajset let pozneje pa se je lestvica jugoslovanskega izvoza precej spremenila, tako po deležih kot po razvrstitvi »klinov«. Leta 1975 so namreč največ izvozili v Sovjetsko zvezo, in sicer za 24,86 odstotkov, v Italijo so izvozili za 9,13 odstotkov, v ZRN 7,76 odstotkov, v ZDA 6,5 odstotkov, na češkoslovaško 6 odstotkov, v NDR 4,7 odstotka, na Poljsko 4,46 odstotka, v Indijo 2,97 odstotka, v Irak 2,94 odstotka, v Romunijo 2,51 odstotka, na Madžarsko 2,12 odstotka, v Francijo 2,13 odstotka v Avstrijo 1,84 odstotka v Veliko Britanijo 1,55 odstotka, v Libijo 1,51 odstotka, v Bolgarijo 1,35, na Nizozemsko 1,34, v Egipt 1,24 odstotka, v Grčijo 1,01, v Švico 0,98, v Belgijo in Luksemburg 0,6 odstotka, na Švedsko 0,59, v Nigerijo 0,44 v Kanado 0,44 odstotka, v Turčijo pa so izvozili 0,43 odstotka lanskega jugoslovanskega izvoza itd.
Če pa pogledamo jugoslovanski uvoz v tem obdobju, potem vidimo drugačna gibanja. Spodnja razpredelnica kaže deleže jugoslovanskega uvoza s posameznih celin v zadnjih dvajsetih letih v odstotkih.
Delež uvoza iz razvitih držav stalno narašča
	1955	1965	1975
Ves naš uvoz	100,00	100,00	100,00
Evropa	51,70	67,34	75,54
Severna Amerika	32,90	15,57	6,68
Azija	8,60	7,60	10,52
Južna Amerika	4,60	2,92	2,07
Afrika	1,70	4,96	4,36
Oceanija	0,50	1,59	0,82
Gornji podatki kažejo, da v zadnjih dvajsetih letih hitro narašča delež jugoslovanskega uvoza iz evropskih držav. Hkrati počasi narašča delež uvoza iz Azije in hitro delež uvoza iz afriških držav, čeprav je ta delež še zmeraj silno nizek, saj je bil uvoz z vse
te celine lani nižji, kot je bil jugoslovanski uvoz iz Francije. Ta preusmeritev jugoslovanskega uvoza gre na račun zmanjševanja deleža uvoza iz Južne in zlasti iz Severne Amerike.
Sicer pa si oglejmo, kolikšen delež jugoslovanskega uvoza je prišel iz posameznih držav leta 1955 in lani, torej dvajset let pozneje. Jugoslavija je leta 1955 uvozila za 7,5 milijarde dinarjev. Od tega je največji delež uvozila iz ZDA, in sicer 32,7 odstotka tega zneska. Iz ZRN je tedaj uvozila za 12,6 odstotka, iz Italije 9,8 odstotka, iz Velike Britanije za 4,9 odstotka, iz Avstrije za 4,4 odstotka, iz Sovjetske zveze za 3,3 odstotka, iz Brazilije za 3,1 odstotka, iz Nizozemske za 3 odstotke, iz Francije za 2,5 odstotka, iz Švice za 2,4 odstotka, iz Belgije za 2 odstotka, iz Turčije za 2 odstotka, iz češkoslovaške za 1,7 odstotka, iz Iraka za 1,4 odstotka, iz Grčije za 1,2 odstotka, iz Egipta za 1,1 odstotka, s švedske za 0,9 odstotka, z Malaje za 0,8 odstotka, iz Izraela za 0,7 odstotka, iz Argentine za 0,7 odstotka, iz Pakistana za 0,5 odstotka, iz Avstralije za 0,5 odstotka, iz Alžirije za 0,4 odstotka, z Danske za 0,3 odstotka, s Finske za 0,2 odstotka, z Norveške za 0,1 odstotka, iz Pakistana za 0,1 odstotka, iz Indije za 0,1 odstotka, iz Južnoafriške unije za 0,1 odstotka, iz Maroka za 0,1 odstotka itd.
Zunanja politika začela podpirati izvoz
Dvajset let pozneje, leta 1975, je Jugoslavija uvozila za 130,8 milijarde dinarjev. Od tega so največ uvozili iz ZRN, namreč 18,68 odstotka tega zneska, iz Italije so uvozili za 11,3 odstotka, iz Sovjetske zveze za 10,5 odstotka, iz ZDA za 5,4 odstotka, iz Iraka za 5,1 odstotka, iz Francije za 4,56 odstotka, iz češkoslovaške za 4,13 odstotka, iz Avstrije za 4,12 odstotka, iz Velike Britanije za 3,09 odstotka, iz NDR za 2,9 odstotka, iz Švice za 2,65 odstotka, iz Poljske za 2,59 odstotka, iz Japonske za 2,36 odstotka, iz Nizozemske za 1,55 odstotka, iz Romunije za 1,5 odstotka, iz Madžarske za 1,48 odstotka, iz Švedske za 1,46 odstotka, iz Belgije in Luksemburga za 1,29 odstotka, iz Brazilije za 1,1 odstotka, iz Grčije za 0,99 odstotka, iz Bolgarije za 0,86 odstotka, iz Irana za 0,81 odstotka, iz
Maroka za 0,8 odstotka, iz Kanade so uvozili za 0,74 odstotka celotnega zneska lanskega jugoslovanskega uvoza itd.
Če primerjamo še vsakoletne zunanjetrgovinske bilance z državami s posameznih celin, vidimo, da ima Jugoslavija največje primanjkljaje prav z razvitimi državami, od koder seveda uvaža največ. Od tam namreč uvaža stroje in delovne postopke, ki so po gospodarskih zakonitostih v glavnem najbolj razviti prav v teh državah in ki zato omogočajo naj večjo storilnost, konkurenčnost in naj hitrejši napredek. Tako je bil lani z našim izvozom pokrit uvoz iz ZR Nemčije le 22-od-stotno, uvoz iz Italije le 42,8-odstotno, uvoz iz Francije 24,8-odstotno, iz Avstrije 23,6-odstotno, iz ZDA 63,4-odstot-no ipd.
Z odkritjem nafte v nekaterih azijskih in afriških državah, pa se je tudi od tod povečal jugoslovanski uvoz. Ob tem se je tudi z marsikatero izmed teh držav primanjkljaj v menjavi, bodisi zaradi nakupa nafte, bodisi drugih izdelkov, surovin ipd. Tako je bil lanski uvoz iz Iraka pokrit z našim izvozom le 31-odstotno, z Iranom 25-odstotno, z Gano 27-odstotno, z Brazilijo 14-odstotno itd.
V visokih primanjkljajih na raznih koncih sveta je najbrž tudi vzrok, da je jugoslovanska zunanjetrgovinska politika prešla od načela čim večjega izravnavanja zunanjetrgovinske bilance v okviru celotnega uvoza in izvoza k izravnavanju te menjave pri trgovanju z vsako državo posebej Praktični rezultat takšnega spoznanja je tudi to, da se ob obiskih predstavnikov tujih držav zadnje leto pri nas vedno odločneje pojavljajo vprašanja večjega uvoza teh držav iz Jugoslavije, oziroma vprašanje večje izravnanosti medsebojnih zunanjetrgovinskih bilanc.
Na to vprašanje je v času gospodarskega zastoja in oteženega jugoslovanskega izvoza ostreje opozoril na ljubljanskem mednarodnem sejmu sodobne elestronike podpredsednik ZIS Berislav Šefer,, oktobra lani. Zavzel se je za enakopravno gospodarsko in tehnološko sodelovanje in poudaril, da takšnega sodelovanja ne more biti, če imamo z našimi zelo pomembnimi zunanjetrgovinskimi družabniki takšne odnose, da od njih že dolga leta trikrat ali štirikrat več uvažamo kot izvažamo. Nadalnje možnosti jugoslovanskega uvoza bodo odvisne, je dejal, od možnosti jugoslovanskega izvoza. To bo mogoče doseči s prizadevanji, v katerih ne bo sodelovala samo jugoslovanska stran, ampak tudi njeni zunanjetrgovinski partnerji, je poudaril Šefer.
Tako naglo izvoza seveda ni bilo mogoče povečati, zato so v zadnjem letu naš uvoz upravno..zavirali, kar pa je precej prispevalo k zmanjšanju lanske in letošnje jugoslovanske proizvodnje. Zadosten uvoz je namreč za naše gospodarstvo bistven, če uvozimo veliko iz razvitih držav, moramo tja tudi veliko izvoziti in s tem plačati uvoženo.
Takšno povečanje izvoza v razvite države pa seveda nikakor ne zahteva, da bi se zato zmanjšal naš izvoz v druge države in zlasti v države v razvoju. Razvoj jugoslovanske industrije in gospodarstva nasploh namreč zahteva večji trg. Tu pa je vsekakor prostor za izvoz v razvite in v manj razvite.
lija Popit
Dinar bliže konvertibilnosti
International Herald Tribune: jugoslovanska valuta ima že skoraj dve leti stabilno vrednost glede na valute zahodnih trgovin skih partnerjev — Inflacija je od 30 upadla na 7,6 odstotka
PARIZ 2. dec. (Tanjug)
— »Dinar se bliža konvertibilnosti,« je izjavil neki zahodni strokovnjak za gospodarska vprašanja. List »International Herald Tribune«, ki objavlja to mnenje, ocenjuje, da je dinar »prva valuta neke komunistične dežele, ki se približuje konver.
Posebna komisija, ki jo je vodil republiški sekretar za urbanizem inž. Sergej Bub-nov je sklenila, da naročijo izdelavo načrtov za novo občinsko hišo, ker je stara preveč poškodovana, čimprej bo treba urediti tudi krajevne urade v Bovcu, Kobarida in Mostu na Soči. Za novi dom upokojencev v Tolminu so namenili 2,5 milijona dinarjev, za popravilo šol akontacijo desetih milijonov, kulturni skupnosti Tolmin dva milijona za obnovo dvorane v Tolminu in Bovcu, 100.000 dinarjev za obnovo Gregorčičeve rojstne hiše v Vršnem, 4,6 milijona za obnovo treh
»••••••••••••••••••J
1 BERITE f j REVIJO I
j dam!
s
•••••••••••••••••a
tibilnosti« na zahodnih denarnih tržiščih, čeprav so transakcije v dinarjih omejene, piše list, ima jugoslovanska valuta že skoraj dve leti stabilno vrednost glede na valute trgovinskih partnerjev Jugoslavije, letos pa se je njena vrednost celo povečala. V bankah zahodnih
zaščitenih hiš v Bregioju in Mašerove hiše v Kobaridu. Prav tako je zagotovljen denar za obnovo edine stare hiše v Podbeli, ki bo služila za muzej in restavracijo.
Do danes se je za odpravo posledic potresa zoralo 189.5 milijona dinarjev, porabljen®, pa je že 171 milijonov. Nai več denarja je šlo za predplačila in dokončne obračune gradbenim in drugim delovnim organizacijam. Predvidevajo pa, da bo ureditev 475 montažnih hiš, sicupaj s komunalno opremo, stala 326 do 350 milijonov dinarjev.
Prevzemna komisija je do slej pregledala 25 hiš v Podbeli, 32 v Kobaridu, ki pa brez stopnišč še niso vseljive, 70 v Breginju, pet v Logeh in sedem na Žagi. Skupno je dosedaj vseljivih 105 hiš.
Stari ljudje v Posočju pravijo, da se na Andrejevo vreme kaj rado skuja in tako se je tudi zgodilo. Narasla Soča je pri Tolminu preplavila cesto, ker se že dlje časa ni zgodilo. Slabo vreme pa kar še traja. Tolmin je s
držav je mogoče dinar kupiti skoraj po enakem tečaju, kot velja v Jugoslaviji, ugotavlja list v članku ki ima naslov »Jugoslovanski dinar — sprejemljiva valuta«.
Po podatkih OECD je dinar po padcu leta 1974 dobil nazaj 7 odstotkov izgubljene vrednosti. Ugled, ki ga
Kobaridom in ostalimi kraji gornjega Posočja povezan po obvozu skozi Most na Soči čez Usnik.
Na srečo je v Posočju razen omenjene ceste zaprta le cesta B regin j—Most na Nadiži, huje pa bo, če deževje še kmalu ne poneha.
Sicer pa je promet precej nevaren in oviran tudi na ostalih cestah, saj se z bregov na ceste vali in ruši kamenje, pa tudi voda ponekod dere kar čez cesto.
Pod vodstvom strokovnjakov ljubljanskega geološkega zavoda so delavci SGP Tolmin danes razstrelili staro osnovno šolo v Tolminu. To je že štiristota stavba, ki jo je bilo treba v Po'n*;,, ooru-šiti. Sicer pa so lahko včeraj in danes zaradi dežja delali le inštalaterji ter nekateri drugi obrtniki, ki opremljajo notranjost montažnih hiš.
S potresnega območja so odpeljali, oziroma zbrali na zbirnem mestu 95 prikolic, vendar jih velika večina še čaka tam in jih .je bilo doslej le malo vrnjenih lastnikom. PETER POTOČNIK
uživa jugoslovanska valuta, pripisuje list »enotnemu sistemu samoupravljanja in socialističnega tržnega gospodarstva«. Dinar se je letos precej okrepil, ker so bili Jugoslovani sposobni obrzdati inflacijo. Od lanskih 30 odstotkov se je inflacija letos zmanjšala na 7,6 odstot-
ka. Deficit 714 milijonov dolarjev iz leta 1974 se je spremenil v suficit, ki je julija letos znašal 74 milijonov dolarjev. Vendar zahodni strokovnjaki domnevajo, da se bo letošnje leto vseeno končalo z majhnim primanjkljajem v jugoslovanski plačilni bilanci s tujino.
Les za drva
neobdavčen
Cena je tako nizka, da komaj pokrije stroške spravila in priprave
LJUBLJANA — Po predlogu za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davkih občanov naj bi po 1. januarju prihodnjega leta odmerjali davek od dohodkov iz gozda za posek od-kazanega lesa za tekoče leto naprej, ne za leto nazaj kot doslej. Ta davek naj se ne bi odmerjal od vrednosti lesa, odkaza-nega za drva.
Predlagatelj, republiški izvršni svet, se je za tako možnost odločil zato, ker meni, da omenjeni sistem določanja davčne osnove iz predvidene količine posekanega lesa dokaj realno izkazuje možni dohodek, čeprav ga sam posek še ne zagotavlja. Hkrati pa se z odkazilom lesa za posek regulira tudi uresničevanje desetletnega etata, saj je po načelih načrtnega gospodarjenja z gozdovi najbolje, če odkazam les tudi v resnici posekajo. Tako obdavčenje na podlagi odkazila posredno spodbuja lastnike, da odkazani les čimprej posekajo in prodajo.
Zakonska sprememba bi med drugim obvezovala tudi gozdnogospodarske organizacije, da bi do 15. februarja vsako leto predložile davčnim organom sezname lastnikov, ki so jim za tekoče leto od-kazale les za posek. Sestavljanje teh seznamov za posek predvidenega lesa ne bi pomenilo za te delovne organi zacije nobene dodatne obremenitve, saj jih imajo že na voljo.
Neobdavčevanje lesa za drva pa je predlagano zato, ker je njihova cena tako nizka, da največkrat komaj pokrije stroške spravila m priprave. Zaradi tega prodajalec pri prodaji drv Cesto nima čistega dohodka. Oprostitev obdavčitve dohodka od drv zato praktično ne bo pomenila bistvenega zmanjšanja dohodkov v občinske blagajne.
J. O.
Ritmični
koraki
gluhih
Ob jugoslovanskem srečanju umetniških društev gluhih v Karlovcu
Kulturno umetniška društva, ki delujejo v okviru osnovnih organizacij gluhih, prirejajo prijateljska srečanja, katerih namen je, predstaviti dosežke dela in izmenjati izkušnje. Organizacija pripade vsako leto drugi republiki ali avtonomni pokrajini. Letošnje srečanje v Karlovcu so povezali s proslavo tridesete obletnice mladinskih delovnih akcij, saj so pri njih tudi gluhi sodelovali v velikem številu.
Na svečani akademiji so se otroci iz Črne gore predstavili z dvema ritmičnima plesoma, s predstavo pantomime pa je navdušila poznana zagrebška skupina.
Tehnika učenja temelji na dobrem obvladanju ritma posameznega plesa, katerega se morajo plesalci praktično naučiti na pamet. Temu sledi stilska obdelava in usklajevanje korakov in gibov plesalcev. Za to so najprimernejša tako imenovana nema kola brez glasbene spremljave, kjer je ritem topota nog os-nova plesu samemu. Tri uspešne točke — dve nemi koli iz Bosne in ražanske plese so zaplesale skupine iz Sarajeva, Osijeka in Zagreba. Zahtevnejši so plesi z glasbeno spremljavo, zlasti tisti, ki večkrat menjavajo ritem. Sem sodi splet gorenjskih plesov, ki so jih zaplesali plesalci KUD »Vito Zupančič« iz Ljubljane in za svojo izvedbo poželi lepo priznanje občinstva. Ogromno vaje potrebujejo tudi hitri hrvaški in srbski plesi ter ritmično zapletenejši plesi iz Makedonije, kjer se plesalci delno naslanjajo lahko le na udarce bobna ali globok zvok kontrabasa, katerega čutijo. Celotna predstava je bila pravi pregled jugoslovanske folklore, kar pomeni, da vztrajnost in resno delo tudi v nenavadnih pogojih vodita k uspehu.
META BENČINA
Letos ne bo milijarde dolarjev
Turizem: sosede spet prehitevajo Jugoslavijo -Več kot pretekla leta je turizem tudi »zapravil«
LJUBLJANA, 2. dec. — S septembrom se je v Jugoslaviji v glavnem končala turistična sezona. S tem pa je postalo tudi znano, ali bo letošnji dohodek od turizma višji, kot je bil lani, ali ne bo. že za lansko leto. so namreč napovedovali, da bodo turistič ni dohodki prinesli milijardo dolarjev. Lani se je ta cilj izmuznil, kajti jugoslovanski dohodki od turizma so znašali 13.1 milijarde dinarjev, kar je prineslo po tečaju 17 dinarjev za ameriški dolar 768 milijonov dolarjev.
Letošnji devetmesečni dohodki jugoslovanskega turizma so znašali 10.5 milijarde dinarjev ali po tečaju dolar za 18 dinar jev 582.9 milijona dolar jev, kar je za 5.3 več kot so bili znašali v prvih de vetih mesecih lani. Samo tolikšna rast tudi v mesecih glavne turistične sezo ne pa je seveda odločno premalo, da bi lahko do konca leta lanske, oziroma letošnje milijardne zamisli dosegli.
Tudi sosednja Avstrija v prvih devetih mesecih le-
tos ni dosegla veliko višje rasti teh dohodkov, povečali so se ji namreč za 5.9 odst., vendar pa je bil njihov turistični dohodek za štirikrat večji od jugoslovanskega. Nasprotno pa je v prvih desetih mesecih letos Grčija s turizmom zaslužila kar za 27.7 odst. več, kot je bila v prvih desetih mesecih lani, s čimer je presegla jugoslovanske dohodke od turizma. V prvih devetih mesecih letos so namreč grški dohodki od turizma znašali 720.2 milijona dolarjev.
Za letošnji jugoslovanski turizem pa je značilno, da ni prinašal le dohodke, ampak je več kot v prej šnjih letih tudi zapravil. Zaradi sorazmerno nižjih turističnih cen v konkurenčnih turističnih državah je namreč več naših obča nov kot doslej preživelo dopust v tujini. Na ta način porabljeni denar, ki po nekaterih podatkih o turističnih zaslužkih drugih držav ni majhen, pa vsekakor znatno niža letošnji jugoslovanski turistični izkupiček.
Obnova še traja
Za obnovo doslej zbranih 189,5 milijona — Škoda na cestah ocenjena na 67 milijonov — 105 hiš vseljivih
TOLMIN, 2. decembra — Ocenjena je škoda na komunalnih, kulturnih dvoranah, krajevnih uradih in drugih objektih, ter cestah v tolminski občini. Samo škoda na krajevnih in občinskih cestah znaša kar 67 milijonov.
Novo mesto dobi oddelek fakultete
Nove naložbe v afriški sklad za razvoj
Iz proračuna federacije naj bi zanj zagotovili 60,6 milijonov din
BEOGRAD, 2. dec. (Tanjug) — Zvezni izvršni svet je predložil skupščini Jugoslavije predlog zakona za zagotovitev sredstev federacije za dodatno naložbo SFRJ v afriški sklad za razvoj. Predlog zakona predvideva, da bj v proračunu federacije zagoto-vili 60 milijonov 594 tisoč dinarjev kot dodatno naložbo SFRJ v Afriški sklad za razvoj ob prvem splošnem dopolnjevanju njegovih sredstev.
Ta sredstva bodo zagotovljena v treh letnih obrokih po 20 milijonov 198 tisoč dinarjev v oodobju 1977—80. Jugoslavija je ustanovna članica afriškega sklada za razvoj. Skupna vloga naše države v ta sklad znaša doslej okoli 3,3 milijona dolarjev.
Včlanjene države bodo do konca leta vložile v afriški sklad za razvoj skupno 147,6 milijona dolarjev. Sklad je odobril 40 posojil za financiranje projektov in študij v 20 afriških državah v skupnem znesku 140 milijonov dolarjev.
Včlanjenost Jugoslavije v afriški sklad za razvoj bo omogočala našim organizacijam združenega dela udeležbo na licitacijah v zvezi s projekti, ki jih financira sklad samostojno ali pa v sodelovanju z drugimi mednarodnimi finančnimi ustanovami. Jugoslovansko podjetje »Partizanski put« je na licitaciji dobil graditev ceste Geda-ref—Kasala v Sudanu v skupni vrednosti 42,5 milijona dolarjev. Pri financiranju graditve te ceste sodelujejo afriški sklad za razvoj, afriški sklad za gospodarski in druž-beni razvoj Afrike in sudanska vlada.
Prijavilo se je že 84 1 kandidatov za izredni študij strojništva
V decembru bo Dolenjska dobila fakulteto oziroma njeno dislocirano enoto. Dislocirani oddelki visokih šol v Novem mestu že obstajajo, prav tako oddelek pedagoške akademije, medtem ko enote fakultete doslej Dolenjska še nima. Ustanovitev te enote pomeni zato znaten korak naprej, posebej kar zadeva reševanje kadrovskega primanjkljaja . strokovnjakov strojne stroke. Zavod za izobraževanje kadrov in produktivnost dela Novo mesto je sklenil s fakulteto za strojništvo iz Ljubljane temeljni samoupravni sporazum o ustanovitvi dislocirane enore takultete za strojništvo. Prva predavanja na tem 'oddelku bodo drugi teden v decembru.
Direktor zavoda za izobraževanje kadrov in produktivnost dela Novo mesto prof. Rudi Piietič meni v zvezi s tem dogodkom:	»Odpiranje
oddelka strojne . fakultete; v Novem mestu je več kot utemeljeno in obenem tudi že zapoznelo. Znano je občutno pomanjkanje kadrov te stroke, saj ima Dolenjska močno kovinsko industrijo, pa še dalje jo bomo razvijali. Do leta 1985 bomo potrebovali na našem področju 174 inženirjev strojništva (torej prva stopnja) in 186 dipl. inženirjev. Te številke so izredno velike m ni računati, da bi lahko ta kader dobili drugod ali da bi ga sami izšolali v Ljubljani na matični fakulteti. Potrebe so že sedaj mnogo večje, kot pa je tega kadra in je zato nujno ukrepanje — odpiranje ustreznega oddelka fakultete za strojništvo v Novem mestu. Brez ustreznega kadra bo razvoj kovinske industrije otežkočen, zato se je tudi naš zavod vključil v hitrejše reševanje te problematike.«
MILOVAN DIMITRIC
PRIMORSKI DNEVNIK 7
SMUČANJE
ŠPORT SPORT SPORT
4. decembra 1976
WORLD SERIE S
ŠVED STENMARK SE JE LETOS «ABONIRAL » NA PRVA MESTA
V Bormiu je dosegla Italija lep ekipni uspeh - Gros je odstopil
BORMIO, 3. — Vse kaže, da je Šved Ingmar Stenmark letos naravnost nepremagljiv: v vseh dosedanjih nastopih se je uvrstil na prvo mesto in prav to se je zgodilo tudi danes.
V veleslalomu v Bormiu je krepko povedel že v prvi vožnji, saj si je priboril naskok kar 1’26” pred olimpijskim prvakom Italijanom Grosom, še precej večjega pa, seveda, pred ostalimi. Že po prvi vožnji je bilo torej jasno, da je prvo mesto v tem veleslalomu bolj ali manj že oddano.
Druga vožnja je le potrdila ta predvidevanja, vendar pa je k temu največ «pripomogel» sam Gros, ki je preveč tvegal, postal je živčen in je tri vrata pred ciljem padel. Italijansko ekipo je presenetil tudi Amerikanec Mahre, ki se je povsem nepričakovano uvrstil na 2. mesto, potem ko je bil po prvi vožnji šele osmi.
Dobro pa se je «sinji plaz» odrezal na ekipni lestvici, saj je z dobro moštveno uvrstitvijo pridobil toliko točk, da mu končna zmaga praktično ne more več uiti iz rok.
Jutri se bo tekmovanje «World Series» nadaljevalo s finalnim tekmovanjem, na katerem bo lahko nastopilo po 16 najboljših iz preliminarnih tekmovanj. Italijo bo v vzporednem slalomu zastopala v St. Moritzu poleg letos izredno dobro razpoložene Giordanijeve tudi Gatta. Lestvica današnjega moškega veleslaloma:
1.	Ingmar Stenmark (Šve.) 2’50”13
2.	Phil Mahre (ZDA)	2'52"22
3.	Franco Bieler (It.)	2'52”48
4.	Bruno Noeckler (It.) in
Heini Hemmi (Švi.) 2’52”80
6.	Gustav Thòni (It.)	2’52”95
7.	Cary Adgate (ZDA) 2’56”50
8.	Miroslav Sochor (ČSSR) 2’53”83
9.	Fausto Radici (It.)	2’54”38
10.	Jean Lue Fournier (Fr.) 2’54”59
11.	Peter Luscher (Švi.) 2’54”83
12.	T. Jacobsson (Šve.) 2’54”89
13.	Hansi Hinterseer (Av.) 2’55”18
14.	Willy Frommelt (Liecht.) 2’55”33
15.	Klaus Heidegger (Av.)	2’55”41
16.	Greg Jones (ZDA) 2'56”28
17.	Andrea Wenzel (Liecht.) 2’56”42
18.	Walter Tresch (Švi.) 2’57”33
19.	Anton Steiner (Av.)	2’57”96
20.	Ernst Good (Švi.)	2’58”27
Ekipna lestvica po štirih tekmovanjih:
Italija «0,5, Francija 22, ZDA 19, Švedska 16, Švica 15,5, Avstrija 11, Liechtenstein 9, Kanada 6, ČSSR 2.
TENIS
SANTIAGO, 3. — Na mednarodnem teniškem turnirju v Santiagu je Čilenec Fillol premagal Italijana Bertoluccija s 7:5 in 6:2.
NAMIZNI TENIS
V Parizu je na mednarodnem namiznoteniškem prvenstvu Francije Jugoslavija premagala Zah. Nemčijo B s 3:2.
BEZBOL
Na zasedanju mednarodne bezbol-ske zveze v Cartageni so sklenili, da bo svetovno bezbolsko prvenstvo leta 1978 v Italiji.
NOGOMET
V DRUGI AMATERSKI LIGI
V	NABREŽINI SE JUTRI OBETA ZELO NAPET DERBI MED SOSEDI
V	tekmi med Aurisino in Vesno ni favorita ■ Prosečani računajo na pozitiven izid - Bazovci žele priti vsaj do točke ■ V 3. amaterski ligi lepa priložnost za Kras
Boksarja na tehtnici
2. AMATERSKA LIGA
Jutri bodo odigrali pare desetega kola, v katerem igrata Primorje in Breg pred domačim občinstvom, Vesna in Zarja pa gresta v goste.
PRIMORJE — S. MARCO DEVIN
Primorje na domačih tleh ne bi smelo razočarati svojih navijačev. Prosečani sprejemajo v goste ekipo, ki trenutno ni v najboljši formi in to zgovorno kaže zadnji nastop Devinčanov, ki so celo prejšnjo nedeljo doživeli hud poraz doma proti Zaulam. Ekipo S. Marco smo videli pred tremi tedni v dvoboju z Vesno in zato lahko trdimo, da ne bi smela biti težka ovira za Primorje, ki vsekakor ne sme podcenjevati nasprotnika. Če bo Primorje zaigralo kot pred tednom dni proti
...„„„   mit miiii m m mn mi n ■mimmi munì m m n lllllllllllllinimi   Illlll   I"iihiiiiiiii
V PRVENSTVU B LIGE
ODBOJKA
Drevi v Ulici delia Vaile v Trstu kar dva nastopa Borovih ekip
Fantje se bodo pomerili z Volleyem, dekleta pa z Bregom - Sokolove odbojkarice v Pordenonu
Bologna - Genoa	1	
Fiorentina - Foggia	1	
Inter - Lazio	X	
Juventus - Torino	1	X
Napoli - Cesena	X	
Perugia - Catanzaro	1	X
Roma ■ Milan	X	
Sampdoria - Verona	X	
Cagliari- Catania	1	X
Ternana - Monza	1	X
Varese - Avellino	1	X
Venezia - Pro Vercelli	1	X
Cosenza - Siracusa	X	
Današnji odbojkarski spored na naših igriščih bo nekoliko manj pester kot zadnji dve soboti v preteklem mesecu. S tem pa ni rečeno, da razpleti ob mreži ne bodo zanimivi, ker prvenstvo v 2. ligi preide z današnjim kolom v drugi del kvalifikacijskega tekmovanja. Drevi bosta dva derbija in prav ta neposredna obračuna bosta spored še dodatno popestrila.
MOŠKA B LIGA
V mestnem derbiju se bosta v tej konkurenci spoprijela Volley in Bor. Dosedanja prvenstvena pot teh dveh šesterk je bila diametralno nasprotna. Borovci so vse tri tekme odločili v lastno korist! na drugi strani pa so veteran Frison in tovariši kar trikrat potegnili krajši konec. Kot vedno doslej pa bo gotovo tudi drevi tako, da igra ta nasprotnik proti Bo-
KOŠARKA
ru izredno, zagrizeno, saj je znan končni zmagovalec šele po petih setih igre. Tako je bilo lani, ko so igrali pod imenom Grandi Motori (en poraz ter ena zmaga na vsaki strani) in tradicija je obveljala tudi v letošnjem prvem neposrednem obračunu. Slovenski odbojkarji so slavili prvo prvenstveno zmago v novi sezoni šele po petih nizih igre. Ne glede na to, da igra Bor v gosteh je nesporen favorit za osvojitev četrte zaporedne zmage.
ŽENSKA B LIGA
Po prvem letošnjem uspešnem nastopu doma odhaja drevi Sokol v goste k Volley Ballu v Pordenon. Prvo tekmo v Nabrežini so Porde-nonke odločile v lastno korist s 3:1. Po tem nastopu pa so varovanke trenerja Pertota napravile velik napredek, saj so drugo tekmo izgubile
V RAZNIH PRVENSTVIH
JADRANOVI IGRALCI DANES V DOLINI PROTI NEVARNI PETERKI INTER 1904
Tudi tokrat dva slovenska derbija ■ Kontovelovi kadeti pred težko nalogo
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Jadranovi košarkarji bodo v dru-pem kohi promocijskega prvenstva ctanes v Dolini igrali nroti nevarni ekipi Inter 1904, ki jč v prvem za-vrtl.jaju tesno izgubila z moštvom CUS (69:70).
Naši košarkarji bodo skušali da-^es popraviti spodrsljaj iz prvega kola, ko so v Gradišču izgubili s sicer močno Italo. Tudi v tem tednu je Peter Brumen namučil svo-le varovance in udeležba na treningih je bila kot običajno dobra Danes bo treba predvsem paziti v obrambi, kajti nrav v obrambi so Jadranovi košarkarji v prvem kolu zatajili.
Če bodo znali naši košarkarji izkoristiti višinsko prednost in če bo do predvsem zbrano igrali skozi v&o tekmo, potem lahko upamo na zmago, ki bi poleg tega tudi dala našim košarkarjem novega zanosa MLADINCI
Obe naši ekipi, Bor in Polet, bo-sta igrali jutri, in to doma. Borov ci in Openci bodo imeli v jutrišnjem
kolu dobre možnosti za zmago.
Polet bo namreč igral proti Bar-colani, ki je trenutno na zadnjem mestu lestvice brez točke. Borovci pa bodo sprejeli v goste ekipo Mo-biicasa iz Krmina, ki je dokaj nevarna doma. v gosteh pa je doslej ostala brez točke.
KADETI
Pred zelo težko nalogo bodo jutri Kontovelci, ki se bodo doma spoprijeli z ekipo Flaminio, ki sod: med boljše peterke tega prvenstva. Kontovelci so v drugem kolu z dokajšnjo težavo odpravili Servolano. Jutri pa se bodo morali že od vse ga začetka zagristi, da bodo lahko pospravili nov par točk in da bodo s tem tudi ostali v borbi za prvo mesto.
Z drugačnimi cilji pa bo jutri Bor igral v skednju. Štukljevi varovanci si namreč v tem prvenstvu nabirajo dragocena izkustva za «svoje prvenstvo» letnikov 1961 in tudi v Skednju bodo zaigrali, da se čimveč naučijo.
NARAŠČAJNIKI
V	zadnjem kolu prvega dela tega prvenstva bo zopet na sporedu slovenski derbi. Tokrat se bosta v Dolini spoprijela Breg in Polet. Medtem ko so poletovci doslej zbrali dve točki, pa so Brežani še vedno zadnji brez pike. Proti Boru je Bre^ v soboto igral dokaj dobro, poletovci pa so s Ferroviariom visoko izgubili, ker niso igrali z najboljšo postavo. Vseeno pa je v derbiju favorit Polet.
Borovci bodo gostovali v Skednju.
DEČKI
SKUPINA A
Medtem ko bodo v tem kolu Brežani počivali, pa bo Bor A igral doma s Chiadinom.
SKUPINA B
V	drugem kolu bo zopet na sporedu slovenski derbi. Na Opčinah se bosta namreč pomerila Polet in Bor B, medtem ko bodo Kontovelci sprejeli v goste Italsider.
edko
z AGI v Gorici šele po pravi maratonski bitki, ko so že odločile v lastno korist prva dva niza. Pred tednom pa so doma odpravile Libertas, ki je bil pred tem gostovanjem še neporažen, škoda, da odhaja Sokol v Pordenon močno okrnjen, brez tehničarke Volarijeve, ki se je odlično vključila v teh prvih nastopih ter Zi-daričeve in Kostnapflove. Ne glede na te odsotnosti pa je sposoben naš drugoligaš prijetno presenetiti v tem izredno pomembnem, če že ne o-dločilnem nastopu za osvojitev enega od prvih dveh mest v tej podskupini.
V slovenskem derbiju se bosta v Ulici della Valle spoprijela Bor in Breg. Tako bo drevi ta telovadnica prava odbojkarska Meka, ker bo moškemu derbiju sledil še ženski. V vrstah Bora prevladuje pred tem spopadom zmeren optimizem z mislijo, da v tem drugem srečanju z Bregom 'pokaže boljšo odbojko kot v prvem srečanju v Dolini. Letošnja izredno pomlajena šesterka iz Doline je-bila na vrat-na nos poslana v športno areno, ko ni še dozorela za nastope v tej konkurenci, a dobra volja brez izkustva prav malo zaleže. Temu primeren je bil dosedanji izkupiček: v treh tekmah trije porazi in samo en osvojen set. Res, da je Bor nesporen favorit, a verjetno ne bo prišel do tretje zmage tako poceni. Naj bo tako ali drugače, prepričani smo, da bo srečanje boljše kot v Dolini, kjer je bil eden najslabših derbijev v zadnjih letih.
DEKLICE
Zastopnice Sloge bodo nocoj odigrale tretjo prvenstveno tekmo s CUS. Po drugem uspešnem nastopu imajo slovenske igralke lepo priložnost, da pospravijo dragoceni točki, ker bi moral biti, po našem mnenju, ta nasprotnik eden od slabših.
G. F.
Op. Supercaffè prav gotovo lahko računa na pozitiven izid.
FLAMINIO — ZARJA
Bazovci so si po slabem startu in po uspehih v zadnjih tekmah znatno popravili položaj na lestvici. K tem uspehom Zarje je mnogo botroval Metlika, ki običajno igra vlogo branilca. Trener Zarje Softič pa se je zaradi neprodornosti napadalcev pred kratkim odločil za taktično potezo in premaknil Metliko v napad; prav slednji je v zadnjih treh tekmah zabil štiri gole. Zato smo prav Metliko vprašali za mnenje o jutrišnji tekmi s Flaminiom: «Naš cilj je nadaljevati s pozitivno seri-po (tri zaporedne zmage). S tem seveda nočem reči, da sem prepričan v zmago, kajti dobro se zavedam, da bo Flaminio trd oreh. Na igrišče bomo šli z namenom, da odnesemo vsaj točko in ta cilj je lahko uresničljiv. Problemov zaradi postave ni. Po vsej verjetnosti bo trener Softič potrdil moštvo, ki je prejšnjo nedeljo premagalo Pro Farro.»
AURISINA - VESNA
Križani gredo v Nabrežino s trdnim namenom, da ohranijo nepremagljivost, čeprav se zavedajo, da bo to izredno težko. Aurisina je trenutno v zelo slabih vodah, saj se nahaja na repu lestvice in zato so za Nabrežince sedaj točke res zlata vredne. Nabrežina pa bodo proti Vesni napeli vse moči tudi iz drugega razloga. Dobro vemo, da vlada med Križani in Nabrežinci velik športni antagonizem in so bili do sedaj vsi dvoboji vedno napeti. Skratka derbi dveh sosednih vasi, ki je vedno privabil ob rob igrišča veliko število navijačev obeh strani. Predvidevanja so zato skoraj nemogoča. Križani upoštevajo dejstvo ... da so se že «privadili» na remije (pet zaporednih), bi jutri gotovo podpisali tudi remi. Nabrežinci pa seveda upajo na kaj več čeprav imajo probleme zaradi postave moštva (med drugim je bil diskvalificiran «čistilec» Raffin).
BREG — OP. SUPERCAFFE’
Napadalec Brega Ivo Strnad je dal sledečo izjavo za jutrišnjo tekmo: «Čeprav smo v nedeljo v Dolini doživeli poraz proti Rosandri, smo na domačih tleh še vedno neporaženi (od januarja lani) in prepričan sem, da tudi tokrat ne bomo podlegli. Zavedam se, da vodja lestvice ne bo lahka ovira, o tem jasno govori lestvica. Ekipa. Supercaf-
fè do sedaj ni doživela poraza in ker je v dveh zadnjih nastopih remizirala, upam, da se bo pregovor, ki pravi «v tretje gre rado» uresničil. Gotovo bi jutri remi za nas predstavljal že lep uspeh. Pozabiti ne smemo, da se odsotnost Lovrihe in Bržana precej pozna. Upamo vsekakor, da bo lahko jutri igral Bon-nes.»
V ostalih dvobojih predvidevamo zmago Zaul nad Pro Farro, celotni izkupiček Costalunge proti S. Sergi u, remi med Edile Adriatico in Rosandro ter zmago Opicine nad S. Marcom.
3. AMATERSKA LIGA
Trebenski Primorec gre v goste k S. Vitu, ki je v tem prvenstvu premagal le šibko ekipo Donatori. To jasno dokazuje, da (če Trebenci ne bodo zakrivili napak) se bodo vrnili domov z dvema točkama » žepu.
Težko nalogo bo imel Union, ki gre v goste k S. Anni, katera je doživela dva zaporedna poraza. Razumljivo je, da bodo Tržačani juri-šali na zmago in zato bi za Union točka bila že izreden uspeh.
Tudi Gaja je pred težko oviro. Gajevci gredo v goste k Duinu, ki je prejšnji teden nepričakovano klonil Roianeseju in tako zdrsnil na tretje mesto lestvice. Devinčani seveda startajo na zmago, ker bi se s tem otresli direktnega nasprotnika, to je Gaje, ki ima enake načrte. Komu bo uspelo?
Ekipa Krasa ima morda v nedeljo možnost, da pride vendarle do prve točke. Krašovci sprejemajo v goste novinca Vaipadana Cave, ki je trenutno na predzadnjem mestu. Če tokrat Kras odpove pomeni, da bo ekipa še naprej tavala osamljena na repu lestvice.
B. R.
nogomet
Grški nogometni klub Panatina-ikos bo od danes dalje treniral bivši trener poljske državne nogometne reprezentance Kazimierz Gorski.
- prvi drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
r” —
m

VATERPOLO
Na mednarodnem vaterpolskem turnirju v Moskvi, veljavnem za pokal prvakov, je domači CSK premagal jugoslovansko ekipo Partizan s 7:6.
Včeraj so v Trstu pred srečanjem med Parlovom in Franklinom opravili tudi obvezno tehtanje. Na slikah vidimo oba boksarja med uradnim ugotavljanjem njune telesne teže, ki je potrdilo, da nista preko-no govori lestvica. Ekipa Supercaf-1 s 7:6.	■	račila določene meje za srednjetežko kategorijo
m T__ ''''	i	——————10 30 v Treh<*ah
DANES.'"!'"
SOBOTA, 4. decembra 1976
NOGOMET
NAJMLAJŠI
15.00 v Sovodnjah
Sovodnje — Sanrocchese
DOMACI SPORT
15.00 v Šlovrencu
S. Lorenzo — Juventina * * *
15.00	v Trstu, Sv. Sergij
Costalunga — Breg -	/	.
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
18.30	v Dolini
Jadran — Inter 1904 ♦ * *
NARAŠČAJNIKI
16.30	v Škednju
Servolana — Bor * * *
DEČKI
19.00	v Trstu, Ul. Caravaggio
Bor A — Chiadino
46 44 *
16.00	v Marianu
Mariano — Dom
MINIBASKET
16.00	v Trstu, stadion «1. maj»
Bor — Italsider
# * *
18.00	v Trstu, športna palača
SABA — Kontovel
ODBOJKA
MOŠKA B LIGA
18.00 v Trstu, Ul. della Valle
ŽENSKA B LIGA	9.00 na Padričah
21.15 v Pordenonu	San Vito — Primorec 46 * 44
Volley Ball — Sokol * * *	11.45 v Trstu, Ul. Flavia
20.30 v Trstu, Ul. della Valle	S. Anna — Union * # «
Bor — Breg	14.30 v Ribiškem naselju
DEKLICE	Duino — Gaia
18.00 v Trstu, stadion «1. maj»	» * »
Sloga — CUS	11.00 na Proseku
JUTRI	Kras — Vaipadana Cave * * *
NEDELJA, 5. decembra 1976	KADETI
	14.30 v Bazovici
NOGOMET	Zarja — Zaule
2. AMA ;RSKA LIGA	46 46 *
14.30 V Marjanu Mariano — Juventina	10.30 v Križu Vesna — S. Sergio
* * *	# # #
14.30 na Proseku	NOVINCI
Primorje — S. Marco Devin	11.45 v Žavljah
* * »	Zaule — Breg
14.30 v Trstu, Sv. Sergij	« # *
Flaminio — Zarja	13.15 na Proseku
* * *	Primorje — Giarizzole B
14.30 v Nabrežini	« 46 46
Aurisina — Vesna	9.45 v Trstu, Ul. Flavia
	Soncini — Kras
14.30 v Dolini	« * «
Breg — Opicina Supercaffe * * *	«PIŠČANČKU
3. AMATERSKA LIGA	10.00 v Križu Primorje — San Vito
14.30 v Podgori	* « 4»
Piedimonte — Sovodnje * * «	NAJMLAJŠI
14.30 v Šlovrencu	9.30 na Proseku
S. Lorenzo — Mladost	Primorje — Inter SS
10.30 v trebčah
Primorec — Vaipadana Cave
KOŠARKA
MLADINCI 11.00 v Dolini
Bor — Mobiicasa Krmin
11.00
Polet
na Opčinah
— Barcolana
11.00 na
Kontovel
KADETI
Kontovelu
— Flaminio
9.00 v Skednju
Servolana — Bor * « *
11.00 v Gorici
Pagnossin A — Dom
jr *
NARAŠČAJNIKI
9.00 v Dolini
Breg — Polet
« 46 41
DEČKI
9.15 na Opčinah
Polet — Bor B
* * *
9.30 na Kontovelu
Kontovel — Italsider
ZSŠDI
vabi vse zamejske športne dopisnike na občni zbor Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, ki bo v sredo, 8.12. ob 9. uri v Trstu, Ulica Geppa 9.
KAREL
PRUSNIK - GAŠPER
Gamsi
na plazu
83.
Sovražnik se nam je vedno bolj bližal. Pričakovali smo 6a tudi z gornje strani. Zato smo sklenili, da se večji del *------ -	položaje kakih petdeset
tovarišev umakne z ranjencem na metrov nad zemljanko.
Do dveh popoldne je v zasneženem smrekovem gozdu vladala tišina. Povelja smo prenašali šepetaje. Na stražarsko Thesto sem odredil spretnega lovca in mu pojasnil, kaj tttora storiti.
«Daljnogled imaš», sem rekel, «dobro glej, da ne ustre-bs našega, če pa zapaziš kljukasti križ, pomeri ko na zajca. Ge bodo zavohali lastno kri, si ne bodo upali za nami. Pom-nL da imamo ranjenca!»
„ ln res ! Nisem se še dobro vrnil s stražarskega mesta, Ze odjekne njegov strel in takoj za njim še eden.
Iz grape začujemo krik:
«Auweh ! Hilfe, Hilfe!»
Zatem pruska povelja:
«Vonvarts! Hurra!»
Vržem se za debelo smreko in sprožim rafal. Odjekne Pa le en sam strel. Smola! Stročnica mi je ostala v cevi in brzostrelka je umolknila, medtem že zagrmi od vseh strani. ■Nad nami se razletavajo duindumke.	se usipa na
nas in z drevja se trgajo cele veje s snegom vred. Trom-bionke in ročne bombe treskajo, da se odpira zamrzla
IJilo je kakor ob strašni nevihti. Tudi naši so krepKo užgali. Srečko, Slavko, Lue, Adolf, Vid, Vinko m drugi so jim pošteno nasuli. Krištof je imel podobno smolo kot jaz. Tudi njemu se je zagozdil naboj.
Bil sem miren in vesel. Vse je bilo v najlepšem tedu in pri nobenem nisem opazil najmanjše razburjenosti. Hladnokrvni sta bili tudi Katrca in Mira.
Skupina z ranjencem se je medtem počasi in previdno vzpenjala po zasneženem pobočju. Nahrbtniki so jih vlekli k tlom, še težji pa je bil ranjenec, kajti snega je bilo cez kolena.
Za glavno skupino sem odšel tudi sam, m ko smo se previdno pomikali kakih pet minut, je nenadoma vsa kolona popadla v sneg. Najbrž je nekdo opazil esesovca. Po trebuhu sem se splazil do Luca. Povedal mi je, da je prav razločno slišal, kako je nad nami nekdo napnel strojnico. šepetal je in niti za trenutek ni umaknil pogleda s hriba, kamor je bil naperil brzostrelko. Obležal sem ob njem ni nepremično smo prežali. Nape’o srno pričakovali prvega strela. Četrt ure je že minilo.
Pri zemljanki je že ponehalo streljanje. Spet smo se počasi ponrkab dalje. Stopinjo za stopinjo smo utirali v visok sneg. Bili smo vsi. Dvanajst tovarišev in dve tovarišici.
Spet je kolona obstala. Prvi je sporočil, da je našel svežo gaz. Bila je izhojena na široko. Sledovi težkih gojzeric so vodili navzdol. Kaj sedaj? Najbolje je. da se umikamo po sovražnikovi gazi, toda v nasprotno smer. Odšli smo po njej, seveda še bolj previdno.
Za vraga! Gaz je vodila kakih dvajset metrov visoko nad našo zemljanko. Tam je bilo kopno, ker je bil nekak-
šen topel vrelec. Mesto je bilo prav pripravno, da se izvi-jemo iz klešč, če bi nas zasledovali. Vrnili smo se po gazi in cb njej postavili zasedo. Tod morajo priti, če bodo sploh prišii!
Kakih dvajset metrov nad gazjo smo si poiskali dobre zaklone, štirinajst pušk in brzostrelk, za^ vsako cevjo pa pravo partizansko srce ! Pripravili smo še bombe. Nihče ni pomislil, da nas je komaj štirinajst. Če pridejo, jih vsak izmed nas položi kakih deset.
Čakali smo do trde teme. Ni jih bilo. Pruski pogum je uplahnil, brž ko so naši streli preluknjali nekaj njihovih betic. Stražar mi je povedal, da se je pruski poveljnik ob klicu «Auweh, Hilfe!» brž vrgel v zaklon in pogumno nadaljeval svoj «Vorwarts! Hurra!».
Povedali so mi tudi, kaj so pomenile detonacije. Politkomisar Bojeve čete Polde je imel visoko v gozdu zasilno zavetišče iz smrekovih vej. Ko je prišel stražar in sporočil, da so obkoljeni, je to storil zelo nerodno. Speče partizane, mecl katerimi je bil tudi Polde, je z glasnim «Švabi!» vrgel iz spanja. Polde je v dremežu zgrabil bombo, ki jo to imel za pasom. Zataknila se je za pas in se sprožila. Nekaj sekund nato je s strašnim pokom eskplodirala. Polde je bil takoj mrtev. Bomba ga je strahovito razmesarila. Ista bomba :e ranila tudi Gusteljna in Cvetka. Drugi borci so se st còno prebili iz obroča in se umaknili v globino gozdov.
Vsi smo obžalovali smrt komisarja Poldeta - Mihe Roša, Krištanovega iz Bele pri železni Kapli. Polde je bii dober komisar. Vedno je znal borce ohrabriti. Če je po težki borbi pripeljal četo \ hišo ali v samoten kraj, je takoj začel prepevati, fantje pa so kaj kmalu povzeli za njim. Med pesmijo so pozabljali na najhujše. Polde je bil priljubljen tudi zaradi tega ker je. imel do soborcev pravo tovariško sočutje.
Z njimi je delil dobro in slabo. Nikoli si ni privoščil kar-
koli sam, čeprav bi mu gospodinje kot znanemu funkcionarju rade postregle s priboljški. Polde je vedno odklanjal: «Če ni za vse, tudi jaz ne bom, hvala!» Tudi politično je bil, čeprav kmečki fant, neverjetno dobro podkovan. Jezik mu je sicer delal preglavice, vendar je znal s skromnimi besedami povedati zelo razumljivo in oprijemljivo.
V mraku smo se spustili v dolino. Ranjenca smo izročili v r skr bo avstrijskemu kmetu, sami pa smo še isti večer odšli strašit v dolino okrog Grebinja. Kmetje so nam stiskali roke in se z nami vred veselili neuspeha sovražne ofenzive. Slovenske in avstrijske protitašistinje so nas gostile z. mesom in moštom. Naslednjega dne smo zvedeli za rezultat boja : dva esesovca mrtva, osem ran jenih.
Prepričan sem, da se lega dne še dobro spominjajo moji bojni lovariši Lue, Krištof, in Slavko ni da ga ne bodo pozabili do smrti, če bi mogli, bi ga pomnili tudi Katrca in Mira ter Adolf, Vid, Vinko in vsi drugi, ki so kasneje padli.
«GAŠPER, ZA ČOLN SE DRŽI»
še iste noči smo se zglasili v Spodnjih Krčanjah «Pri šnopsu», kakor smo imenovali Avstrijca Rudnikarja. Ta kmet, ki mu je bilo ime David, je bil ne le naš dober sodelavec, temveč tudi zvest prijatelj.
Že ves čas sem bil bolan. Večkrat me je tako bolelo, da sem hodil ob palicah. Ko sem Davidu pripovedoval o svoji bolezni, je tolažilno pripomnil :
«Du, Gašper, dos werma shon mochen!» (Ti, Gašper bomo že urediti!)
David se je takoj lotil zdravljenja. Prinesel je pol kilograma stare masti in prav toliko soli Začuden sem ga opazoval Vse to je jel mesiti in je mesil toliko časa, da je bilo videti kakor pravo mazilo iz lekarne.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30,— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8
4. decembra 1976
Za SFRJ Oglasi
Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS - 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob delavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finančno-upravni 500, leoalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI.
Član italijanskeJj
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
H
ZTT
Trst
zveze časopisnih založnikov FJEG

PRVI KONGRES ŠPANSKIH SOCIALISTOV V MADRIDU
NA KONGRESU PSOE BODO PRISOTNI NAJVIŠJI SOCIALISTIČNI VODITELJI
Vlada v zadregi - Ofenziva skrajne desnice ob referendumu
MADRID, 3. — Glavno mesto Španije se pripravlja, da bo sprejelo najbolj vidne predstavnike svetovnega socialističnega gibanja, od Pietra Nennija do Francoza Mitte-randa, od bivšega zahodnonemškega kanclerja Brandta do bivšega ministra v Allendejevi vladi Carlosa Altamirana. Priložnost za to daje privi kongres španske socialistične delavske stranke, ki bo tudi prvi demokratični kongres po štirih desetletjih diktature.
Uradno sicer to sploh ne bo kongres, ampak le «sestanek za razpravo o razvoju socializma v Španiji», kot so morali preimenovati kongres, da bi lahko prejeli pooblastilo od vlade, ki je po drugi strani odrekla dovoljenje, da bi bilo zasedanje v kongresni palači sredi Madrida. Kongres bo tako v nekem hotelu, kjer pa bo prostora le za okrog 1.500 oseb. medtem ko je predvidena udeležba več kot 5.000 ljudi, zaradi česar bo treba orga-
nizirati prave «izmene». Težave bodo imeli tudi časnikarji, ki so seveda v velikem številu prihiteli v Madrid z vseh evropskih držav, pa tudi iz drugih celin. V kongresni palači bo mesta le za nekaj več kot sto dopisnikov, ostali bodo morali slediti zasedanju po televizijskem ekranu v bližnji dvorani.
Kongres, ki se bo začel pojutrišnjem z uvodnim poročilom tajnika PSOE Felipeja Gonzalesa, sovpada z zelo 'delikatno fazo španskega političnega razvoja: med drugim se je začel referendum, na katerem, naj bi se Španci izrekli za reforme, v demokratičnem smislu, ki jih zagovarja vlada, ali proti njim. Skrajna desnica se p-av v teh dneh ponovno reorganizira in se odločno upira še tako omejeni demokratizaciji, vsa leva opozicija pa poziva na bojkot referenduma, češ da gre za lažno demokracijo, s katero skušajo reakcionarne sile, ki že štiri-
«fiiffiiiliiHiHiiMiiiinmiiiiiHiiiiniiiimiiiinuuiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiMiiiii
GENERALNA SKUPŠČINA 0 POLOŽAJU NA BLIŽNJEM VZ HODU
EGIPT ZAHTEVA V OZN PONOVNO SKLICANJE ŽENEVSKE KONFERENCE
Trenutno so stališča Izraela na eni in arabskih držav na drugi strani tako nasprotujoča, da je nemogoče misliti na uspeli konference
NEW YORK, 3. — Sinoči se je v generalni skupščini OZN začela razprava o položaju na Bližnjem vzhodu. Kot prvi je spregovoril egiptovski delegat Meguid. ki je zahteval od generalne skupščine, naj odobri resolucijo o ponovnem sklicanju ženevske mirovne konference, ki naj bi .se nadaljevala v začetku leta 1977. Egiptovski delegat je dodal, da zavlačevalna politika Izraela ogroža možnosti za miroljubno rešitev bliž-n.ievzhodne krize. Če ne bo Izrael odnehal s svojim bojkotom, je dejal Meguib, bodo Egipt in druge arabske države osvobodile ozemlje, ki jim pripada ter si zagotovile svoje zakonite pravice. Pri tem se bodo poslužile vseh sredstev, ki jih imajo na razpolago, da bi zagotovili svojo suverenost ter bodočnost svojih sinov.
Meguib je govoril tudi o prisotnosti PLO na ženevski konferenci in s tem v zvezi dejal, da gre za prisotnost, ki je neizogibna in da so že sklenili, da morajo biti zastopniki Palestincev navzoči pri konferenci.
Izjave egiptovskega zastopnika pri OZN so povzročile takojšen odgovor Izraela. Telavivska vlada je dala v bistvu pozitiven odgovor na zahtevo Egipta po sklicanju ženevske mirovne' konference. Vendar je v sedanjem trenutku nemogoče misliti, da bj taka konferenca lahko uspela. Med političnimi opazovalci prevladuje mnenje, da gre za propagandistični boj med Arabci in Izraelom, boj kot za priprave na resnična pogajanja. Pogoji, ki so jih postavili Izraelci na eni strani in Arabci na drugi, so tako različni in v protislovju. da je trenutno povsem nemogoče sklicati konference.
Kamen spotike je spet tolikokrat poudarjena potreba po navzočnosti palestinskih zastopnikov, v stvari zastopnikov Organizacije za osvoboditev Palestine, na mirovni konferenci v Ženevi. Arabci so pri tem zelo jasni: PLO se mora udeležiti pogajanj kot polnopravni član. Prav tako jasno, čeprav diametralno nasprotno je stališče Izraelcev: konferenco v Ženevi je treba seveda sklicati, na njej pa naj bodo prisotni tisti, ki so bili njeni polnopravni člani od vsega začetka, torej brez zastopnikov Palestincev. Sovjeti in A-rabci, ki so sopredsedniki konference, pa naj bodo le posredniki in naj se ne vmešavajo v neposredne pobude ene ali druge strani.
V takih pogojih je dokaj jasno, da sodijo egiptovski pozivi v okvir propagandistične kampanje, ki pa sprL čo. nepopustljivosti Izraelcev pri vprašanju palestinske prisotnosti na mirovni konferenci, nima najmanjšega izgleda na uspeh. Prevladuje mnenje, da se vsa zadeva ne bo premaknila z mrtve točke, na kateri je obtičala po izraelsko-egiptovskem sporazumu o razmiku čet na Sinaju, dokler ne bo Carter imenovan za predsednika ZDA in se ne bo posvetil temu vprašanju. Ženevska konferenca se je doslej po arabsko-izraelski vojni leta 1973 sestala le dvakrat in obe zasedanji sta bili zelo kratki, (if)
Pri njem so našli 630 tisoč ponarejenih lir. Kot je izjavil Biegianto, je ta denar nesel nekemu «klientu» v Bukarešto, in sicer od svojega prijatelja v Italiji. Poleg tega je preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča v Pančevu tudi povedal, da je vedel, da gre za ponarejen denar, vendar mu je bila za to «uslugo» obljubljena nagrada dvesto dolarjev. Tanjug v zvezi s tem še poroča, da je omenjeni italijanski državljan v zadnjih treh mesecih štirikrat potoval skozi Vršac na poti med Italijo in Romunijo, sicer pa so ga zaradi poskusa razpečevanja ponarejenega denarja zadržali v priporu.
WASHINGTON, 3. — Sovjetski raketni izstrelek tipa SSN-8, ki so ga izstrelili z neke podmornice, je dosegel rekordno daljavo 9.012 km ter se je izgubil v Tihem oceanu.
deset let vladajo v Španiji, ohraniti oblast, (tm)
DUNAJ, 3. — Na Gradiščanskem je prišlo do hude prometne nesreče, ko sta trčila tovornjak in avtobus v bližini kraja Frauenkirchen, pri čemer je sedem oseb zgubilo življenje, deset pa je bilo ranjenih. Gre povečini za študente med 14 in 21 letom. Kot kaže, se je traktor, ki ga je tovornjak prevažal, premaknil ter v bistvu odtrgal ves levi del avtobusa. Test za preizkušnjo alkohola je bil pri obeh šoferjih pozitiven, zaradi česar ju je policija priprla..
LJUBEZEN V CERKVI
Ljubezen in spolnost nista ne umazana, ne vulgarna in niti škandalozna pač pa sta svetp,. pravi božji dar. Da bi v praksi uresničila to načelo, sta mlada francoska zakonca napovedala, da se bosta za Bo-. žič ljubila vpričo vernikov, ki bodo. sledili slovesni božični _ maši v , katedrali Notre Dame.
Parček je poslal vabilo, naj prisostvujejo, kako naj rečemo, nenavadnemu «verskemu obredu», časnikarjem vseh pa-riških listov. «V katedrali No-. tre Dame — piše p> vabilu — boste lahko 25. decembra prisostvovali utelešenju ljubezni. Mlada ženska in mlad moški, popolnoma gola, 'se bosta , ljubila vpričo vseh pod tistimi o-, boki, kjer se že stoletja govori o ljubezni, da bi dala telesni ljubezni vse pravice, ki'ji pripadajo in da bi pripomogla k boju proti ilegali, v katero je ta družba potisnila ljubezen in spolnost.»
Kaj naj bi človek rekel k temu? Verjetno ni, da bi se zgražali, čeprav — moramo priznati — je oblika, ki jo je mlad parček izbral ,da počasti Kristusovo rojstvo nekam nenavadna. Pa kaj, vsako tele ima svoje vesele, naj ga imata še mlada pariška zakonca.
Če pa preberemo vabilo do konca, se nam vsa zadeva ne zdi več take nedolžna, kot kaže na prvi pogled. Na rep svojemu razmotrivanju o svetosti ljubezni in spolnosti sta zakonca nataknila napoved, da bo v kratkem izšla knjiga, ki se nanaša na sveto-erotični happening. Moč reklame... (vt)
V Jugoslaviji aretiran italijanski razpečevalec ponarejenih lir
BEOGRAD, 3. — Organi za notranje zadeve so v Vršcu zalotili italijanskega državljana Luciana Bie-gianta, starega 40 let, lastnika bencinske črpalke v Catanii, ko je v kavarni v središču mesta skušal zamajati ponarejene italijanske lire.
Barazzutti, Pietrangeli, Barazzuttije va desni) ob odhodu z rimskega letališča
žena in Zugarclii (z leve proti (telefoto ANSA)
POGAJANJA MED AFRIŠKIMI DELEGACIJAMI
ZA PREMOSTITEV ZASTOJA NA KONFERENCI 0 RODEZIJI
Crosland o možnosti aktivnejše vloge Londona
ŽENEVA. 3. — Zastopniki rodezijskih osvobodilnih gibanj in sali-sburijske rasistične vlade so imeli danes v Ženevi, pod predsedstvom britanskega veleposlanika Richarda, dve in pol ure dolgo sejo, ki je bila posvečena proučevanju sestave bodoče začasne vlade ter vloge, ki naj bi jo britanska vlada imela v okviru prehodne uprave. Po nekaterih vesteh so bila gledanja na to vprašanje zelo različna in je za sedaj baje nemogoče uskladiti stališče bele manjšine s stališči osvobodilnih gibanj Zimbabveja.
Afričani zahtevajo takojšen prehod oblasti na večino ter omejeno prisotnost belcev v začasni vladi. Bela manjšina pa odločno zagovarja načrt ameriškega državnega tajnika Kissingerja, ki med drugim predvideva, da bi bela manjšina o-hranila nekatera ključna ministrstva, kot so obramba, pravosodje in notranje zadeve. Zunanji minister Smithove vlade Van Der Byl se že nekaj dni ne udeležuje raz-
prav. V izjavah časnikarjem je dejal, da njegova delegacija ne bo razpravljala o nobeni rešitvi, dokler Richard ne bo postavil na dnevni red proučitve Kissingerjevega načrta.
Britanski zunanji minister Crosland je v odgovoru na vprašanje nekega parlamentarca v britanski zbornici dejal, da je Velika Britanija pripravljena odigrati aktivno vlogo v prehodni rodezijski vladi, če bi bila javnost mnenja, da je to koristno za rešitev problema. Ta vloga pa je nujno odvisna od strukture prehodne rodezijske vlade, o kateri bo treba še razpravljati. Njegovo stališče ocenjujejo kot nov britanski korak, da bi premaknili pogajanja v okviru ženevske konference z mrtve točke, na kateri je obtičala. Doslej je britanska vlada zelo pazila, da se ni neposredno vmešala v določevanje novih struktur prehodne rodezijske vlade, medtem ko so afriške delegacije zahtevale, naj se Velika Britanija neposredno angažira v vsej zadevi (if)
TRŽAŠKI DNEVNIK
Z avtom s ceste v železniške vagone
m
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin m m tiiiiiiiinitiiMiiii mi ifiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii mm numi militi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiia
PREISKAVA 0 VERIGI SKRIVNOSTNIH UMOROV GRE H KRAJU
Palermski gradbenik dal umoriti domnevne ugrabitelje svoje žene
To je prepričanje preiskovalcev, ki so dali aretirati Giuseppeja Quartuccija - Našli so šest trupel, žrtev pa bi utegnilo biti še več
PALERMO, 3. — Z včerajšnjo a-retacijo Giuseppeja Quartuccia, 66-letnega gradbenika v pokoju, ki je sedaj zaprt v izolaciji v palermskem zaporu Ucciardone, se je zaključila ena od najbolj skrivnostnih, krvavih in svojevrstnih prigod, kar so jih zabeležili na Siciliji v zadnjih letih. Namestnik državnega pravdnika dr. Vittorio Aliquò, ki vodi preiskavo, noče sicer ničesar povedati o vsej zadevi, saj med drugim sploh še ni zaslišal aretiranca, vsč kaže pa, da so preiskovalci že skoraj v celoti rekonstruirali zapleteni mozaik dogodkov. Naj navedemo, da je že tri dni v zaporu tudi Quartucciova žena Graziella Mandalà, 43 let, katere ugrabitev letošnjega leta je sprožila krvavo verigo, katere število členov sploh še ni znano, saj so preiskovaloi prešteli do sedaj šest trupel, lahko pa jih bi bilo osem ali celo devet.
Zadeva se je torej začela letos poleti, točneje 20. julija, ko so neznanci, po vsej verjetnosti pripadniki mafije, ugrabili žensko, ko se je vračala domov v Monreale, na skrajni periferiji Palerma. Ugrabitelji so navezali stik z možem, Giuseppejem Quartucciom, in zahtevali ogromno vsoto ene milijarde in tristo milijonov lir. Pogajanja niso obrodila sadov, osem dni pozneje, 28. julija, pa so-našli Graziello Mandalà napol nezavestno v nekem avtomobilu, parkiranem nedaleč od središča Palerma. Takrat pa se je začela tudi dolga veriga umorov, ki jo je šele pred kratkim policija povezala z ugrabitvijo. Stvari, kot smo dejali, niso še bile pojasnjene, vsekakor pa naj bi se — po mnenju preiskovalcev — razvijale takole.
Takoj po ugrabitvi je Quartuccio «najel» pet «strokovnjakov» in jim naročil, naj mu najdejo ženo. Peterica se je resno lotila dela in res odkrila kraj, kjer je bila žena skrita. 28. julija zvečer so vdrli v vilo blizu plaže v Mondellu, nedaleč od Palerma, in tam osvobodili žensko ter zajeli njenega «paznika», 41-let-nega Francesca Renda. Graziello Mandalà so nato zapustili v avtomobilu, Rendo pa so z mučenjem prisilili, da je izdal imena svojih sodelavcev, nato pa ga zadavili. Njegovo truplo so našli zavito v vrečo za smeti v neki palermski ulici.
Dan pozneje, 29. julija, druga žrtev: Elio Ganci, 48 let, ubit v Mon-realeju. 20-letna Nicolo Malfattore in Vincenzo Schifaudo sta bila ubi-
Giuseppe Quartuccio in Graziella Mandala. Slika je bila posneta takoj po osvoboditvi ženske iz rok ugrabiteljev, ki jih je vse po vrsti doletel tragičen konec. Tako Quartuccio kot njegova žena sta sedaj v zaporu, prvi pod obtožbo večkratnih umorov.	(Telefoto ANSA)
ta blizu mostu Ammiraglio v Palermu 10. avgusta. Končno sta 2. septembra bila ubita na zelenjavnem trgu v Palermu, kjer sta imela lastno stojnico, brata Filippo in Salvatore Ganci, 50 in 56 let.
Skupno torej šest žrtev, ali vsaj šest trupel. Toda v istem času, in sicer avgusta, sta izginila nezna-nokam 28-letni Vito Mangione in 26-letni Salvatore Spatuzza, o katerih ni ne duha ne sluha. Preiskovalci so prepričani, da je treba tudi njiju vključiti v seznam žrtev in da
iMiiinitiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiirtiiiiiiiiniiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiinniiiiooioMniiiiiioiiiiiiiiiiiiniMiiiiiioiiiiiiiiimiiiioniiiiiiooiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiioiiiiuminioiiiHiioiioioiioniioiooiooiiiiioiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiimiii
MEDTEM JE ITALIJANSKA TENIŠKA REPREZENTANCA ŽE PRISPELA V ARGENTINO
Italijanska vlada se bo v ponedeljek izrekla o finalu za Davisov pokal v fašističnem Čilu
RIM, 3. — Medtem ko so italijanski teniški igralci, razen Panatte, ki je še vedno v ZDA, prispeli v Južno Ameriko, je italijanska vlada, ki bi morala zavzeti stališče do i-talijanske prisotnosti v finalu Davisovega pokala proti Čilu, v vsej polemiki popolnoma odsotna, kot da to ne bi bilo politično vprašanje, temveč zgolj zadeva športa. Italijanski olimpijski odbor je včeraj zavzel dokaj jasno stališče: odbor ne more prepovedati nobeni športni zvezi, ki je vključena vanj. da se udeleži športnih srečanj. Če bi italijanska teniška zveza odrekla udeležbo svojih članov v finalu za Davisov pokal, bi italijanski tenis tvegal, da ga izključijo z vseh pomembnejših
športnih dogodkov. Zato se mora o vsej zadevi izraziti italijanska vlada, ki lahko prepove svojim državljanom, da se udeležijo manifestacij v fašističnem Čilu.
Danes se je vsekakor zvedelo, da bo italijanska vlada komaj v ponedeljek odgovorila na vrsto vprašanj, ki so bila naslovljena nanjo v zvezi s finalom za najbolj prestižno zmago v teniškem svetu,
Italijanska teniška reprezentanca je medtem prišla v Buenos Aires. Sestavljajo jo Barazzutti, Zugarelli in zvezni kapetan Pietrangeli. Pa-naita bo ekipo dohitel v Čilu, kjer pa se že nahaja četrti igralec Bertolucci. Njegove izjave,, koliko so bile resnične ne Vemo, je čilski fašistični
tisk že razbobnal po vsem svetu, kar je samo dokazalo, da bo Pinochet to priložnost izrabil za svojo propagandistično kampanjo, s katero upa, da bo premagal izolacijo, v kateri se nahaja njegova hunta. Ob svojem prihodu v Argentino je Pietrangeli izjavil, da morala ekipe ni prav visoka, saj so nanjo zelo vplivale polemike, ki so nastale zadnje čase v Italiji, (if)
4 jetniki zbežali iz zapora v Palermu
PALERMO, 3. — Štirje jetniki so danes" zjutraj' màio pred 4. uro,
zbežali iz palermskega zapora «Ucciardone». Policija jih vneto išče, tudi s pomočjo psov, vendar doslej brez uspeha, četverica, ki je bila v zaporu zaradi ropov in tatvin, eden pa tudi zaradi umora, se je poslužila najbolj klasičnega sistema pobega: spustila se je onkraj zidu z vrvjo, ki so jo izdelali s kosi rjuh. Eden od paznikov jih je sicer zagledal in jih skušal ustaviti s streljanjem, toda brzostrelka se rnu je zataknila. Sodna o-blast je uvedla preiskavo in začela zasliševati funkcionarje in paznike palermskega zapora, da bi ugotovili, kako so ubežniki lahko prišli iz celic do zidu,-
bosta njuni trupli prej ali slej prišli na dan. Od tolpe, ki je baje izvršila ugrabitev, sta torej ostala živa le Salvatore Enea, 25 let, ld je trenutno v zaporu v Vareseju zaradi tatvine, in Giovanni Orofino, 26 let, ki je po vsej verjetnosti .zbežal v tujino.
Morda pa obstaja-še deveta žrtev: 26. septembra so kakih 20 kilometrov od Palerma našli mrtvega, 42-letnega Stefana Giaconija, znanega mafijca, ki je bil po mnenju orož7 nikov med ugrabitelji Graziale Mandalà. Ženska, kot smo na ' začetku omenili, je sedaj v zaporu,-ker'1 rii hotela sodelovati s preiskovalci. Pred nekaj dnevi so jo namreč pospremili v vilo, kjer naj bi jo.ugrabitelji zaprli,; ženska pa se je branila, da se ničesar ne spominja. Preiskovalcem je bilo jasno, da nikakor noče sodelovati, kar je seveda še bolj u-trdilo sume na račun njenega mo,-ža, miroljubnega palermskega podjetnika, ki ga je ljubezen do žene spremenila — če so domneve preiskovalcev točne — v neusmiljenega maščevalca, (tm)
Zasačen na mejnem prehodu pri Kokovem
Skušal je odnesli 24 kg zlata čez mejo
TRBIŽ, 3. — Agenti finančne stra. že na avstrijsko-italijanskem mejnem prehodu pri Kokovem so preteklo noč zasačili avtomobilista, ki je skušal pretihotapiti čez mejo 24 kilogramov zlatnine. Zlate predmete so financarji našli v prednjem predalčku «mercedesa» z avstrijsko e videnčno tablico, katerega voznik je ob odkritju urno skočil iz avtomobila in izginil v tèmi.
Sreča v nesreči: tako bi lahko rekli o izredno slikoviti prometni nesreči, ki se je pripetila včeraj popoldne na Sprehajališču sv. Andreja. 41-letni pomorščak Sergio Po-stogna iz Ul, d’Alviano 8 se je s svojim avtom opel kadet 1100 z evidenčno tablico TS 118902 vozil po Sprehajališču sv. Andreja s Campi Elisi proti mestnemu središču. V bližini vojašnice finančnih stražnikov je Postogna iz še nepojasnjenih razlogov izgubil nadzorstvo nad vozilom; avto, v katerem sta bila tudi 12-letni voznikov sin Fabio in 10-letna hčerka Tiziana, je zaneslo na levo stran cestišča ter v škarpo ob cesti. Vozilo je obstalo nekaj metrov nižje na železniški progi in se s prednjim delom zarilo med dva vagona.
Voznik je sam zlezel na cesto in pripeljal s seboj oba otroka. Medtem je nekdo že poklical reševalce Rdečega križa, ki so Postogno peljali v bolnišnico, kjer se bo moral zaradi poškodb na lopatici zdraviti 45 dni na ortopedskem oddelku, o-ba otroka pa so prepeljali v otroško bolnišnico Burlo Garofolo, kjer so jima nudili prvo pomoč zaradi lažjih odrgnin in ju odslovili.
Včeraj popoldne so ugotovili istovetnost moškega, ki so ga v četrtek našli ranjenega pod stopniščem Monticello v bližini Ul. Giulia. Gre za 32-letnega pristaniščnika Daria Slivarja s Trga Europa 5; ob 14. uri ga je v bolnišnici prepoznal oče Antonio. Ranjenčevo stanje se medtem ni spremenilo, preiskovalci
pa prav tako še niso ugotovili, kako je Slivar zadobil tako težke telesne poškodbe.
Zasedanje agentov zavarovalnih družb
Sindikat agentov zavarovalnih družb je priredil včeraj v Trstu zasedanje o avtomobilskem zavarovanju RC (civilna odgovornost). Široko in zapleteno tematiko je s poglobljenim poročilom osvetlil Andrea Spacciali, ki je odgovoren za tržaško sekcijo sindikata in ki je tudi v vsedržavnem odboru.
Predvsem agenti odločno nasprotujejo povišku zavarovalnine, če s poviškom ne bo povezano izboljšanje uslug. Treba je namreč pove dati, da so predstavniki zavarovalnih družb prav pred kratkim zahtevali 30-odstotni povišek za avtomobilsko zavarovalnino. Na zasedanju so dalje ugotovili socialno vlogo avtomobilskega zavarovanja, a obenem so poudarili, da se kriteriji v petih letih po uvedbi obveznega zavarovanja žal niso bistveno spremenili. Zato so tako politična oblast kot zavarovalne družbe sokrive za številne pomanjkljivosti sektorja in kot posledica tega za nezadovoljstvo avtomobilistov.
Agenti zavarovalnih družb so tudi izrazili negativno stališče do predloga publicizacije sektorja ter so se izrekli za pravilnejše upravljanje.
iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimpiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiim um iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuio
Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA
Zopet le «prehodni» ukrep za strokovno usposabljanje
Sprejeto priporočilo o prirejanju tečajev tudi v slovenščini
Deželni odbor nadaljuje s prakso izdajanja «prehodnih» ukrepov, ki vzbuja negodovanje in kritike svetovalcev opozicije, komaj prikrito zadrego pa pri samih skupinah, ki podpirajo večino. Na včerajšnji seji deželnega sveta so namreč obravnavali zakonski osnutek o posegih dežele na področju strokovnega usposabljanja, zopet z omejenim ukrepom, ki mu je namen le mašiti praznino za tekoče in prihodnje leto.
Pristojnosti glede Strokovne vzgoje so sicer prešle od države na našo deželo pred manj kot enim letom, nekaj zamude opravičuje tudi potres, vseeno pa bi bilo pričakovati, tako so poudarjali skoraj vsi svetovalci v s-vdjih posegih, da bi odbor pred-iložil okvirni zakon, ki naj bi koordiniral delovanje dežele na tem važnem vzgojnem sektorju, skladno s
lilliiiliiiliiiiitiliiilllllllllliiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiminiiiii
ZADNJA VEST
ŠPORT
Franklin-Parlov brez zmagovalca
Po sodnikovi odločitvi so vsi žvižgali: številni Jugoslovani, ki so z zastavami in bučnim navijanjem sledili Mateju, so zahtevali malo o-pravičljivo zmago, mnogi domači navijači, ki so pravzaprav začetka navijali za Parlova, pa so na koncu pričakovali Franklinovo zmago. Čeprav neodločen rezultat ni škandal, je treba reči, da je Franklin le nabral nekaj več točk, predvsem pa prikazal dosti bolj atraktiven in raznolik boks, ki bi ga lahko sodniki bolje nagradili, medtem ko je Mate s svojo umerjeno in zelo premišljeno, a vendar enolično taktiko razočaral. Daljše roke so Franklinu dovolile, da je diktiral tempo in z. bliskovitimi napadi prodrl skozi obrambo, Parlova pa je povsem zmede) predvsem v zadnji rundi, ki bi bila morala v bistvu odločati o zmagovalcu po precej izenačenem dvoboju.
potrebami načrtovanja deželnega gospodarskega in socialnega razvoja. Strokovne vzgoje ne gre več omalovaževati kot vzgoje druge kategorije, ker družba potrebuje za prebroditev hude krize sposobnosti, ne pa zgolj papirnatih diplom. Zato je seveda P°" trebna splošna reforma višjega srednjega šolstva, kot tudi okvirni zakon o strokovnem usposabljanju, ki ju mora izdati parlament; Toda po mnenju deželnega sveta, ki ga je osvojil tudi; odbornik Mizzau, ne bo mogoče čakati še dolgo in bo morala dežela vsekakor izglasovati svoj organski zakon najpozneje do začetka prihodnjega šolskega leta.
Včeraj odobreni zakon določa, do tedaj sprejem; v posebni stalež osebja razpuščenih ustanov ENALC, INTAS-in INAPLI, skupaj 287 oseb. in dodelitev mesečne 'doklade na račun ureditve prejemkov ter ponovno . finansiranje deželnega zakona št. 35 1 leta 1965 za prirejanje strokovnih te; čajev, tudi s podporami javnim a-zasilnim ustanovam. Pri glasovanju so se svetovalci KPI, PSI in ^U1 lanskega gibanja zaradi omenjenih >* govorov vzdržali, deželni svet pa J sprejel priporočilo, ki ga je izrazil z zadevno resolucijo predstavnik •-/ venske skupnosti dr. Štoka, da tee je, ob potrebi, priredijo tudi v slo venščini.
Tatvina v uradu notarja Wlodugna
Še neznani tatovi so včeraj P°n°' či' vlomili v stanovanje v L na stropju. poslopja v Ul. Cassa di K spèrmio 11, kjer je urad nPta^ Modugna in urad za sklepanje » poprodajnih pogodb avtomobilov, urad upravlja 54-letna Ildegar Hirst iz Ul. Giulia 6, ki_ je pns£ včeraj zjutraj prva v službo, vh na vrata so bila odprta, v noti njosti pa razbita šipa na vmesn vratih in v uradu je bilo vse ra metano. Hirstova je nemudoma P klicala policijo, medtem pa so P šli v službo tudi uradniki notal*a_ pisarne, ki so ugotovili, da so tovi iz urada za sprejemanje 1 tarskih aktov ukradli približno milijon 890 tisoč lir v gotovim 111	.
za 2 milijona lir, ki pa ga ne mogli vnovčiti, ker je medtern radnica že obvestila banko o _ ni. Tatovi so prišli v stanovanj