213. številka. Trst v ponedeljek dne 2i. septembra 1903. Tečaj XXVIII Edinost glasilo političnega društva „€5inost" za primorsko. V edinosti je moč / Oglasi ae računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo a primernim popustom. Posiatia, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi -je ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase surejema aprav-ništvo v ulici Molin piccolo št. 7. II. nadatr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredniitvo in tiskarna : ulica Torre Bianca 12. Na razpotju. L Xa vseh koncih in krajih in v tisočerih variacijah se govori že mesece o pomenu akutna krize na Ogerftkem za vso monarhijo. Po eenzacijonelnem armadnem povelju cesarjevcm — po tem krepkem odločnem izrazu vladarske volje — s) se pa dogodki ca Odrskem povspeli na svoj višek in je kr »a stopila v najakutneji stadij — v stadij odprtega konti kta med krono in vsem ma-djarskim narodom, v kolikor se isti identiti-ku e z »narodnimi zahtevami« v vojski, Btav-Ijtn m: od madjarske opozicije. A ravno v tem je izražena akutno&i tega konfl kta, da je vodstvo vsega parlamentarnega in političnega življenja prešlo v roke opozicije. Na Ogrskem se je namreč izvršila evolucija, ki se ti vidi kakor absurdum, kakor paradok-eon, kakor nekaj, ki se ti vidi negiranje vsacega parlamentarnega principa: velika parlamentarna večina je postala pomožna četa razmerno jako mali manjšini v parlamentu! Ce čitamo liste tostranske polovice, vid.mo, da maloae vse novine si tol-čijo ta nenavadni pojav tako, kakor da se je vtčina preplašila in se dala zbegati po divjih agitac jth manjš ne, da se je začela tresti za svojo popularnost in za svoje — mandate. V tem strahu da je prišla iz ravnovesja, da je izgub la vsako d lektivo in je podobna lad'ji, izgubivši krmilo, katero vihar meče in goni, kam« r hcče. Po našem naziranju stvari ne moremo pritrditi takemu telmaČeoju. Mi sme marveč uverjeni, da je v tej navstavši krizi, v tej borbi za auvaliziranie armade, kateri bi prej ali slej neizDgibno sledila po-p Ina samostalnost ogrske države, mej ogr ekimi strankami razmerje dobro premišljenega in proraČunjenega medsebojnega podpiranja. Tako eklatantno, tako vidno, kakor sedaj, to razmerje ni bilo še nikdar. Ali bistro oko, ki more prodirati globlje v dogodke in njihove vzroke, je moglo opažati vsikdar, da je nasprotje med strankami na Ogrskem, v kolikor prihaja v po-štev stal šče ogrske polovice nasproti skupni monarhiji in dinastiji, le prividno. Kritičnemu opazovalcu ni mog o iZe sedem ali osem dni me ni zapustila vioČ ca«, jej je odgovorila. »Imeli 6te vročico in meni ste jo prikrivali ?« kakov posamiČnik, ki v aspiracijah po ma-djariziraniu ogrske polovice vendar ne bi hotel iti preko one podstave, v katero je privolil najprc svetljeneji ogrski državnik, Fran Deak, v določilih dogovora od leta 1867. Madjarske Btranke vidijo v duvalizi-ranju monarhije le prvo veliko etapo, le začetno točko v dosezanje madjarakih imperialističnih aspirasij. Stvari treba gledati kakor so: vse stranke na Ogrskem so šovinistične v zm slu absolutnega gospodstva madjarskega plemena v Transiitvaniji. V tem je ni nobene razlike med njimi. Razlika jToca, ali niste sedaj, ko vas je Viktor pustil samo, spet postali mlado, mirno dekle, brez veselja, a tudi brez bolij ?« Julija j a odprla Bvoje velike trudne oči. »In vendar, dragi Angelj, obožavate Viktorja, ali ni tako ? Bi ne bili raje njegova sestra kot, njegova žena ? Ni-li res, da vam ne ugaja zakon ?c »Da, da, draga teta, ali čemu se sme jete ?« »Prav imate, ubogo dete; na vaem tem oi nič tako veselega. Vaša prihodnjost bi prinesla maisikateio veliko nesrečo, ko bi vas jaz ne vzela v svoje varstvo in ko bi velika moja izkušenost ne mogla uganiti nedolžnega vzroka vaših bolestij. Moj nečak, ta bedak, dilom. Ali tudi če je temu tako: fakt pa je veodar-le, da je armadno poveljo zadelo ob politične strune in da to mogočno vibrira dalje. In če uvažujemo, kakovi temperamentni govorniki so Madjari v obče in da utegne priti v že omenjeni seji ogrskega parlamenta do divjih izbruhov in do pravih orgij madjarskega šovinizma, in če računamo z verojetnostjo, da bodo tudi v avstrijskem parlamentu te dni precej ostro zvene.e politične strune tja c-ez proti Ogrski, kar bo še bolj razpaljalo itak že razpaljene Madjare, potem je že jako možno, da je relativno po-mirjenje, ki se kaže v hipu v madjarski prestolnici, le tišina pred viharji, in da utegne priti vendar le za krono tisti psiho-logiški moment, ko se bo morala odloČiti: ali žrtvovati del svoje avtoritete, ali vsprejeti borbD proti madjarstvu z vsemi možnimi kon-sekveDcami. Strankarski shod nemške socijalne demokracije. Razprave teh zadnjih dnij so pomenjale uprav gigantsko borbo starega voditelja Bebela proti »revizijonistom« in njihovemu voditelju Bernsteinu. Bebel je pošiljal v boj veo svojo veliko, nenavadno, silno delujočo zgovornost in njemu ob strani je 6tal osobito Kautski v obrambi dosedanje taktike, to je neizprosne i.eepravljivosti nasproti vsem meščanskim strankam. V debato je posegel opetovano tudi glavni predstavi-telj revizijonistov Bernstein sam, a njemu so stala ob strani izlasti Auer in Vollmar. Bernstein je naravnost izborno branil svoj nazor in dokazoval, kako koristne bi bile posledice za socijalno demokracijo, ako bi ista revidirala svoj program v zmislu, da bi se razredna nasprotstva ublažila, in ako bi so-cijalnodemokratiČna delegacija v državnem zboru vsprejela neke formalnosti (kaior n. pr. predstavljanje na dvoru), da bi s tem ustvarila možnost, da bi bila zastopana v ' predsedništvu. Govornik je izvajal, da je v meščanski družbi vedno več elementov, ki imajo skupne interese z delavskimi razredi, i Buržoazija ni več enoten pojm in s tem mora eocijalna demokracija računati —je vsiliknil govornik in se je v nadaljnjih svojih izvajanjih uprl mnenju, da parlamentarizma ni smeti previsoko ceniti. Bern3tein je marveč mnenja, da ravno parlamentarizmu se ima socijalna demokracija zahvaliti na silnem naraščanju. Berastein je apeliral na sodruge, naj jih ne bega namišljena hvala, ki nam jo pojejo meščanske novine. Ako bi biia aoci-jalao-demokratična stranka šibka, bi se jej ni zaslužil svoje sreče ! Za vlade našega mno-goljubljenega Ljudevita XIV. bi bila mlada žena v vašem položaju kmalu kaznovala svojega moža s tem, da bi se obnašala hlapčevsko. Ta sebičnež! Vsi vojaki tega cesar-skega nasilnika so nespametni bedaki. Nasiletvo imajo za galanterijo, ne poznajo več žensk in jih tudi ne znajo več ljubiti; vedno mislijo, da jim je danes dovoljeno napram nam opustiti vso pozornost in poslužnost, če gredo jutri v smrt. Prejšaje čase so znali L-totako ljubiti, kakor pravočasno umreti. Nečakinja, jaz vas bom vzgojila. Naredila bom konec temu žaicstnemu, četudi naravnemu neapo-razumljenju, ki bi baju spravilo do mejse-bojnega sovraštva, vas pa do tega, da bi zahtevali ločitev, če bi prej ne umrli, ko obupali«. Začudena in prizadeta je poslušala Julija teto, ker so jo iznenadile besede iz ust stare, izkušene sorodnice, katerih vsebino je bolj slutila nega razumela in pre^tras.la se je, koje znova slišala očetovo sodbo o Viktorju, čeprav v pomanjšani obliki. Dasi si je morda predstavljala prihodnjost lahko, je breidvomno čutila težo trpljenj, katerim mora podleči; kajti zalile so jo solze, in vrgla se je v naročje stare dame s prošnjo: »Bodite mi mati !« (Pride še.) bilo bati dotike z drugimi strankami. Tako pa ne. Bernstein je zakijučil z ostro polemiko pr ti resoluciji sodrugov Bebelna, Sin-gerja :n Ka.itskega, ki zavrača vsako spre membo taktike in ki se izraža tudi proti temu, da bi biii socijalisti zastopani v pred=e In štvu nemškega parlamenta. Bernstein je svaril zborovalce, da pr.de stranka, ako veprejme tako resolucijo, v protislovje sama s seboj. Toda že po pojav;h med govori revizi-jocisi'ških govornikov ni bil > dve miti ca si jajni zmagi Bebeiovi nad Bernste:nom. — Bebelova resolucija je bila vsprejeta z ogromno večino. Ali motil bi se, kdor bi meni!, da je spor v ecej iini demokraciji nemt-ki s tem definitivno rešen, oziroma, da je B-rnsteinova struja definitivno poražena. Ideja revizije programa je zasejana in je pa gnala svoje korenike. D>bri poznavalci raz smo prišli že tako daleč, da na občinski palači v Trstu vihra italijanska zastava. Tudi nam se je na prvi mah, ko fcmj slišali to vest, dozdevalo neverjetno, a slednjič smo se vendar prepr.čalit da ta vest ni nikaka sala, profesorjev srednjih in visokih sol, 2. aktivno služtče ali s čakarino odpuščene vojaške 03ebe, 3. duhovni, 4. ljudski učitelji, 5. pri pošti, železnici, brtojavu in parobrodih usluž ben?. Nesposobni in izključeni se torej ni mtrveč gola resnica; še zadnji ostanek dvoma kakrr ne s-nejo sprejeti v prvotne imenike, pa je izg n 1, ko smo v današnjem »P>c-i Oprofcčen je od porotništva in lahko ta po colu« čitali to črno na belem. j sel odkloni, ako hoče: 1. za vedno, kdor je »P cco'oc piše o tej zadevi sledeče : ■ prekoračil 60. leto staro3ti, 2. za čas zase-» Včeraj opoiudne so osebe, ki so se nahajale I danja člt-ni državnega in deželnih zborov ter na velikec: trgu, slučajno gledale proti stolpu občinake palače in so zapazile, da se je ravno v trenutku, ko je na svetilniku ustrelilo poludne, na stolpovem drogu dvig nila italijanska trlkolora. V trenotku se je ta vest razširila po kavarnah in po Corsu in delegacije, 3 vojaški reservisti, za čas orožnih vaj, 4. dvorni uslužbenci, javni profesorji, zdravniki, lekarnarji, ako uradni ali občinski predstojnik p trdi njih neobhodno potreb no3t v poki cu, 5. vsak, kdor je zadostil pozivu, v porotni dobi izvrševati porotniki takoj se je na velikem trgu nabrala velika po?el, tak je oproščen in lahko oJkloni do sklepa prihodnjega koledarskega leta. Prigovore proti porotnim ;menikom re- množica ljud'j. Po kakih desetih minutah je vratar i - i mestne palače, zapazivši, da vsa množica šuje občinska komisija, proti katere razsodbi mer trde ceid, da se irn^ socijalnodemokratična j gleda proti strehi, bitel obvestiti ognjegasce, se treba pritožiti v treh dneh. Da konca stranka aa N< mškem ravno tej ideji zahva |da mo:a biti na stolpu nekaj nenavadnega. ! septembra morajo oddati županstva prvotne liti za 8 v oje velikanske vspehe na zadnjih j Jeden gtsilcev je takoj odšel po stopnicah na imenike okrajnem glavarstvom, ki jih prest lp, a ga je še predno je prišel na vrh gledajo in oddajo predsednikom sodnega stolpa, dohitel neki redar. Ko sta oba prišla dvora prve stopinje. Posebna komisija potem na stolp, sta snela zastavo, katero je redar sodi o gori navedenih pritožbah in sestavi najkasneje v novembru letni imenik porot-Kmalu na to sta dospela v mestno pa- \ nikov, ki se da v tisek in razpošlje sodiščem volit* ah — ideji skupnosti interesov med delavskimi masami in mnogimi elementi v meščanski družbi. Ideja prilagodjenja s<. cijaliatiškega j zaplenil. programa obstoječim razmeram ima tudi i fakt1.č/jo vel ko več vpliva, nego bi se mislilo I laco višji redarstveni svetnik Lasciac in svet. pa tudi občinskim predstojnikom. po glasovanju na shudu v Draždanih. Le da ! Frenner, katera sta zasl šala cgnjegasce in disciplini celo voditelji sami, kar se pri nas (vsaj v nove'šem času) ne dogaja. Za to pa ne smemo obupavati radi takih posameznih slučajev, ki se, kakor rečeno, dogajajo povsod, ter metati puške v koruzo! Samo ob sebi umevno pa je, da ne mislimo opraviče-čevati takih grehov, ali dajati grešnikom potuhe. N:.ša dolžnost je marveč, delati na t:>, da se stavilo grehov manjša in opominjati in svarit ; nikakor pa ne smemo kloniti duhom kakor otroci, kadar se jim podere kakov gradič, ki s> si ga sezidali iz — kart! V pouk našim občinam. Urad političnega društva »EJinost« se posebno trudi s tem, da gre našim ljudem na roko v borbi za pridobitev domovinske pravice v našem mestu. Večkrat pa je ta urad v našem listu tožil in navajal izglede, kako često ne dobiva na tem koristnem prizadevanju podpora pri tistem činitelju, ki bi bil prvi poklican, da povspešuie stvar. To so naše občine, naši žu-panstva. Malim občinam po deželi v prilog je novi zakon o domovinstvu. Po tem zakonu se morejo one iznebiti velikega in krivičnega bremena, ki je bil do Bedaj v tem, da so morale naše občine skrbeti, oziroma plačevati velike troške za ljudij, katerih občina nikdar niti videla ni, kamo-li, da bi jej bili kedaj v kako korist ! Zadnja »Soča« pri- Protimilitaristični shod pri Sr. An- občuje slučaj, ki je jako poučen v tem po- si mnogi rev izijon isti ce upajo še očitno na- ! druge osebe, ki so se nahajale stopiti preti fiscinujočemu vplivu osebe in ! palači, besede starega vodite ja Bcbela. Jako o'obro v mestni dreju. Na planoti svetoandrejskega šatališča vršil se je včeraj ob 11. uri zjutraj anti-Na to popisuje »Piccolo« zastavo in pri- militarističai in antidualistični shod, katerega gledu. V Oepovan so privedli sedaj nekega Henrika Ari vo^ta, kije bil rojen v Len d u pri Gradcu, a je pristojen v Čepovsn. Privedli so ga pa iz o p a z o val- prip' mirja neiii lnt, -ia ;e v Draždaaih zrna- ! p veduje, kako je bila ista pritrjena na drog. je sklica o vodstvo tukajšnje socijaiistične galo še brce nad glavo, agitator nad držav- ! Najbolj sumijivao je, da ve »Piccolo« na- stranke. Predsednikom shoda izvoljen je bil niče usmiljenih bratov v Go- nikom. * tanjčno zaatavino velikost (1.50 m dolga in Ivan Oliva, tajnikom Ezio Chiussi. Politično r i c i, kamor je prišel iz — kaznilnice Ufitaja v Macedoniji. Iz Macedon?;e ^ cm široka), dasiravno jo je redar takoj oblast sta zastopala višji redarstveni komisar v Gradiški. Na tem slučaju vidimo, kako Oiti in kanc^list Mali nek. i elemente dobivajo često občine na vrat. — poročajo, da je v d ,lini reke Strume že nad odne8el na en te len vihral hud boj, v katerem je bilo Pridodati nam je k vsemu temu do- j Govoril je prvi Valentin Pittoni, ki je Poleg materijalne škode so taki elementi često udeležen h kak b 7000 ustašev. Od 600 tur- ie to» da se Je ieti dogodil na dan obaojal po3topaaje vlade v zadevi vojaškega nevarnost za občine v moralnem pogledu, šk ih ča-tnikov, ki s » ravnokar dovršili čast- septembra, t. j. na dan obietn.ee za- vprašjnja. Drugi je govoril Alojzij I anek, Mesto pa 0 tamkaj prebivajočih 8ama hotela in ' mogoči la, da na magistratu nadalje v vojaški si žbi. gledu trudijo Djim na korist. Občine, sloven- Mtecedoncev pripra jeuib, da preidejo preko vlada Btranka» ki si želi XX settembre tudi Shod je vsprejel resolucijo, ki protestira ske županije: spametujte se! bo garske n.eje v M^cedonijo ter se tam pridružijo ustaštm. Druge vesti pa trdijo, da za Trst. proti pridržanju treijeletnikov v nadaljnjem Nepoboljšljivi SO ! Me3tni magistrat v Pulju razpisuje službo občinskega veteri- Porotniške liste. V okrožju trždškega službovanju, pripisuje vladi krivdo na polije števii-j s*?h mnogo man še ter da d ^e^a rovinjskega porotnega sod š^a smo Slovani tičnem in gospodarskem propadanju države narja. S to službo je spojena letna plača komaj štiri do pst tisoč. Neki list v Galacu 9 cer v vtčni a kij u bu temu še sedaj nimamo in izraža prepričanje, da jedno sredstvo v 2000 K, 500 K odškodnino za stanovanje in tr ii, veu, katera svola j V sob. to dne 11». t. m. bil je pri srbskem v ta aemen Pa moraj" naše občine po- ae je odposlala tamošnjemu županstvu, da $emo nekoliko pobaviti žnjim. To je tisti kri. u P etru I. v avdijenc* turški o'p »slanec svečati najprej pažnjo sestavljanju prvotnih jG porazdeli m?d bolj potrebne nesrečnike. x stem, ki mora zanemarjati praktično po- Fettu p- ša. »Zeitc tr ii, da je bil turškemu porotn šk.h list, katero sestavljanje se v Če je kedaj kak revež storil sveto delo, je trebo/ker mora služiti strankarskim in eno- odp- slaucu jedini ta namen, da izve krhljevo kratkem prične in ki je v podlago sestavi storilo to nase >Delavsko društvo«, ki je ka- stranskim ciljem. Soaebno pa velja to, kar mnenje o pol-ž.ju v M„cedon"»ji. Fethi p*.ša končne perotuiške Iste. kor društvo revnih delavcev priskočilo na h( čemo reči, tudi za naše tržaške razmere. s* e b?.je prepričal, da želi kralj Peter I. Za sestavo prvotnega porotnega imenika pomoč nesrečnežem, ki se nahajajo, osobito narodnostnim razmerjem v Pulju ia ohran.ti d bre odnošaje s Turčijo ter da ne pokl caoa je občinsca komisija, ki ee sestavi sed aj, na prsgu zime, v največem pomajn- l^rstu obstoji sličnost. V mestu tržaškem in misu pr - ati na eventuelne predi ge Bolga- iz župana in dveh občinskih odbornikov. Ti kanju. puljskem je prebivalstvo jezikovno mešano, r -. Da e - : tiir«ivi dt. a-?ec v tem bv - prv<»tni imeniki sestavljajo se vsako let> me-j bodimo malenkostni! Nekdo nam okolica pa je obema slovansko. No, abstrt- jem prtpr ^ar ju brž . ne moti, dokazovala bi seca septembra ter se morajo skozi osem dnij | pjge : hirajmo za danes od dejstva, da gotov in druga v -t, Ki zatr uj«, da so se za inie čase razpoložiti na sedežu županstva na vpogled. Večkrat že se je pripetilo, da sem go- razmerno velik del mestnega prebivalstva v a v K ksino^radu in Nišu t:«joa pogaja- Vstk vdeleženec sme v tem času pis- | vorji 8 ^ako ugledno osebo, katera nam je Pulju ni italijanske narodnosti in oprimo se na mr-i knezom Ferd nandom in Petrovim meno ali na zapiemk pri županu vgovarjati, | tožila o kakem posamičnem slučaju, ki je le na dejstvo, daje v območju občine oko- ttijniKcip B>iu?d *m ra iedoej ter kraljem ako >3 je izpust i iz imenika kdo, ki je za-Prtr-m ia Ferdinand ;vim tajn kom Dobrovi- kcnit > pripuščen, ali sprejel v 'menik kdo, ki ćr m na drugi stran . 1 rza ve je zakon.to izključen. K poslu porotnika zakonito pripuščeni so možje, ki so : 1. dokončali ^>0. leto starosti, '2. s j branju in pisanju vešči, ."i. imajo v občini kraljestev in dežel, zastopanih v Poroka V soboto z utraj ob 7. uri ia državnem zborU) domovinsko pravico, 4. sta pol por.SU -e je v rojansk, župni cerkvi g. n(ljejo v obg.ni že n8jmanj eno letQj 5 pla Fran M en c m, a»pirant e. kr. državnih 5ujfj0 direktnega davka brez doklad najman železn c z go«pic, Olgo Robregger-20 kroQ y krajih , na(i ^ 000 prebivalci kazal v kaki slabi strani tega ali onega na- lica, ki mora tudi vršiti vse dolžnosti narodnega boritelja. Dotičnik je hitro izvajal sproti občini. Mej občino in občinarji pa iz takih posamičnih slučajev — usodo, bo- obstoji — kakor pri vs^ki skupnosti — je v o. Naj bi bilo vsikdar srečao ! 40 K, ali pa so brez ozira na višino davka Ljubljanski župan s. Ivan Hribar odvetniki, notarji, picfetorji srednjih in vije pr nt »;»i druš*.vi i,rrat*kib in siovensKih gj,h š d ali doktorji tuzemskega vseučilišča, d a;: v vp ..bi a čh umetnosti »Vesna« na Nespos<^>bni za porotniški posel pa so: 1. Dunaju Ktk »r u - t a n o v n i člen. tisti, kateri radi telesnih in duševnih napak Včerajšnji dan. Včf?raj so se tržaški, ujgo v stanu izpolnjevati porotniških dolžnosti, oz-r ma »kol "an^ki J>'ovenc! uieležiii dveh -J, kateri ne uživajo veeh državljanskih pra-lep'h f-iavn^st; : obletn ce zavoda §v. Niko- vjc, osobito sodno za zapravlj.vce proglašeni, leia, sr <»jene z občnim zborom, in slavoosti v in tisti, o katerih premoženju je otvorjen Devinu na kor -t tami eojemu otroškemu konkurz, dokler ta ni končan, ako so trgovci vrtcu. O obeh slavnost h sporočimo podrob- pB dotlej, dokler niso zopet dosegli vo-neje. O slavnos'i v De inu nam je elen pravice za UgovBko zbornico, 3. tisti, udeležencev že doposlal obš rneie {»oročilo, ki ee nahajajo v kazenski preiskavi, so ob katero pr.. bčimo jutri. Za danes sjx»ročamo toženi ali v kazni, 4. tisti, ki so radi kazen-na kratko : obe siavnosti sti vspeli prav lepo. gk© obsodbe izključeni od volilne pravice v Italijanska trobojniea na tržaški občinski odbor, to pa dotlej, dokler traja to mestni palači. Ć.tatelji bodo mislili, da se izključenje. Isključeni bo od posla porotnikov : hočemo šaliti, ker se jim ne bo zdelo verjetno, da 1. aktivno služeči državni uradniki razun dočnost ntšega naroda sploh ! Nekdaj, ko je menda razmerje vzajemnosti : kakor morajo vse naše tržaško slovenstvo obstajalo iz de- občinarji dajati občini, tako mora tudi setorice narodn h delavcev, bi bila taka občina dajati občinarjem! Po malodušnost še umljiva in morda tudi upravi principu take vzajemnosti mora tudi občinski čeca. Danes pa, ko se je ta nekdanja desetorica \ eLerinar služiti vsem občinarjem, torej tudi pomn< žila v tisoče naslednikov, ki so isto- prebivalcem okolica. Ti pa sov obeh čujjjo direktnega davka brez doklad najmanj tiko vrli in vstrajni narodni b jrilci, danes slučajih skoro izključno S 1 o- ne smemo več obučavati, ako je kak posa- vani! Ne govori pa iz nas narodna pre-mičnik, ki je bil morda kedsj kak radikalec, napetost, ampak ozir na najelementarn^jo pozabil na vršenje svoj.h narodnih dolžnosti ! praktično potrebo, ako protestujemo, da ne Mi Brno danes že tolikoštevilni, toliko oja-: od občinskega veter.narja v Pulju ali v Trčeni, da nam ne treba padati vznak radi stu zahteva le poznanje italijanskega jezika, vsake sapice in se nam ne treba plašiti, Če Občinskemu veterinarju v Pulju in v Trstu je kdo, katerega smo bili navajeni smatrati je občevati s kmeti po okolici; pomagati za uzor narodnjaka, zagrešil kako nemarnost jim mora in jim iti na roko, da j:h varuje «li celo kak pozitiven čin proti koristi na- pred nesrečo. A kako naj ti priprosti kmetje rodni. slede njegovim navodilom, ako ne zna go- Saj to je povsodi tako in ne le pri na9. voriti žojimi v njih jeziku, katerega edinega V vsakem narodu in vsaki stranki je lju- v resnici umejo popolnoma ? 1 Kako možno dij, ki razpolagajo z večo ali manjo mero je, da nepoznanje jezika prebivalstva oi — neznačajnosti. Koliko so n. pr. že naši strani tacega javnega funkejonarja paralizira sosedje Italijani pisali proti temu, da italijan- njegovo najboljo voljo, da bi pomagal pre-ski stariši vpisujejo svoje otr ke v nemške bivalstvu ! Zato menimo, da nam mora pri-šole! Tudi v drugih narod.h in drugih stran- znati sleherni trezno in pametno misleči, da kab se dogaja, da se poleg »prostakove v ne govori iz nas nikaka narodna prenapetost, narodnih vrstah zagrešajo proti dolžni narodni ako zahtevamo, da morajo izlasti taki občin- aki funkeijonarji poznavali tudi naš jezik. Gospo la, ki kraljujejo na magistratu v Pulju in v Trstu, naj bi vendar enkrat začeli ra- i čunati s tem. kar je! Previdnost, ali usoda, ali kakor že hočete imenovati to, je hotela tako, da v obeh teh občinah žive tudi Slo i venci in Hrvati. Nehajte vendar enkrat s to nesrečno borbo proti temu, kar je! To je brezv-pešen, nespameten boj, ker z ene strani dejstvo ostaja vendar-le in vstvar a posebne praktične potrebe, z drug-* strani pa je pre ziranje takih potreb v veliko škodo za prizadeto prebivalstvo, kar zopet ogreneva čut stva in množi nasprotstva. I^lssti gos^o la v Trato radi govore, osobito o gotov h p: -lisah, o potrebni harmoniji med mestom in ofcolic j. Ne pomislijo pa, da ravno njihova malenkostna enostranost in njihova narodnostna tesnosrčaost tu ii v takih slučajih praktične potrebe naj*>olj rušita potrebno harmonijo. Opozarjamo, da za gori rečeno službo v Pulju Te ul žiti prošnie do 15. oktobra. Društvo »Zvonimir« v R <*olu pr redi prihodnjo nedeijo — kakor že opetovano javljeno — svoju prvo veselico, ki i»a bo ob enem zadnja v tej poletni sez »ni. V »dcb;r začetekc in v srečen zadjuSek — kakor cb ču,ejo govoriti Tržačani — se zberemo torej prihodnjo nedeljo v našem Rocoiu. Zadnjikrat naj pri hiti naše občinstvo v tej sezoni, da bo videlo naš mladi nar&š^aj v R eolu in da p zdravi novo društvo, ta novi čien v otši crganizazac j , nastavei nam v < kraju, ki je najdalje drem&l v narodnem mrtvilu. Sedaj pa se je vzbudil in vabi k sebi v goste svoje brate in rojake. In mi smo uverjeni, da ee temu vabilu odzove sleherni rodoljubni S oveoec. ako p< jmi važnost okraja, ki ima po novi železn ci in po premesčenju velike vojtšaice tjakaj !epo bodočaost pred seboj. Sedaj imari;0 ša sto razlrgov več, da ta okr»»j ohranimo sebi in da si ga ne damo več iztrgat'. V7 R colu moramo ostati mi go«p »darji ! V to b» delalo tudi novo društvo »Z on m:r«, N; ši do žios' pa je, da mu že o nj«govem prvem nastopu podamo krepke mi ralne vepodbuje. Naši v Rocoiu morajo vidtti, da nas ie mnogo, ki nas je ž njimi in za nj mi ! Cut osamljenosti ubija, zavest, za^iombe pa jači, vspod* uia ia sokol1 ! Ali nas umtjejo s^daj n = ši tržaški in bi žn;i oko-I ean-ii Slovenci, zakaj nas mora v nedeljo čm več v Ro^ol ? ! Nadejamo se, da nas ume:o. Povnk! zbor bratov čine sv. Cirila in Metodija pri sv. J kobu naz anja pttvcrm, da b«»<;o pevske vaje dane'? tofcno ob 8. uri zvečer, pot-ra v torek in četrtek in s car radi vtselice društva »Zvonimir« v R c lu. Vremenski vestnfk. V^ern topi unir ob 7. sjutraj 14.8, ob 2. uri popoln 25.- C. — Tlak ona«" r ob 7. ur sjutraj 764 6 — Danee plim • 8.50 predp. iti ob 8-17 pop.; oseka o: 2.32 »re.lpMu ae in ob 2 23 popoludne. Vest? iz osPrm j*;«* X Konsrres laških visokošoleev r Pazinu. Društvo itaiijanakin visokošolcev Prsni -rja im lo je vč»raj svoj letni o^-čai zbor v Paz nu, tej — kakor piavi »Picoio« — »trdnjavi itaJijanetv a v srtdini Istre«. Zl>orovsuja se je ba;e udelež lo kakih 70 členov. Predsednik Forti je v svojem nago voru obžaloval, da je to društvo slabotno valuj pomtnjaljive organizacije, vgjed osebnih sporov in vitied vel ke apstijo členov. Liški g"sjH» že rakrat, k) ho 1 =ki visokoš »lei napravili ta eklep, izrekli prepričanje, da se ta sklep ne ' da iaviš ti Lsšii gospodiči lahso skle pajo na svojih t-h dih, kar j;m je drago, ali o vprašan u, katero univerzo jim je pohajati, inu-j i nekobko beseda tudi njih gospodje sttr ši, ki 6*> proti temu eklepu uit žili svoj »veto«. Znač; n » ra kulturno v:sino laških viso-k< šolcev e to, <:a so skleniii protest proti brvat-k^mu gimnazi u. t. j. proti jedini slovanski srednji šoli na v^ern Primorskem. Slednjič pa se je laškim visok' šVlcem v »■ašk-m« Patinu d>godil> nekaj prav nela-ske^a; iz nj h italijanskih višin jih je namreč trtš.via ca realna tla hr»»tstca demonstracija. Prepevtli so po ulicah italijanske pesmi, a kar naenkrat ttopiii so j m nasproti Dtmcenji Hrvati ter jih rargaali. Bilo ie tudi *€Č Italii -nov aretiranih in kaznovanih. Menda je ta demonstracija poučila Lahončiče, da Pazin vendar ni taka »nepremagljiva italijanska trdnjava v sredini Istre«, kakor so to povdarjali v svojih frazastih govorih na shodu. X Oddaja nžitnine za krajno občino Krk. Za oddajo užitnine za vino, vinski in sadni mošt in za meso v krajni občini Krk, za leto 1904 in eventuvelno 1905 in 1906 ee bo vršila ponudbena razprava dne 12. oktobra ob 10. uri predpo-udne na finančnem inšpekt ratu v Pul u. Izklicna c«?na znaša 1450 K in sicer: 650 provokacijo ! A ker bi bil dotični Slovenec trpel materijalno škodo, ako ne bi doznal, kar je hotel doznati, se je moral ukloniti volji srditega uradnika in povedati po nem ški, Česa da želi. Menite pa, da je bil Bedaj zadovoljen tisti srditi c. k. nemški srditež ? Ne! Zadri se je marveč, da on ne bo izkazoval nobenih uslug! Ta mož t^rej ni le hud sovražnik našega jezika, ampak ima tudi jako čudne pojme osvoji uradni dolžnosti. Bržčas men: mož, da naloga c. kr. državnega uradnika je le ta, da sovraži Slovenca in si v uradu — P'po baše ! Po vsej K za vino, vinski in sadni mošt in 800 K : pravici pa povprašuje »Su isteieriache Presae«: za meso. Natanjčneje p goje zakupa je možno Će se je tako zgodilo inteligentnemu Slo-izvedeti pri finančnem inšpektorju v Pulju in vencu, kako se postopa še le z ubog mi v davčnem uradu v Krku. kmeti, ki ne znajo nemški?! So-li državni x Akademično ferijalno društvo uradi, oziroma državni uradniki za to tu, da »Adrija< v Gorici naznanja, da bo imelo germanizujejo, ali da služ;jo vsem brez raz-svoj II. izredni občni zbor dne 23. t. m. ob like narodnosti?! 8. zvečer v »Hjtelu Central« v jedilnici na levi stani ob \ hodu, zdnevnim redom: 1) Odbo- VtlSl IZ H^VSltSk©« rovo poručilo; 2) Puslovnik občnega zbora; .')) Ljudske knjižnica; 4) Akcija za slovensko II. g mnazijo v G rici ; 5) Dtželne podpore ; 6) S učajnosti. — Člani, startš ne, ustanovniki. podporniki in učiteljevo so vabljeni, da se udeleže občnega zbora v obilem števiiu. — Gostje dobro došli. Hotel sem izvedeti na vsaki način, kako hati biti t?, bil bi rajše — Madjar nego Srb---c Gospoda, kaj porečete na to _ 9 ♦ Brzojavna poročila. Nemški cesar na Dunaju. DUNAJ 20. (B.) Ob 121/.. uri se je odpeljal nemški cesar s cesarjem Franom Josipom k deženeju k nadvojvodinji Mariji Josipini. Popoludne je bil v Schonbrunnu obed. Na to je bila gledališka predstava v echoabrunskem grajskem gledališču. Zvečer se je odpeljal nemški cesar v Danzig. Cesar Fran Josip ga je spremil do kolodvora. Poslovljanje je bilo izredno prisrčno. Med vožnjo na kolodvor sta bila cesarja živahno pozdravljana. DUNAJ 21. (B.) Včeraj ob 11. uri tri-četrt opoludne je nemški ce=ar obiskal ministra za vnanje stvari, grofa Goluchovskega. Obisk je trajal nad eno četrt. DUNAJ 21. (B.) Nemški cesar je vspre-jel včeraj popoludne ministra za vnanje stvari grefa Goluchowskega in nemškega poslanika Vesti iz Kranjske. * Vinarski, kletarskl in ssdjarski tečaji za učitelje ljudskih sol. V*ltd t»dl< ka poijedelsfcega ministerstva ter mini- trud (kar je, seveda, res!). Kmetje bi ee go mislijo kmetje sami o tedanjem položaju grofa ^Vedela v p< sebni avdijenoi. svoje domovine in koliko narodne zavednosti i je med nj m>, pa sem šel malo na potovanje. V nekaterih krajih sem videl, da je narod popolnoma r*signiran, ker vidi, da »juristi« (tako pravijo politikom) nič ne delajo. Kmet dobro čuti, da ga sedanja vlada uničuje, pa zato sovraži Madjare iz dna duše, o katerih pravi, da »žrejo« njegov sterstva za uk ir« bogočastje, sta deželna tovo energično postavili na noge in s&ahte- nim šolskim svetom odredila zopetno upe-Ijavo ža 8 itt opuščenih kmetijskih tečajev za ljudsk' -šols-ke učitelje. Tečaji se bodo viš li v treh prenbdiiih in sicer spomladi 12 dni, poletu 3 dni in jeseni 7 dni. Udeleženci bodo morali absolvir..ti vse tri tečaje. vlada in deželni tdbur sporazumno z dežel- vaij foj Bvoje pravice, ali ni jih, ki bi jih vodili. — Nebi kmet mi je rekel : »Mi ne moremo nič, ko so nas »gospoda« popolnoma zapustili in se nič ne brigajo za kmeta, ampak se samo po časopisih kregajo z vlado — — —«. Uprav v žival sem, ko sem se bil slu- Dogodki na Balkanu. CARIGRAD 20. (B) Glasom turških vesti iz vilajeta Solun so bili v perinakem gorovju boji. Do Eedaj je bilo ubit h 45 ustašev. Franeozka vlada in socijalisti. SAINTEMILLON 20 (B) Na oficijelnih vsprejemih povodom blagoslovljenja žu-pacijskega poslopja je izjavil vojni minister, da se odsttani, ako bi se zapela »internacljo-nala«. Voditelju socijalistiške skupine, ki je hotel odgovoriti, je rekel vojni mister, da se ne spušča v nikakak razgovor. Rusija na skrajnem Vstoku. PETROGRAD 21. (B.) Ii Port-Artura javljajo dne 18. t. m. : Na ukaz namestnika je na dan 23. sklicana komisija za izdelanje načrta tičjčega se uprave ozemlja na skrajnem Spomladi in poletu bo pouk o sadjarstvu in g8jno ge3tai z nekim kmetom iz križevačke vstoku. Razuu tu nahajajočih se zastopnikov županije, kjer je bila nagla sodba! Kar raziigajh gtrok, pripadejo komisiji kakor členi čudil eetn se : navaden kmet, pa toliko zdra- vojag^i guverner transbajkaUkega ozemlja, vega razuma in toliko realnega umevanja načelnik štaba in načelnik pisarne vojaškega strari! Oni, kine verujejo v možnost 0^raja Amur. Kabol mej Port-Arturjem in ČJi-fu in železniški teLegraf na sever sta zopet prirejena. Dvorana za sodne dražbe v ulici Sanita št. 6. vinarstvu jeseni pa o kletarstvu. Prvi kle tiiski tečaj bo že to jesen od 5.—12. oktobra na Grajski kmetijski šoli pri Novemme?tu. (Poučeval bo deželni potovalni učitelj Fr. Gombač). Sp mladni tečaj za slovenske učitelje b; iatoiako na Grmski šoli v drugi p3-lowci marca, oziroma, pri neug dni vegetaciji, v prvi po o vici apriia. (Poučevala bodeta voda R. Dolenc ter potov, učitelj Fr. G >mhač). E'tak tečaj za nemšie uč ttlje bo pa v Ljubljani v drugi polovici aprila. sloee Hrvatov in Srbov, naj bi zašli v narod in tukaj naj bi se učili! — Vprašal sem tega kmeta, kako da on misli o sporu, pa mi je cdgovoril : »To so Be skregali gospoda med seboj, ker nim8j > dosti pameti, da bi šli skupaj proti Majarom! Mi se r Srbi lepo Uradne ure (samo ob delavnikikih) zjutraj od 8. ure (P u Seva a br deta ravnatelj G. P rc ter pot. zlagamo in tudi oni z nami. Sicer do 12, popoludne od 2. do ure, ob sobotah, od učitelj Fr. Gombač). Poletni tečaj bo zopet pravimo eden drugemu »Vlah« ali »Šokac«. o.—-. ure. na Grnuki šoli in sicsr od 20.—22. junija, i Tu(ji t0 je že tako, iz navade, a ne iz DRAŽBE: (Poučevala brdeta ravnatelj R Dolenc ter | Bovražtva< \ v sredo, 23. septembra ob g. uri predp. potov, učitelj Fr. Gombač). Udeleženci teh i Tako misli, kakor sem se prepričal, I Pohištvo, okvirji, pipe za vodo, šivalne železnatih predmetov, d. Izdajatelj In odgovorni urednik FRAN fiODrtl*. Lastnik konaorcij lista „E d i n o 8 t". Natisnila tiskarna konsorclja lista „Edinost" v Trat* Tovarna pohištva ulica Tesa št. 52. (v lastni hiši.) ZALOGA: A. teč ijev dobe po 4 K na dan ter 12, odne-; Dgr0fl Bpl6h — Srbi in Hrvatje — a neka- ftr.0J' , %?;uP!na . , . * „ „ 1 i j • opio.. ^ j kakor: kovač sko, mizarsko, čevljarsko in sno 36 K potne cdskodnme. t teri ljudje bi hoteli dokazovati svetu posili, sedlar3ko orodje, in velika skupina kuhinjske * In tako dalje! V soboto dopoludne, se iu(jj nsrod sovraži med seboj! In ne- priprave, torej o belem dnevu, eo nemški bursi zopet kateri sejejo seme razdora med zdravo in ne- y soboto 26. septembra ob g. uri predp. izzivali po ljubljanskih ulicah. — Ljubljanski pokvarjeno jedro caroda; samo da so, na Pohištvo, papir za pisma in drugi pisar- Nemci so baje izdelali načrt, po katerem ho- 9re£0t kmetje preveč pametni, da bi se nav- niški predmet', kosi platna in katunine, barve, čfrjo izpodrivati iz trgovin slovenske trgovske ! zemali tega duha —__. ; srajce, čevlji, spodnje hlače, železna blagajna, uslužbence ter jih nadomeščati s Bpodnje sta- j Narod ne pozna razločka med Hrvati in z jarskimi Nemci. — Nemci v Ljubljani eo jn 9inatrajo se za en narod (tudi o ustanovili nemško pripravnico za učiteljice in Slovencih mislijo tako), a nekateri vodje ho- ne rt s ^o trgovsko s ;lo za dekleta. Nemšia gej0 p0 sili dokazati, da sta to dva naroda realka, nemška g mnazija, učiteljišče in zd.^j (Slovenci tretji narod) in da je absolutno ne- šd rečeni dva zavoda, katera bo gotovo vz- m0žQ0 ujediniti jih------JI S B J H B 51(3" ° d.ž-vala kranjska hraniln ca — e a 1 o v e n- Priprosti narod je torej pametaeji od 8 6 SCS Sli 0 © I"* L6VŽ iValOZB skim denarjem, kakor po i pira tudi teh »jurstov« — — — — Ali ne bi bilo; vsa nen.ška agresivna društva. la vendar bolje slediti glasu nepokvarjene duša narodne: pravijo pravila, da sme hranilnica dajati da- jn ne delati umetnega zidu med enim in istim I rove le v obče koristne svrhe. Je pa li na Darodom, katerega ločujeta samo ime io ve- j pr. pripravnica za nemške učiteljice taka roizpovedanje ? — Ali izvestni ljudje 80 takoj obče koristna naprava, ko je vendar državno zaljubljeni v ime (ki pa na Vae zadnjo ne ž nsko učitelj šče istotako pristopno Nemkam pomenja nič), da nahajajo v imenu — vse ! kskor Slovenkam l A povdariti treba, da to----Neki znanec mi je rekel: »Jaz ho- učitelj.šče celo omeja vsprejecaanje in to gem biti Hrvat, pa je ven ; jaz ne maram menda zalo, ker je — dovolj učiteljic. Kaj Blišati o Jugoslovanstvu, ali Slovanstvu ! dela cesarski komisar v hranilnici, on, ki je jaz aem za zjedinjenje, ali samo Z4 tiko pol poklican, da strogo gleda ni to, da hranil- hrvatskim imenom, drugače ne — — —« niča deli darove po določilih pravi), ne pa v Tako zavedenih je veliko, zelo veliko in nemške strankarske svrhe ? sicer iakih ljudij, ki bi morali biti po svojih --študijah in po svoji izobrazbi bolj pametni, \7ckO-H \r* ifoiarol^o da bi °PU3tili to neumno politiko »imena«, VeSLI IZ OldjcrbK.C. na katero jih je navedlo »Hrv. — Provokacija v državnem urada, pravo«, ki vedno trobi o tem--— Te dni je prišel na glavni davčni urad v Ma• | Kako so nekateri ljudje zavedeni, videti riboru neki Slovenec, ki je bil tako drzen, je zelo dobro iz te^a le slučaja : Z neloite-da je mogečne uradn;ke pozdravil v svojem rimi svojimi prijatelji sera bil skušal popra materinem jeziku. To pa je tako razburilo viti nekega »čistega«. — Par dni smo mu enega uradnikov, ki je ravnokar vršil vele- dokazovali neprenehoma pogubnost Frankove imenitno delo — basanja pipe, da je skočil s politike. Za to smo znesli toliko argumentov svojega -stola in da je zaporedoma in jezno skupai, da nam ni več mogel prigovarjat ; prisegal, da on ne umeje »vindiš«. A ker in na zadnje sem ga vprjšil, kaj bi b i rajse dotičnik vendar ni imel toliko polževe krvi v Srb ali Madjar, ko bi slučajno moral pre sebi, da ne bi bil protestiral proti takemu nehati biti Hrvat? Nekaj časa je razmišlja!, provokatoričnemu postopanju cd strani e. k. potem je pa odgovoril čisto mirno : »Jaz uradnika, je pa dotični uradnik — ponovil bom vedno Hrvat; ali, ko bi moral prene- Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Husrtovan cenik brazplafino In franko- Svoji k svojim! ZALOGA U n s M dobro poznane n tGvarns miiarsie zalrva t Gorici (Sol® 9t U X SZ tž X X X 3t vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej ton Čeraigoj Trst, Via dl Piazza vecchia (Rosaria) št. 1. hiša Marenzi. N^ečja tovarna pohištva priiorsie dežele, Soiidnost zajamčena, kajti iea eo osudl v "to nalašč pripravljsnin prostorih a temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udo&n«, oc»-dernl sestav. Konkuronuus caats. ^ibgm pohiiteT brezpl&5aa. ^ U PS H "-prejema zavarovanje ilove-kega živ-jenja po najraznovretnejsib kombinacijah pod tako ugodi iini pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je ugodno aavaro vanje na doživetje in bil rt z zmanj-ujocimi se vplačili. Vsak č'an ima po preteku petih let pravico do dividende. „SLAVIJ A" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75fOOO.OOO K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slcvansko-narodno upraro. VSA POJASNILA DA.TE: Generalni zastop v Ljubljani, če^ar pisarne v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičnine pri"^ požarnim škodam po najnižjih ceaah $kode cenjuie takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder poaluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Mala oznanila. Pod tD rubriko prinašamo oznanila pa naimžjii S'tiaii. enkratno inercijo f>e piača po 2 stot. zt beaeio: za večkratno sn^ercijo pa f»e cena primerno Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 20 K. ter ae plačujejo v četrtletnih anticipatnib obrokih. Najmanja objava 60 stot. V Trstu. Zal9?a likerjev t »oddih in bo^eiikah. Perhauc Jakob fij .n Da:eljk- Postrežba točna, c^ne zmerne. Ka> arne. ■ Anfnn Snrii prip>coć» sv°j° k*v«*of P^HIUII VJUI II »Oommercio« kjer je shajali.^ ;-e Slovencev. Na razpolago 80 ^sj slovjn^kt in niLogi drugi čisniii. Za „n|i v neškem in francozkem je- lJUoinlli sob. Dunaj—Trst. Že'ezno jK>hiStvo, zreala iz Belgije. — Pfd< be v izboru in tapetsrija. — Ure, ši-va:ni stroji za dom .n obrt po nujugodnejš h ceuth. Prodaja manifakturnega blaga SALARINI v ulici Ponte della Fabbra št. 2. in podružnica „^lla citta 5i £on3ra" ulica Poste nuove Št. 3. (Brunerjeva hiši) -^- Izgotovljene obleke za moške, dečke in otroke. Moške obleke od ti-JVO do 24 gld : za dečke od 4 do 12 gld. Jopiči if. snovij od 3 do 8 gld. Hlače it snovi; od 2—4 gld. ravno take iz najfinejše volne od 4 50 do 8 gld. Velik izbor finih površnikov v barvah od 8 do 24 srld. Volnene obleke za otroke od 3—12 let od ±3" do 9 gld ; isti is platna od 1 do 5 gli- Haveloki 'Lolem za moške, dečke in otroke fO zelo zmernih cenah Hlače od moleškina za delavce liz lastne predilnice v Korminul. Močne srajce la.-tne^ra izdelka po 1.2»J gld. Zaloga jopičev Orieans, j-laiua. črnega in barvanejra satena za pisarniško osobje. Boirat izlK>r snovij za moške obleke toli na meter koli za mltoč ooocxxxxxxxx xxao< Trst, Corso 28. G. DOPLTCHER Velika zaloga klobukov in čepic vsake vrste od gld. l-SO do 3-SO. Poprave in moderniziranje se izvrši najtočnejše. EiO wtr Rudolf Aleks, ITarbinek zaloga glasovirjev najboljših tu- in inozemskih tovaru ' Borzni trg št. 2 XX. nadstropje == (nasproti sladčičarne Urbanis). lSazposojevaiije, menjava, prodaja proti takojšnemu plačilu, kakor tudi na obroke. Konkurenčne r r* IjTi!'^ SJ ivl D - trgovec z jedilnim blagom -Via G-iuiia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-oijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. Naj fine je testenine po jako nizkih cenah ter moke, žita, ovso 1 in otrobi. Razpošilja naročeno blaga ! tudi na deželo na debelo in drobno po jako nizki ceni. cene Tržaško podjetje Vacuum Cleanerll Telefon 1735. Via Seli' 3stiillt0 1. Telefon 1735. H^- Edino korenito čiščenje tapetov, nazidnih snovij, prevlečenega pohištva itd., ne da bi bilo treba iztepsti vsled česar za blago večje trpežnosti. Čiščenje se vrši se sesaljko VACUUM. Sprejemajo se čiščenja za cela stanovanja, ne da bi bilo treba blago prenašati; v slučaju potrebe se čiščenje izvrši v lastnem skladišču. Jako ugodne cene tudi z naročbo. ? * 1____:____________________________-.t x TRST - Ul. Farneto 8. ■ TRST priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, najfinejše testenine po jako nizkik cenah, na-dajle moko, žito. kavo, sladkon. Razpošilja blago tudi na deželo bodisi na drobno ali debelo. Cenike r.a zahtevo franko. ■ v star 17 let z nekoliko srednje-šolske izobrazbe, vešč slovenskega, italijanskega in nemškega jezika išče primerne službe v kaki pisarni ali trgovini. — Naslov pove uprava našega lista. Tovarna za cementne plošče ANDREJ STOLFA Trst, - ulica delllndustria št. 1. - Trst. jvan Semulič Cementne plošče 11 medene od 25 in jen, šestvogalne plošče od 20 in 25 cm po K 2.— v Trstu, Piazza Belvedere (nova hiša) j l)oji I kakovosti blaea. priporoča slavnemu občinstvo v Trstu; in okolici kakor tudi po deželi, svojo bogato zalogo pohištva. V zalogi ima vsakovstno pohištvo najfineje in drugih vrst iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne 111 postrežba točna in poštena. 8° 00 o 00= Prodaj aluica obuval Julij a> Romanelli | __CORSO 8. _ JJ^F*" Velikanski doliod za jes€inski čas. ^^fSti Zaloga ga loš. Obuvala za gospode Obuvala za gospe. črna, angleška po gld 3-20, rumena, črni ali rumena, angleška po gld. 3.30 » po gld. 3-50 nizki čevlji lakirani ali beli po gld. 1.80 Specijaliteta uliuval za dečke. >'aroebe po meri. = CENE NIZKE. = O 00 o—= Operater kurjih očeh oililoTaii specijalist GIORDAHI ki ordinira na Ccrso štv. 23, II- nadstropje^ naznanja vsem, ki trpijo na kurjih očeh. ali vsled zaraščenih nohtov, da iste takoj odpra • i po neki posebni metodi, ki ne povzroča n i k a k i h bolečin^ Cena od ene krone za operacijo ni nič, ako se pomisli na velike dobrote, koje se takoj zadobih XXXXXXXXXXXXXXX X 00 19 letna devojka :z poštene delavske drtiž ne, vešča slovenskega, i talij a ns egi in nemš-