PRIMORSKI DNEVNIK ^»"^SrVggS" - Cena 35 lir Leto XVIII. • Št. 2 (5086) Nova faza v poizkusih za zbližanje med Vzhodom in Zahodom Dolg razgovor Thompsona z Gromikom Sledila bo vrsta drugih razgovorov Utegnil bi slediti sestanek zunanjih ministrov Vzhoda in Zahoda - Baje ima Thompson široka pooblastila za morebiten začetek pogajanj - Mož-nost Kennedyjevega obiska v Moskvi - Komentarji francoskega tiska TRST, sreda 3. januarja 1962 MOSKVA, 2. — Ameriški poslanik v ZDA Thompson je imel davi dolg razgovor s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom. Spremljal ga je drugi tajnik poslaništva Jenkins. Razgovarjala sta se približno dve uri in pol. Thompson je pozneje izjavil, da je bil pri razgovoru navzoč tudi načelnik nemškega oddelka v sovjetskem zunanjem ministrstvu Iljišev. Pripomnil je, da so pregledali mednarodni položaj na splošno in položaj v Berlinu. Dalje je Thompson izjavil, da bo takoj poslal poročilo v Washington in da bo čakal navodila za prihodnji sestanek. V programu je cela vrsta razgovorov, vendar pa ni bil za prihodnji sestanek še določen datum. Poslanik je tudi izjavil, da bosta britanska in francoska vlada obveščeni o razgovorih v Moskvi in v Washingtonu. Razen tega je Thompson izjavil, da bodo sedanji pripravljalni razgovori v Moskvi, če bodo uspešni, verjetno pripeljali do konference zunanjih ministrov. Pozneje se je zvedelo, da je Thompson povabil angleškega, francoskega in zahodnonem-škega poslanika v Moskvi za jutri zjutraj v svoj urad na razgovor. Gromiko pa je med razgovorom z zahodnimi časnikarji na sprejem, ki ga je priredil kubanski poslanik v Moskvi °b tretji obletnici kubanske revolucije, izjavil, da je prezgodaj komentirati poizvedovalni razgovor, ki ga je imel davi s Thompsonom. Ko so ga vprašali, o čem sta » Thompsonom govorila, je Gromiko odgovoril: «To veste Prav tako kakor jaz. Šlo je za vprašanja medsebojnega interesa za Zahod in za Vzhod « Gromiko je potrdil Thompsonovo izjavo, da je bil določen nov sestanek, toda za sede} ni bil določen datum. Pozneje se je Gromiko dolgo raz-govarjal z britanskim poslanikom v Moskvi Robertsonom in 2 drugimi poslaniki. Po sprejemu v kubanskem Poslaništvu je Roberts na vpra. sanje časnikarjev odgovoril, da njegov razgovor z Gromikom nj bil nič posebnega in da ni še videl ameriškega poslanika Thompsona, s katerim ; se bo verjetno sestal jutri zju-[ ^raj- »»Pripravljen sem, je do-, dal Roberts, pomagati na vse načine svojemu ameriškemu kolegi in Sovjetom, da bi razgovori, ki so se začeli davi, ; napredovali.« Roberts je dalje izjavil, da se je na sprejemu zazgovarjal tudi s prvim pomočnikom sovjetskega zunanjega ministra Kuznjecovom o Laosu. Kakor poročajo iz Washing-: ™a, je Thompson že poslal državnemu departmaju poro. ■ čilo o svojem razgovoru z Gromikom. V ameriških uradnih i krogih odklanjajo vsako po-, Jasnilo o vsebini poročila in Poudarjajo samo, da bosta Francija in Velika Britanija obveščeni o vsebini vseh razgovorov, ki so predvideni na Podlagi sklepov konference zu. Panjih ministrov, ki je bila sr®di decembra v Parizu. ,v ameriških krogih pa prevladuje vtis, da je Thompson Pokazal precejšnje zadovoljno ,nad prvim razgovorom, j v, te.n, krogih še posebej poudarjajo, da se bodo razgovori nadaljevali. Thompson ima lasna navodila o celotnem berlinskem vprašanju. Po prvem razgovoru bo lahko prešel h konkretnejši in- temeljitejši diskusiji, toda ne k pravim po. gajanjem. V Parizu so v zvezi s tem prvim razgovorom v Moskvi zelo rezervirani in pripominjajo samo, da je bil razgovor predviden. Dalje pravijo tudi, da je Thompson dobil od svoje vlade navodila v skladu s sporazumom med štirimi zahodnimi zunanjimi ministri. To je uradno stališče. Komentarji tiska pa so precej drugačni. Nocojšnji «Paris Presse« piše: »(Francija, ki se je pridružila pobudi za obnovitev stikov z Moskvo, se bo zadovoljila, da ironično opazuje.« List pravi, da so »zatrjevana sondiranja v Moskvi groba šala, ki prikriva realnost«. «Ta realnost, nadaljuje list, je, da je stadij sondiranja, na katerega se stalno sklicujejo uradni komentarji, že mimo, in da so se pogajanja — ali če se hoče uvod v pogajanja — že začela.« List je mnenja, da je Thompson imel že številne stike s sovjetskimi vodilnimi krogi in da «ima že svojo majhno idejo, kaj imajo Rusj dejansko v glavi« ; zato ni mogoče govoriti o ((poizvedovalnih stikih«. Zatem govori list o »drugi šali», ki se tiče bistva razgovorov, in sicer na eni strani pravice dostopa do Berlina, na drugi strani pa prihodnjega statuta tega mesta. Kar se tiče statuta, pravi list, da • Rusi niso čakali dovoljenja Zahoda, da sprevržejo stari statut in razdelijo Berlin na dvoje». Glede pravice dostopa do Berlina pa poudarja list, da po kpncu »letalskega mostu« leta 1949 ni Sovjetska zveza nikoli ogrožala teh dostopov, in da se je grožnja tikala samo prepustitve pristojnosti za nadzorstvo vzhodnonemških oblastem. »Izkušnja pa je pokazala, dodaja list, da je glede tega vedno možen sporazum de facto. Angleški vojaki so na primer privolili, da pokažejo svoje dokumente vzhodnonemškim policajem in carinikom. Ulbricht pa je izjavil, da je Vzhodna Nemčija pripravljena upoštevati »prestižne interese« Zahoda«. Neodvisni »Le Monde« pa zavzema drugačno stališče in poudarja predvsem »prisrčno brzojavko«, ki jo je poslal Hruščev ob novem letu de ma». List pravi, da hoče Hru- | predloge glede vprašanja za-ščev s to brzojavko ter z dej- hodnega Berlina, stvom, da Vinogradov ostane v Parizu, dokazati, da se ni odrekel poizkusom, da pripelje tudi de Gaulla k pogajanjem. Po mnenju opazovalcev se izmenjava brzojavk med obema državnikoma na neki način lahko tolmači kot prvi francosko-sovjetski »stik«, čeprav na dozdevno formalni ravni. Kakor poroča dopisnik Tanjuga iz Moskve, sta ameriški poslanik Thompson in Gromiko govorila tudi o morebitnem obisku Kennedyja v Sovjetski zvezi, in sicer prihodnje poletje. Dopisnik dodaja, da so v moskovskih diplomatskih krogih mnenja, da poslanstvo ameriškega poslanika ni omejeno na sondiranje v ožjem smislu besede, temveč da je dobil iz Washingtona širša navodila. Baje je Thompson omenil tudi konkretne Važna seja alžirske vlade v Rabatu TUNIS, 2. — Kakor je bilo že določeno, so predsednik alžirske vlade Ben Heda, podpredsednik vlade Krim Belka-sem in državni minister Said Mohamed odpotovali davi iz Tunisa v Rabat. Potujejo skozi Ripn, Madrid in Tanger. Ben Heda je izjavil, da bo ob prihodu v Rabat podal izjavo. Ministri potujejo v Rabat, kjer bo konec tega tedna seja alžirske vlade. Včeraj so imeli člani alžirske vlade dolgo sejo v Tunisu. Letalo, s katerim potujejo alžirski ministri, se je usta- vilo na rimskem letališču Fiu-micino in je nadaljevalo pot ob 14.35. Tudi tu je Ben Heda izjavil, da bo podal izjavo ob svojem prihodu v Rabat'. Pripomnil je, da gredo v Rabat na uraden obisk maroškemu kralju. Tiskovni urad alžirske vlade je nocoj sporočil, da ima uradni obisk predsednika vlade Ben Hede v Maroku «še posebno važnost v trenutku, ko se kažejo možnosti mirne in sporazumne rešitve alžirskega vprašanja«. «Alžirsko-maroška solidarnost, dodaja izjava, je prišla konkretno do izraza na vseh področjih: političnem, diplomatskem in materialnem.« --------------«»---- PARIZ, 2. — Nocoj je močna eksplozija hudo poškodovala neko poslopje v pariškem predmestju blizu poslopja, ki je last državhega podtajnika za informacije De La Malena. Ranjeni sta bili dve osebi. Po zaključkih preiskovalne komisije o Fiumicinu Obrambni minister Andreotti ukazal takojšnji postopek proti polk. Amiciju Tajniki sindikalnih organizacij CGIL, Ull in C1SL o dosedanjih uspehih sindikalne borbe - Parlamentarci KPI zahtevajo ostavko vlade po 27. januarju - Oster napad «Corriere dclla scra» na predsednika republike (Od našega dopisnika) RIM, 2. — Obrambno ministrstvo je danes izdalo sporočilo, v katerem izjavlja, da so «v zvezi z zaključki preiskovalne komisije o gradnji letališča v Fiumicinu uvedli disciplinski postopek proti polkovniku Giu-seppu Amiciju«. Gre namreč za visokega vojaškega funkcionarja ministrstva obrambe, ki je skupno z ženo (od katere je ločen!), s sorodniki in znanci ustanovil številna gradbena po djetja, ki so bila tako ali drugače povezana tudi z gradbenimi deli na letališču v Fiumicinu, kar je nezdružljivo z njegovim položajem državnega funkcionarja. Minister Andreotti pa je dal s tem v zvezi tisku na- slednjo izjavo: «Ko so objavili poročilo preiskovalne komisije, sem predsednika Bozzija zaprosil za prepis aktov, da bi mogli uvesti disciplinski postopek proti polk. Amiciju. Kakor je znano, je Bozzi predal to zadevo predsedniku poslanske zbornice in senata, in poslanec Leone mi je danes sporočil, da se bodo morali z vprašanjem konzultacije fasciklov pečati odbori za pravilnik; ker pa besedilo poročila, ki je bilo razširjeno s •iiiiiiiiiiiinMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiMiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiMiiiiniiiiMiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu Jasno opozorilo Sukarna glede Zahodnega Iriana Indonezija ne bo dovolila Nizozemcem da bi ustanovili slamnato državo Papuo ' s Nizozemska vlada se odpoveduje zahtevi o samoodločbi kot pogoju za začetek pogajanj - Nizozemske stranke pozivajo vlado, naj takoj začne pogajanja DŽAKARTA, 2. — Indonezijski minister za obrambo general Nasution je izjavil, da se mora Nizozemska prepričati, da namerava Indonezija osvoboditi Zahodni Irian na enak način, kakor se je borila proti Nizozemcem za časa revolucije. General Nasution je pripomnil: «Mi ljubimo mir in želimo politično rešitev vprašanja Zahodnega Iriana. Toda še bolj ljubimo svobodo ,kakor tudi rešitev vprašanja po načinu iz leta 1945, ko je izbruhnila revolucija proti Nizozemski.« Indonezijski zunanji mi- nister Subandrio pa je izročil danes avstralskemu poslaniku odgovor svoje vlade na nedavno noto predsednika avstralske vlade Menzie-sa. Pripomnil je, da Indonezija upa, da bo Avstralija v celoti razumela indonezijsko stališče in da bo uvidela, da so Nizozemci prelo- Gaullu, ki je »vzor imobiliz- mili svoje obljube. iiiiiniiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiuiuztiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimmiiiiiiimmimimi Tisoč aretiranih po uporu v Libanonu BEJRUT, 2. — Oddelki voj-ske nadaljujejo aretacije v zvezi s poizkusom državnega udara, ki ga je izvršila v nedeljo skrajna desnica. Do sedaj so aretirali okoli tisoč ljudi. Bejrutski radio je sporočil, da so našli tudi veliko količino orožja in streliva, in sicer 300 strojnic, 60 brzostrelk, 200 pušk, 14 zabojev streliva ter 2 tovornika z dokumenti nacistične ((socialne ljudske stranke«. Včeraj je bil aretiran tudi voditelj stranke dr. Abdalah Sade. Iz Damaska poročajo, da je predsednik sirske vlade Da- DANES Nikogar ni presenetil oster napad milanskega dnevnega Klaslla gospodarske desnice, “a Gronchijevo zahtevo v novoletni poslanici naj se izva-•® Popolna parlamentarna konzola in naj se spoštuje usta-Glasilo dolži Gronchija, da ?* Je s poslanico hotel prido-oiti glasove za ponovno izvo-‘llev in podobno. V dobi škan-iux’ kakršen Je tisti z leta-ucem Fiumiclno, so taki na-i adi razumljivi, saj Je levičarko časopisje začelo prav vče-,7.1 objav1 jati zapisnike o za-'Sevanju raznih podjetij, ki so letališče »gradila«. In tako “orno šele sedaj zvedeli za ti-Prave »ocvirke«, t. J- za °nkr*tne načine nepoštenih Lslužkov in kar je s temi v zvezi.. s*cer pa je včeraj časopisje vsej državi poleg tolmače-Ja Gronchijeve poslanice na Prvem mestu poročalo zlasti o »'aPadu portugalskih antilaši-, ®v. n® neko Salazairjevo voli *^er 80 včeraj aretlra-i .'«* 09eb‘ Tu se bo vršila v, tednu od 8, do J4i ti m. Predsednik Sukamo je govoril nocoj po radiu in poudaril nizozemsko trmo. Zavrnil je Menziesove obtožbe o »nekorektnosti«. Pripomnil je: »Mi Indonezijci ne zatajimo naših obljub. Smo spoštovan narod. Ko me je avstralski ministrski predsednik Menzies obiskal v Džakarti, je zahteval zagotovila, da bomo rešili vprašanja Zahodnega Iriana z mirnimi sredstvi.« Tedaj je Sukamo načelno to obljubil. Toda poznejše obnašanje Nizozemcev sili Indonezijo do tega, da misli na uporabo sile, da odgovori na silo, ki jo uporabljajo Nizozemci pri svojem poizkusu, da bi ustanovili na Zahodnem Irianu slamnato državo Papuo. «Razen tega, je dodal Sukamo, pošiljajo Nizozemci še vedno orožje na to ozemlje in nedavno so tjakaj poslali celo eno letalonosilko.« Predsednik nizozemske vlade De Quay je v poslanski zbornici izjavil, da je nizozemska vlada pripravljena odreči se postavljanju načela o samoodločbi za prebivalstvo Zahodnega Iriana kot' pogoj za začetek pogajanj z Indonezijo. Poudaril pa je, da to »nikakor ne spreminja našega prepričanja, da je treba pri pogajanjih upoštevati predvsem interese prebivalstva«. «Lahko domnevamo, je nadaljeval ministrski predsednik, da je Indonezija pripravljena sesti h konferenčni mizi, ne da bi postavljala Nizozemski uvodne pogoje.« De Quay je v svoji izjavi poudaril tri poglavitne točke nizozemske politike: 1. Prizna- nje prebivalstvu Zahodne Nove Gvineje pr odločbe. 2. Nizozemska je pripravljena odreči se suverenosti nad tem ozemljem, ce bi temu sledila prehodna faza z upravo OZN. 3. Ce prizadete strani želijo, bi se nizozemska finančna pomoč temu ozemlju nadaljevala: sedaj znaša ta pomoč 40 milijonov dolarjev letno. Zatem je De Quay izjavil, da za sedaj ne more povedati podrobnosti o sedanji fazi posvetovanj s tretjimi vla- dami, dodal pa je, da reakcija Indonezije ha te stike ni še znana. De Quay je poudaril, da se sedanja politika vlade v zvezi z Novo Gvinejo ne more ločiti od razvoja na sami Novi Gvineji: ((Sedanji politični, kulturni, gospodarski in socialni razvoj na Novi Gvineji se ne more na splošno prekiniti.« De Quay je dalje izjavil, da se je vlada posvetovala v New Yorku s predsednikom skupščine OZN Mongi Slimom in s tajnikom U Tantom. Razen tega je prišlo do »živahnih diplomatskih posvetovanj« s številnimi drugimi državami. Dodal je, da je vlada razmišljala o možnosti, da zadevo predloži Varnostnemu svetu OZN, toda to namero je sedaj opustila, ker je mnenja, da so možnosti za mirno rešitev. Med debato, ki je sledila, je komunistični poslanec Paul De Groot' zahteval takojšnja pogajanja z Indonezijo in umik nizozemskih čet z Zahodne Nove Gvineje. Voditelj laburistične opozicije Jacob Burger je izjavil, da bi se morala pogajanja voditi na naslednji podlagi: indonezijske zahteve do Zahodne Nove Gvineje niso ovira za samoodločbo Papuancev. «Ce bi se Papuanci izrekli za Nizozemsko, je dejal Burger, bi Indonezija trdila, da je Nizozemska spletkarila, da doseže tako odločitev. Zaradi tega bi bilo bolje za Nizozemsko, če bi se Papuanci izrekli za Indonezijo. Zatem bi morala Nizozemska zahtevati »mednarodno« fazo, med katero bi Indonezijci «lahko postali sprejemljivi za Papuan-ce». Ce pa se Indonezija ne bi hotela pogajati, bi morala Nizozemska določiti rok za evakuacijo ozemlja,« je zaključil Berger. Predstavnik večinske katoliške ljudske stranke Pieter Blaisse je zahteval takojšnja pogajanja z Indonezijo, s tem da obe strani opustita uvodne pogoje, ((ustrahovanje in grožnjo s silo«. Iz nizozemske ustave pa bi morali črtati sleherno sklicevanje na Novo Gvinejo, kar «bi bila važna psihološka gesta do Indonezije«. ----««--- Smith o Kongu RIM, 2. — Bivši civilni predstavnik OZN v Katangi George Ivan Smith je prišel no- coj z letalom v Rim. Na vprašanje, kakšne so možnosti za pomirjenje v Kongu po sestanku med Adulo in Combe-jem, je Smith odgovoril, da odgovor na to vprašanje lahko pride samo od Combeja. Pripomnil je, da je bil eden od pozitivnih sklepov udeležba katanških parlamentarcev na zasedanju osrednjega parlamenta. Drugi korak naprej je bližnje zasedanje katanške po-krajinsae skupščine v Kamini. Kot tretji pozitivni činitelj je po mnenju Smitha, da so industrijski krogi, ki so spočetka podpirali secesijo, prišli končno do spoznanja, da je nujna enotnost Konga. Prav tako je pozitivno ogromno (ie-lo Združenih narodov pri civilnih operacijah za pomoč kongoškemu prebivalstvu, da prevzame svojo usodo v lastne roke. Smith bo odpotoval jutri zjutraj v New York. V zvezi s plačanci, ki služijo v Combejevi vojski, je Smith izjavil, da gre povečini za avanturiste brez domovine in brez idealov, ki so priprav, ljeni boriti se za vsakogar, ki jih dobro plačuje. parlamentarno tiskovino, vsebuje zadostne elemente, sem dal šefu generalštaba letalstva, nalog, naj uvede takoj disciplinski postopek. Na koncu postopka bom v stanju o-ceniti, ali se je hotelo namerno nekaj zamolčati, ko so mi dali podatke, ki sem jih sporočil senatu med diskusijo v preteklem januarju«, Andreotti dodaja, da so Amicija predlagali za polkovnika še preden je on postal obrambni minister, in da velja isto tudi za njegovo imenovanje v komisijo za regulacijski načrt in v komisijo za medobčinski načrt Rima ter izjavlja: »O ostalem bomo govorili v primernem trenutku«. Kakor da bi se ga ta zadeva osebno sploh ne tikala, Andreotti zatrjuje, da je po njegovem osebnem mnenju »zelo na mestu predlog poslanca Pajette o diskusiji tega argumenta na televizijski oddaji ,,Politična tribuna". Kakor sem zelo podpiral komisijo, ki ji je moje ministrstvo nudilo najširše sodelovanje, tako sem za vsako drugačno obliko pojasnjevanja tega argumenta javnemu mnenju«, zaključuje Andreotti. Tajniki vseh sindikalnih organizacij so naslovili po televiziji novoletno poslanico vsem italijanskim delavcem. Tajnik CGIL Novella je izrazil željo, da bi leto 1962 bilo »leto miru, v katerem naj bi na miren način končno in za vedno rešili vse mednarodne probleme, ki že preveč let vznemirjajo človeštvo. Pot miru je za delavce tudi pot pravičnosti, svobode in blagostanja«. Potem ko je izrazil še željo, da bi novo leto prineslo uspehov in zmag za vse italijanske delavce, je Novella zaključil s pozivom k enotnosti delavcev, ker od tega je odvisno »priznanje in pridobitev njihovih pravic, socialni in človeški napredek ter popolno uveljavljenje demokratičnih svoboščin«. Tajnik UIL Viglianesi je izjavil med drugim, da je bilanca preteklega leta pozitivna glede gospodarskega razvoja dežele in glede uspehov sindikalne borbe in zaključil, da bo UIL podprla »vse politične sile, ki sodelujejo sindikati, da bi iz naše dežele napravili resnično svobodno, resnično moderno demokracijo, ki naj resnično teme-lji na delavstvu«. Tudi tajnik CISL S-tort; je dal pozitivno oceno sindikalnih borb preteklega leta. ker so se mezdni pogoji delavstva izboljšali ne le na ravni velikih sektorjev i-n številnejših kategorij, ampaik tudi na ravni poedinih podjetij v zvezi z njihovo povečano produktivnostjo; na koncu je še pripomnil. da bo delavce predvsem veselilo to, da se je koncepcija o avtonomiji in svobodi sindikata uveljavila v precejšnji meri v vrstah »demokratičnih sindikatov in, zdi se, tudi onstran meja in zaves«. Avtonomija in svoboda sindikata — je zaključil Storti — sta premisj za večjo enotnost delavcev in hkrati premisa za večjo učinkovitost sindikalne akcije. Na delavce je naslovil svojo novoletno poslanico tudi minister za delo Sullo, ki je omenil to, kar se je na socialnem in socialnoskrbstvenem področju že doseglo in kar še manjka ter podčrtal, da je prišel čas, da sc pristopi k rešitvi treh vprašanj, ki jih o-menja tudi ustava: prisotnost delavcev v podjetju; zajamčena minimalna placa in oblike urejenega sklepanja kolektivnih delovnih pogodb. Danes sta se sestali tajništvi parlamentarnih skupin KPI (poslanske zbornice in senata); sestanka ata se udeležila tudi Ingrao in Terracini ter komunistični člani preiskovalne komisije. ki je proučila zadevo Fiumicino. V sporočilu o tem sestanku potrjujejo( da bodo komuinsti zahtevali takojšnjo razpravo o tragičnem dogodku pr; Catanzaru in o zadevi Fiu-micina, čim se bo 16. t. m. poslanska zbornica sestala na zasedanju. V ta namen bodo v prihodnjih dneh predložili resolucijo o obeh vprašanjih. V sporočilu je tudi rečeno, da sta tajništvi mnenja, da je treba objaviti zapisnike o preiskavi in da bodo napravili ustrezne korake v tej smeri. Kar zadeva krizo vlade, kj bo nastopila 27. t. m., sta tajništvi mnenja. da se vlada nikakor ne more odtegniti obveznosti, da poda ostavko, čim bodo uradno izjavil, da je konec »konvergenc«; dodajata še, da bodo sprejeli v parlamentu primerne ukrepe, če bi prišlo do morebitnih novih poskusov nadaljnjega umetnega podaljšanja obstoja sedanje vlade. »Corriere della sera« objavlja danes izredno oster napad na novoletno poslanico predsednika republike Gronchija; člankar skuša prikazati protislovje med predsednikovo u» gotovitvijo vsesplošnega napredka dežele, zlasti v teh poslednjih dveh letih, in njegovo pesimistično sliko italijanskega javnega življenja. Član-karju seveda to ni všeč. ker Gronchijeve obtožbe zadevajo »sposobnosi in čast vsega vodilnega političnega razreda in vlad, javne uprave in nekaterih gospodarskih kategorij«, in zatrjuje, da bi mogli Gronchi-ju. milo za drago, zabrusiti; da je bil predsednik republike sedem let in da je zato »v določeni meri dejansko, če že ne pravno, soodgovoren za navedene pomanjkljivosti«. Tako žolčni napad ima samo en vzrok: Gronchi se Je izjasnil za politiko levega centra, in to ne more biti všeč glasilu, ki zagovarja interese italijanskega gospodarskega in finančnega velekapitala. A. P. iiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiuiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiimiiiiuiimiHiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiitmiHiiiiNiMi Lizbona priznava široko razpredenost nasprotnikov režima LIZBONA. 2. — Po dosedanjih uradnih podatkih so zaradi napada na vojašnico v Baji aretirali 28 ljudi. Pri spopadih so bili trije mrtvi, in sicer državni {podtajnik za vojsko Fonseca in dva upornika. Ranjena sta bila kap. Varela Gomes, ki je vodil skupino upornikov, in še en civilist. V isti bolnišnici je tudi drugi voditelj skupine napadalcev kap, Oscar Olivei-ra, ki so ga ujeli blizu Tavire. Civilni guverner za področje Beja je sinoči izjavil, da sta samo dva od napadalcev imela vojaško uniformo, eden od teh je bil kapetan Varela Gomes. Kakor je poročal sinoči portugalski radio, so med skupino napadalcev bili povečini delavci iz industrijskih predmestij Lizbone, Nobeden od aretiranih ni iz Beje. Zatrjuje se, da je akcija vsaj deloma povezana z »gibanjem 12. marca«, ki je istega dne leta 1959 skušalo zrušiti Salazarjev režim. Portugalski radio }e zatrjeval, da so med aretiranim: »številni komunisti«. Novo razkazovanje sile ZDfl ob začetku pogajanj v Moskvi Pentagon napoveduje letalski most za prevoz 6000 vojakov v Nemčijo V kratkem obnovitev jedrskih eksplozij v atmosferi zvišanje ameriškega proračuna Močno WASHINGTON, 2. — Pentagon je uradno sporočil da bodo v okviru manevrov pod imenom »Long Thrust« od 16. januarja do 12. februarja prepeljali z več ko sto letali 6000 ameriških vojakov v Nemčijo. Pri poznejših manevrih bodo pripeljali v Evropo še druge kontingente ameriških vojakov. Funkcionarji Pentagona so izjavili, da bosta dve skupini teh vojakov ostali v Nemčiji tudi po zaključku manevrov. Pri manevrih bodo sodelovale tudi skupine ameriških lovskih reakcijskih letal. Manevre bo vodil francoski ge- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIimilllllllllllllfllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMIIIIf Več smrtnih žrtev pri številnih nesrečah SANTIAGO, 2. — V bližini kraja Caldavia v Čilu se je dogodila huda prometna nesre. ča, ki jo je zakrivil deček, ki je zalučal kamen v tovornjak. Pri nesreči je zgubilo življenje 14 ljudi. Kamen, ki ga je deček zalučal proti tovornjaku, je razbil sprednje steklo avtomobila v katerem je bilo okoli 20 ljudi. Prav tedaj je tovornjak vozil po mostu nad reko Heunehue. Vozač ni mo-mel več obvladati vozila, ki je porušilo ograjo mostu iti se prevrnilo v reko. BELO HORIZONTE (Brazilija). 2. — V bližini mesta Belo Horizonte se je avtobus poln izl«tnrkoy prevrnil y. pre- pad, pri čemer je zgubilo življenje 28 ljudi, 34 pa jih je bilo ranjenih. Nesreča se je dogodila, ker niso delovale zavore. CHALON-SUR-SAONE, 2. — Avtomobil, ki je vozil po cesti ob kanalu v bližini Chalona, se je zaradi zamrznjene ceste prevrnil v kanal, pri čemer so zgubile življenje 4 osebe. BOMBAY, 2. — Nocoj se je zvedelo, da so iz reke Ban-kot južno od Bombaya potegnili 63 trupel. Včeraj se je namreč na tej reki prevrnil čoln, v katerem je bilo prostora za največ 45 oseb. Ni znano, koliko potnikov je bilo v čolnu, kt se je prevrnil. NEW YOiRK, 2. — Zaradi incidentov, ki so se dogodili v ZDA med novoletnimi prazniki, je zgubilo življenje 477 ljudi. Pri prometnih nesrečah je zgubilo življenje 355 ljudi, pri raznih požarih 83, pri dru-gib incidentih pa 69. MANILA, 2. — Med praznovanjem Novega leta na Filipinih je zgubilo življenje 10 ljudi, 767 pa jih je bilo ranjenih. Večina nesreč se je zgodila zaradi eksplozij pri bengaličnih ognjih. TAJPEH, 2. — Na dan Novega leta je med silno nevihto, ki je divjala v Fonno-ški ožini, zgubilo življenje 35 ribičev. neral Pierre Jacquot, ki je vrhovni poveljnik zavezniških sil v Srednji Evropi; vrhovno nadzorstvo pa bo imel zavezniški vrhovni poveljnik. Ameriško vojaško letalstvo je objavilo izjavo, v kateri po. udarja, da bodo pri tej operaciji prvikrat v veliki meri uporabljali prevozna reakcijska letala pri «največjem strateškem letalskem mostu z reakcijskimi sredstvi, kar jih je kdaj bilo«. Predsednik Kennedy je začel danes dvodnevna vojaška posvetovanja s podpredsednikom Johnsonom, državnim tajnikom za obrambo in drugimi vojaškimi voditelji. Po mnenju političnih opazovalcev se v kratkem pričakuje napoved o obnovitvi jedrskih poizkusov v atmosferi. Ameriška komisija za atomsko energijo je sporočila, da so podzemeljski jedrski poizkusi dali slabše rezultate, kakor so pričakovali. Departma za obrambo pa je zahteval takojšnjo obnovitev jedrskih poizkusov v atmosferi, zato da bo lahko preizkušal protiraketni izstrelek «Nike Zeus«.1 Razen tega pripravlja Ken-nedy te dni nov proračun ter gospodarske in davčne programe za leto 1962. Zatrjuje se, da bo proračun, ki ga bo Ken-nedy predložil kongresu, določal 92 milijard dolarjev izdatkov. Proračun bo določa! nad 3 milijardo dolarjev več, kakor jih je bilo določenih v tekočem letu, in nad 10 mili- jard več v primerjavi z zadnjim Eisenhowerjevim proračunom. Razen tega se Kennedy pripravlja, da doseže od kongresa odobritev programa o liberalizaciji zunanje trgovine. —— «» — Tito je silvestroval na Brionih BRIONI, 2. — Predsednik republike maršal Tito je le. tos silvestroval na Brionih v krogu svoje družine in svojih sodelavcev. S predsednikom Titom in njegovo soprogo so silvestrovali; Edvard Kardelj, Vladimir Bakarič, Koča Popo. vič, Ivan Krajačič. Ivan Maček, Milentije Popovič, Vlado Popovič, Mladen lvekovič, Nikola Minčev in Slavko Komar s soprogami. Na silvestrovanju so bili tudi kipar Anton Avgustinčič, akademik dr. Bogdan Brecelj in Kiro Gri-gorov s soprogami. Predsednik Tito je za novo leto izmenjal novoletne čestit. ke s številnimi državnimi poglavarji in predsedniki vlad, med drugimi s predsednikom državnega sveta Poljske, predsednikom republike Gvineje, predsednikom Avstrije, kraljem Belgije, kraljem Grčije, predsednikom češkoslovaške republike, predsednikom in-dijske vlade Nehrujem. Hru-ščevom, z etiopskim cesarjem Haile Selasijem in z drugimi, roča, da je med petimi osebami, ki so jih aretirali včeraj v Taviri, tudi bivši voditelj katoliške delavske mladine Manuel Serra, ki je član omenjenega gibanja. Serra je bil obsojen v kon-tumacu pred dvema letoma zaradi udeležbe v protidržav-ni zaroti. Uspelo mu je zbežati in se zateči v kubansko poslaništvo v Lizboni, od koder je odpotoval v Brazilijo. Isti list poroča, da so se uporniki pred napadom na vojašnico razdelili na tri skupine: prvi skupini je uspelo vdreti v vojašnico skozi glavna vrata, druga skupina je preplezala zid, tretjo pa so ujeli, še preden je stopila v akcijo. Današnji tisk obširno piše e včerajšnjem napadu. Katoliški list »A Voz« piše med drugim: »Nedvomno so za zločin v Beji številni sokrivci v deželi. Vsi vedo, da sovražniki naroda in sovražniki vlade zavzemajo vodilna mesta v vojaških, upravnih in šolskih krogih«. Vladni list »Diarioda Manha« pa pravi: »Vsaka revolucionarna avantura v sedanjem trenutku pomeni spričo mednarodnega položaja napad na celovitost države«. ----««--- Vreme v Evropi 2ENEVA, 2. — Z novim letom je začelo v Švici snežiti. Snežne nevihte so zajele zlasti Basel, Zuerich in Bern, kar je povzročilo razne motnje v železniškem in cestnem prometu. V Zuerichu, kjer je zapadlo do 40 cm snega, je skoraj povsem onemogočen promet tudi za pešce. V Zue. richu in Bernu so očistili le glavne ulice mestnega središča. Mednarodni vlaki priha-jajo in odhajajo z velikimi zamudami. V severnovzhodni in osrednji Švici je sneg prekinil električno in telefonsko napeljavo. V prvih popoldanskih urah je snežni metež zajel tudi Lausanne in 2enevo. Tudi v Franciji predvidevajo nov sneg. Snežna nevihta in silovit veter sta v Belgiji povzročila veliko škodo. V mnogih občinah so ostali brez elektrike. Tudi Južna Nemčija je pod debelo plastjo snega. V Muen-chenu je promet izredno težaven in številne tramvajska proge so morali ukiniti. Tudi v Nemčiji imajo vlaki velike zamude. Raznim področjem v Španiji, zlasti na severovzhodu, grozijo poplave, Cestni promet med Madridom in Lizbo no ter med Lizbono in La Coruno je prekinjen. Tudi železniški promet med Madridom in Algesirasom je izredno težaven. Po izredno ostrem mrazu v teh poslednjih dneh ja v Moskvi začelo danes snežiti. Temperatura znaša okrog I stopinje pod ničlo. Na Finskem smo v polni zimi in termometer doseže tudi 20 stopinj pod ničlo. Predvidevajo, da se bo mraz še stop« njeval. V Oslu imajo 10 stopinj pod ničlo. V Kopenhag-nu je včeraj zapadel sneg. V Stockholmu imajo 7 stopinj pod n.člo .napovedujejo pa nov sneg, toda milejšo temperaturo. — 2 — 3. januarja 1962 Vreme včeraj: najvišja temperatura 15.5, najnižja 12.9, ob 19. u-ri 14.6; veter 7 km Jugovzhod n lk, zračni tlak 1009.7, vlage 78 odst., nebo 10^10 oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 11.1 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 3. januarja Genovefa Sonce vzide ob 7.47 in zatone ob 16 33. Dolžina dneva 8.46. Luna vzide ob 3.04 in zatone ob 14.16 Jutri, CETP^ K. 4. januarja Angela Podatki o razvoju gospodarstva v 11 mesecih lani Znižanje dohodka od davkov dokaz zastoja v trgovini Povečanje industrijske proizvodnje ■ Več zaposlenih in manj brezposelnih ■ Naraščanje meničnih protestov Niso še znani uradni podatki o razvoju najvažnejših tržaških gospodarskih panog, o zaposlitvi, potrošnji itd. tržaškega področja v preteklem letu. Vendar pa je mogoče dokaj točno oceniti stanje na osnovi uradnih podatkov tržaške trgovinske zbornice, ki se nanašajo na november, odnosno na razdobje od januarja do novembra lanskega leta. Preden preidemo na podrobnejšo proučitev posameznih postavk, lahko že uvodoma ugotovimo, da si razni podatki nekako med seboj nasprotujejo: Tako imamo opravka s povečano industrijsko proizvodnjo, istočasno pa tudi z nižjim obsegom vplačanega prometnega davka; potrošnja tobaka in zelenjave se je povečala; občutno pa so narasli menični protesti; število zaposlenih se je povečalo, brezposelnih pa zmanjšalo. Očitno »e tržaški gospodarski ip socialni organizem ni povsem «ujel»,saj še vedno obstaja preveč nerešenih vprašanj, da bi lahko tudi za naše področje veljal «ifalijanski gospodarski čudež«, o katerem je toliko govora in ki se je Trsta dotaknil samo bežno, mittlogrede. Najbolje je prišlo splošno Ugodno vsedržavno gospodarsko stanje do izraza pri industrijski dejavnosti, kjer je tudi Trst zabeležil pomemben napredek, saj je dosegel indeks industrijske proizvodnje novembra lanskega leta 206.2, medtem ko je znašal novembra 1960. leta 168.3. Indeks je računan na osnovi stanja 1953. leta, ki je vzeto za osnovo 100 in torej prikazuje, da se je industrijska proizvodnja v osmih letih več kot podvojila. Vendar pa tudi ta napredek ni brez temnih senc. Predvsem je namreč občutno narasla proizvodnja lahke industrije v novih tovrstnih podjetjih v Zavljah, istočasno pa je še vedno v krizi tržaška ključna industrija; ladjedelnice, Tovarna strojev in ILVA. Potrošnja tobaka je lani v enajstih mesecih dosegla 423 tisoč 9C9 kg, medtem ko je znašala v razdobju januar-no-vember 1960 leta 401.124 kg. in je torej letos rjarasla za 5.7 odst. Prav takb 'fif Vrasla tudi potrošnja sadja, in , zelenjave, saj so letos pripeljali na trg s sadjem na debelo 253.767 stotov zelenjave in krompirja (razdobje januar - november), lani pa 250.547 stotov; sadja pa so pripeljali 251.441 stotov, lani 229.805 stotov. Podatki o potrošnji torej niso neugodni, pa čeprav smo zabeležili nekoliko nižjo prodajo mesa. O resnih težavah, ki jih še vedno preživlja Trst, pa govore podatki o vplačanem davku na poslovni promet, saj ta davek nujno odraža raven vseh sklenjenih kupčij in torej tudi celotne trgovinske dejavnosti. Tako so letos novembra plačali 932 milijonov lir davka na poslovni promet, lam v istem mesecu 942 milijonov lir. Ker je potrošnja narasla (ne sicer strmo in niti v istem ritmu kot v dru-kih italijanskih mestih), lahko pripišemo to znižanje prodajam na debelo, odnosno težavam, ki obsta-jajo v tržaški trgovski dejavnosti na debelo, v posredniški vlogi tržaškega pristanišča. Nič manj niso neugodni podatki o meničnih protestih, nekritih čekih in neplačanih tratah. V lanskih prvih enajstih mesecih je bilo 25.545 meničnih protestov v vrednosti 732 milijonov lir (1960. leta v istem razdobju 25.395 v vrednosti 562 milijonov lir); nesprejetih trat je bilo 22.215 za 1.143 milijonov lir (1960. leta 19.945 za 1.054 milijonov lir); protestiranih čekov pa je bilo 198 za 146 milijonov lir (1960. leta 92 za 16 milijonov lir). Menični protesti, čeki brez kritja, nesprejete trate so gospodarski pojavi, ki so v določenem obsegu nekako »normalni », ker je skoro prirodno, da se določeno število kupčij konča z neuspehom, kupci pridejo v nepričakovane težave itd. Vendar pa je celotni obseg teh neuspelih kupčij za tržaške prilike previsok, zlasti pa povzroča skrb, da’ tako naglo narašča njih skupna vrednost. To govori, da ne gre samo za neuspele prodaje »na obroke«, temveč tudi za težave raznih trgovcev in drugih poslovnih ljudi. Razveseljive pa so številke o zaposlenih in brezposelnih, saj smo lani prvič presegli rekordno število zaposlenih zabeleženo v preteklih letih in tudi še ni bilo nikoli tako nizko število uradno ugotovljenih brezposelnih. Po uradnih podatkih je bilo 30. novembra 1961. leta 93 tisoč 927 zaposlenih oseb, in sicer 550, ali 0.6 odst. več kot 31. oktobra 1961. leta ter 2223, ali 2.4 odst. več kot 30. novembra 1960. leta. Brezposelnih pa je bilo lanskega novembra 11.318. in sicer 649 ali 5.4 odst. manj kot oktobra ter 2293, ali 16.8 odst. manj kot 30. novembra 1960. leta. Seja občinskega odbora Ko je operna sezona prekinjena 445 milijonov za razširitev\ Ornella pokopališča pri Sv. Ani s s v Q j 0 Končno so določili 10 milijonov za zgraditev kopališča in praTufce v Lonjerju Vanoni skupino Včeraj je bila seja tržaškega občinskega odbora, na kateri so med drugim sklenili, da bodo razširili pokopališče pri Sv. Ani. Za to povečanje pokopališča bodo porabili 445 milijonov lir. Na seji so sporočili odbornikom, da bo vlada prispevala za zidanje naslednjih šol: industrijske strokovne šole na Proseku, strokovne šole v Ul. Pascoli, srednje šole v Rojanu ter za dograditev osnovne šole na Kjadinu. Dodeljen je bil tudi prispevek za opremo osnovnih šol na Kolonkovcu, v Rocolu in v Ulici Flavia ter trgovske strokovne šole v Ul. Rismondo. Odbor je tudi sklenil, da bo predložil občinskemu svetu sklep o zgraditvi ceste od Ul. Marchesetti do Ferdinandeu-ma, za kar bodo potrošili 28 milijonov in pol. 10 milijonov so končno določili za zgraditev pralnice in kopališča v Lonjerju. ---«»-- V Pragi pogajanja 0 pristaniškem prometu Ta mesec bodo v Pragi po- 1 gajanja za obnovitev sporazu- .................................................................. Relativna večina je v zagati Podražitev električnega toka trd oreh za občinsko upravo Kaj bodo storili večinski svetovalci, ki so hkrati sindikalisti? Sedanji občinski svet čakajo v zadnjem letu obstoja precejšnji pretresi. Kot kaže, sicer ne bo težav s proračunom, saj lahko računa odbor z glasovi liberalcev, Tolloya in svetovalca Slovenske liste. Nevarna čer pa bodo za plutje «vecinske» ladje električne tarife. V občinskem svetu se je že začela razprava o sklepu, ki določa njihovo zvišanje, o čemer smo že obširno pisali. Proti zvišanju tarif se namreč ni izrekla le leva opozicij* Y“ "V.s?;*, vec tudi sindikalni organizaciji. Najprej je jastjo izrazila svoje nasprotovanje 'Delavska zbornica CGIL, nakar ji je pač morala slediti tudi Delavska zbornica CI9L. Spričo tega je nastalo za tri občinske svetovalce večine, ki so tudi sindikalisti, nekakšno vprašanje vesti. Ti svetovalci oziroma odborniki so demokristjana Verza in Del Conte ter republikanec Bazzaro. Čeprav se je zdelo, da bo večina, bolj točno povedano le relativna večina, pristala na zvišanje tarif, je težko pričakovati, da bi ti trije svetovalci ravnali proti sklepom sindikalne organizacije, ki jo vodijo, saj bi s tem zabredli v zelo neroden položaj. Zato ni težko uganiti, da so zavladala med konvergentnimi strankami oziroma njihovimi svetovalci, različna mnenja. Kot izraz tega so se tudi že razširili glasovi, da bo občinski odbor sklep o zvišanju ta-rif nekoliko spremenil, tako da bi se zvišale bolj postopno, to je v večjem številu let. Po vsem tem ne smemo pozabiti, da je prav zaradi Ace-gatovih tarif padla prejšnja Bartolijeva občinska uprava #8ibada imeno- vala komisarja, ki je prevzel neprijetno odgovornost zvišanja tarif. Tudi sedaj' je težko pričakovati, da bi občinski upravniki sprejeli tako nepopularen sklep, zlasti ker se bližajo občinske volitve. Jasno je, da so spričo tega v zelo nezavidljivem položaju. Po drugi strani pa bo seveda uprava Acegata silila, da se tarife na vsak način zvišajo, ali pa bo zahtevala, naj občina krije morebitni primanjkljaj. Občina pa je že tako pasivna in lahko uravnoveša svoj proračun le z državnim prispevkom. Zato ni velike izbire: ali se zvišajo ta- •niiiliiiiiimiiHiiinmiimtiiiiifmmiiiiiltHHiimiiiimiiiiiiimuiiiiiriimiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiii Prva smrtna žrtev na Tržaškem v tem letu K lambreto je trčil v tovornik in obležal mrtev na eesti Nesreča se je zgodila na avtomobilski cesti pred električno centralo na Opčinah Prva smrtna prometna nesreča na našem področju v letošnjem letu se je zgodila sinoči na avtomobilski cesti, in to prav blizu zloglasnega križišča na Opčinah. Hude nesreče, pri kateri je zgubil življenje 40-letni Mirko Slama, ki je bival v begunskem taborišču na Opčinah v baraki št. 14 .tokrat ni krivo omenjeno križišče, pač pa slabo vreme. Ob 20.30 je po omenjeni cesti vozil tovornik z evidenčno tablico GO 18560, ki ga je šofiral lastnik Ruggero Zanol-la iz Tržiča, zraven njega pa je sedel pomožni šofer Orlando Pizzignacco, tudi iz Tržiča. Iz Trsta sta peljala tovor jajc, ki je bil namenjen v Milan.’ Ko sta prevozila križišče in prispela pred električno centralo, sta ustavila tovornik, da bi pred radiator postavila zaščitno platno, ker je pritiskal mraz. Komaj sta u-stavila vozilo in prižgala o-pozorilne lučke, sta slišala, da se je nekdo zaletel z vso silo v zadnji del tovornika in treščil na tla. Pogledala sta in zapazila skoraj pod zadnjim levim kolesom lambreto z evidenčno tablico TS 20192, na cesti pa motorista s prebito glavo. Takoj sta obvestila policijo in RK. Kmalu nato so na kraj nesreče prišli a-genti prometne policije in o-sebje RK, toda za nesrečneža ni bilo več pomoči, ker je bil že mrtev. Predstavnik sodne oblasti dr. Franco je izdal potrebno dovoljenje, da so truplo odpeljali v mrtvašnico. Policija je seveda takoj u-vedla preiskavo, da bi ugotovila vzrok nesreče, imela pa je precej opravka tudi za u-gotovitev identitete ponesrečenca, ker pri njem niso našli nobenih dokumentov. A-genti policije so spraševali na raznih krajih, da bi ugotovi-li kdo je ponesrečenec. Tako ■o vprašali tudi v begunskem taborišču. Edini znak za ugo-tovitev je bila obleka, in si-cer delovna obleka dimnikarja. Slama je bil namreč občinski dimnikar. Tako so v taborišču ugotovili, kdo je ne. arečnež, ki je tako tragično Igubil življenje. Slama se je vračal z Jam-breto in je verjetno vozil zaradi mraza in burje s sklonjeno glavo, tako da ni pravočasno zapazil tovornika, ki se je pred njim ustavil. Z lambreto je zavozil skoraj pod tovornik, treščil je z glavo ob rob stranice ter si prebil lobanjo in je bil pri priči mrtev. ---«»--- V Tržiču Roparski napad na blagajničarko Predsinočnjim je neki neznanec poskušal oropati v Tržiču blagajničarko kina «Azzurro», ki se je vračala domov. Dekle, ki je nosila v torbici celotni večerni inkaso 250.000 lir, je pognala v beg napadalca. Bilo je pozno zvečer, ko se je 26-let.na Laura Martinuzzi jz Drevoreda S. Marco 78, vračala domov z dela. Dekle je že odprla vhodna vrata hiše, kjer stanuje ter je pravkar hotelo prižgati luč na stopnišču, ko jo je neki moški napadel. Z dlanjo ji je zamašil usta ter ji hotel istočasno iztrgati torbico iz rok. Dekle pa se ni prestrašilo. Postavilo se je po robu napadalcu ter ga pognalo v beg. Med pretepom ga je Martmuzzijeva opraskala ter mu celo iztrgala usnjeno kožico iz ovratnika. Takoj nato je Martinuzzije-va padla v nezavest. Na pomoč sta jj priskočili mati in babica, ki sta slišalj njene 'klice na pomoč. Dekle je policijskim organom navedlo splošne podatke o napadalcu katerega pa do sedaj še niso aretirali. Verjetno gre za mladeniča, ki je že dalj časa zasledoval Mar. tinuzzijevo. Naročniki, eitatel j i! Kdor bo poravnal celoletno naročnino za 1962 do 15. januarja, bo pripuščen k nagradnemu žrebanju, ki bo konec januarja. Med starimi in novimi naročniki bomo izžrebali dva, ki se bosta zastonj udeležila našega izleta v Dalmacijo, poleg tega pa bomo izžrebali se deset drugih lepih nagrad. Jasno je, da prejme vsak naročnik, ki poravna naročnino za celo leto. tudi lepo slovensko knjigo. ma o tranzitu češkoslovaškega blaga skozi tržaško pristanišče. Lani je znašal ta tranzitni promet nad 400.000 ton, kar je znatno preseglo predvideni minimalni promet 350.000 ion Tržaško delegacijo bo vodil predsednik trgovinske zborni ce Caidassi. V njej bodo predstavniki Javnih skladišč, plovnih družb (n špediterjev. Se prej pa bo na Dunaju tehnična pripravljalna konferenca, in sicer 15. in 16. januarja. -------------«»--- Delovanje pomorske policije v preteklem letu V preteklem letu je osebje policije, ki opravlja svojo službo z motornimi čolni, rešilo na morju pet oseb in 11 čolnov ter potegnilo iz morja eno truplo. Med drugim so 14. junija priskočili na pomoč 17-letne-mu dijaku Federicu Marzottu, ki se je peljal s sandolinom in je bil v nevarnosti, ker se je sandolin prevrnil, 30, julija so pohiteli na pomoč ribiču Josipu Sauliju, ki je bil v nevarnosti, ker mu je odpovedal motor čolna, 16. avgu-sat je civilni nameščenec Re-migio Coselli rešil iz morja milanskega inženirja Hanna Specha, ki je padel v morje pri Devinu, 3. septembra so priskočili na pomoč Francescu Parisiju, kateremu se je pokvarilo krmilo motornega čolna, 18. sepetmbra so rešili iz zagate 20-letnega Fulvia Be-neja in 20-letnega Pietra Stei-nera, katerima je počil gumasti čoln, 26. novembra pa so v miljskem portiču potegnili iz morja truplo Francesca Pa-olinija. Aretiran brezvesten avtomobilist Agenti prometne policije so odkrili, aretirali in prijavili sodišču 23-letnega Domenica Germana s Trga stare mitnice 10, ki se bo moral zagovarjati zaradi kršitve cestnega zakona. Germaho je namreč na Silvestrov večer v Ul Com-merciale z avtom podrl 28-letnega Maria Majcna iz Ul. Cologna 73, ki se je peljal na skuterju, ne da bi mu nudil pomoč. Majcen si je zapomnil številko evidenčne tablice in je to sporočil prometni policiji, ki je tako lahko odkrila krivca. rife, ali pa mora država zvišati svoj prispevek za kritje primanjkljaja, kar bi bilo tudi najbolj pravično vse dotlej, dokler se ne bo izdatno izboljšal gospodarski položaj Trsta in bodp lahko občani posegli bolj v žepe. Ce pa se ne bo to zgodilo in ne bo sprejet sklep o zvišanju električnih tarif, kar je zelo dvomljivo, bo uprava Acegata skoraj gotovo skušala zvišati ceno tramvajskih vozovnic, ali vsaj ukiniti nekatere ugodnosti za potnike, kot so zelene in rumene vozovnice. Cisto -proračunsko vzeto bi bilo to tudi razumljivo saj je, rgvno mestna prevozna služba zelo pasivna, in sicer skoraj za milijardo lir. Do sedaj so namreč krili ta primanjkljaj z velikim dobičkom, ki so ga imeli od plina, vode in elektrike, saj so ravno -to poslednjo zelo poceni kupovali in drago prodajali. Ravno zato je neki občinski svetovalec, v razpravi o tarifah duhovito pripomnil, da se vozijo tramvaji in filobusi po treh kolesih, pri čemer je mislil, da obratuje na račun dohodkov od omenjenih treh A-cegatovih uslug. Z zvišanjem kupne cene za elektriko pa se bodo Acegatovi dohodki od nje močno skrčili in bo moralo podjetje na drug načm kriti izgubo. Pri tem pa mora predvsem upoštevati, da so mestni prevozi javna in družbena služba, pri kateri ne more veljati merilo rentabilnosti, saj je ta služba po vseh mestih pasivna. Pri nas pa je treba računati s tem, da bo še bolj pasivna, ker je treba povezati razne nove mestne predele s središčem, za kar so na primer še pred kratkim uvedli novo progo št. 21 k novemu naselju San Šer-gio. Prav tako so spremenili sedaj avtobusno progo št. 25 s prečno črto v progo št 26. V bistvu je že prej šlo za dve progi, to je do Sv. Alojzija in do Katinare, vendar bodo morali zaradi povečanja števila stanovanj in prebivalcev povečati število avtobusov, s čimer se bo seveda povečala tudi pasiva. Ob vsej tej razširitvi prevozne mreže pa se ne veča število potnikov in s tem dohodek, kar je treba seveda pripisati predvsem povečanju števila osebnih vozil. Ce pa bi zvišali ceno vozovnic, se bo število potnikov še bolj znižalo, kar pač pomeni, vrteti se v začaranem krogu. Spričo vsega tega je očitno, da je vprašanje tarif ne glede na morebitno občinsko krizo zelo trd oreh, ob katerem si lahko marsikdo polomi zobe. Kako bodo ta oreh strli oziroma ta težki vozel rešili, bo pokazala bližnja prihodnost. Tatovi motornih vozil ne mirujejo A vtomobilski tat ušel zašle do vanju karabinjerje v V Avditoriju štirje ljudski koncerti - S Čajkovskega «Onjeginom» se bo operna sezona nadaljevala od 20. februarja do 8. aprila Operna sezona v gledališču «Verdi» se je prekinila in v tem času bodo v gledališču na. stopale nekatere gledališke skupine, medtem ko bo Tržaški filharmonični orkester priredil v Avditoriju nekaj <(ljudskih)) koncertov. Iti navadno vedno privabijo dovolj občinstva Ce se najprej ustavimo pri teh koncertih, potem lahko navedemo, da bodo v sledečih dneh: 12., 19. in 26. januarja ter 2. februarja. Dirigirali bodo Elio Boncompagni, Gabriel Faure, Hermann Michael in Franco Gallini, kot solisti pa bodo sodelovali pianisti Carl Tillius, Sergio Ca-faro in Emilio Ribali ter violinist Carlo Pacchiori. Med gledališkimi skupinami bo prva prispela v gledališče ((Verd i» skupina, ki jo vodi Lucio Ardenzi. Glavna privlačnost v tej skupini bo Ornella Vanoni, ki je vred leti že nastopila v Trstu, toda kot pevka. Glavni igralec te skupine je Paolo Ferrari. Predvajali bodo «ldiota» francoskega avtorja Marcela Acharda, nato pa delo Piera Benedetta Bar-tolija «Dnevniki». Trenutno še ni znano, če se bo eno ali drugo delo ponavljalo ali ne. Nato bo prišla skupina, ki bo igrala ((velike detektivke» in v kateri so glavni stebri Carlo Alighiero, Elena Cotta in Elsa Vazzoler, Igrali bodo ((Pajčevino« Agate Christie ter novo delo Valdimara Caiolija ((Štiri mlade redovnice» in še druge novosti. Lucio Ardenzi vodi tudi aTeatro Mediterraneo» z AchiL lom Millom. Ta skupina bo dajala najprej Pirandellovo eLiola« v režiji Vittoria De Sica, nato pa «De Pretore Vin-cenzo», novost Eduarda De Fi-lippa, ki jo avtor tudi sam režira. Znani režiser Franco Enri-quez vodi skupino «Stirih« — poleg njega še Glauco Mauri, Valeria Moriconi, Mario Scac-cia — ki se bo predstavila z «Nosorogom» Ionesca ter s «Barako», katere avtor je Gar. cia Lorca. Erminio Macario je po lanskem nastopu ostal v zelo dobrem spominu. Letos ima na sporedu /fppiedijo «L a belja, Rosin» in druge komedije. Po tem še kar dolgem presledku se bo operna sezona nadaljevala z gala predstavo 20. februarja, ko bo na sporedu premiera ((Evgenija Onje-gina«. Za Trst je ta opera novost. Dirigiral jo bo Efrem Kurtz, peli pa bodo Mietta Sighele, Giovanna Fioroni (obe sta nastopili v «Vanes-si»), Vittor\i Palombini, Gio-vanni Gibin, Mario Sereni (v glavni vlogi; ta pevec se je udeležil nedavne turneje beneške Overe v Beogradu) in Leo Pudis. V drugem delu letošnje operne sezone je na sporedu še nastop velikega madžarskega baleta, nato pa opere ((Poganski kamen«, novost Tržačana Giulia Viozzija, ki bo doživela krstno predstavo. ((Madame Butterflv« z Gigliolo Frazzoni, «Don Pasguale« z ltalom Tajom in «Otello« z Jamesom McCrackenom kot protagonistom Zadnja premiera bo 31. marca in 8. aprila bo zaključek sezone. Radijska reportaža o dalmatinskih vinih Danes ob 15.20 bo radio-po-staja Trst 1 posredovala na pokrajinski mreži radiorepor-tažo Licia Burlinija in Dimitrija Volčiča o dalmatinskih vinih. Reportaža, katere naslov je «Val piti un bicer de dalmato«, je tesno povezana z obdobjem, ko je bilo v Trstu zelo v čislih dalmatinsko vino. Današnja oddaja je nekakšen uvod v televizijsko oddajo, ki jo RAl pripravlja za prihodnji teden, in sicer o temi; ((Potovanje v Dalmacijo«. ---«»---- Prihod ameriških turistov V petek bo prispela v Trst skupina ameriških izletnikov, ki potujejo z ladjo «Vulca-nia», ki križari po Sredozemskem morju. Ladja se je na tem potovanju ustavila tudi y, Dobrovniku. - 000500000000XX>0<)0 Slovensko gledališče v Trstu """"I'.v.........................................„„„ Maloobmejni promet v preteklem letu SKoraj 5 milijonov prehodov samo skozi bloke naTržaškem Največ prometa ima blok Škofije - V mednarodnem prometu so na prvem mestu Jugoslovani s skoraj pol milijona prehodi V našem včerajšnjem dnevniku smo objavili številke o maloobmejnem prometu v mesecu decembru, danes pa imamo že na razpolago podatke o celokupnem prometu v letu 1961. Lansko leto je s prepustnicami potovalo preko meje 2.355.681 Tržačanov ter 2 milijona 573.225 Jugoslovanov, tako da so na obmejnih prehodih tržaškega področja zabeležili skupno 4.928.906 prehodov v obeh smereh, kar je za 120.000 prehodov manj kot leta 1960. Toda nedvomno bi maloobmejni promet v lanskem letu dosegel ali celo presegel predlanskega, če ne bi bil v lanskem marcu za tri tedne prepovedan prehod meje. Ci-tatelji se prav gotovo še spominjajo, da so zdravstveni organi obeh držav odredili zaporo meje zaradi epidemije slinavke in parkljevke, ki je razsajala na našem in gori-škem področju. To je razvidno tudi iz podrobnih mesečnih številk. Ta ko je bilo v januarju lanskega leta zabeleženih skupno 388.515 prehodov (180.131 Tržačanov in 208.381 Jugoslovanov), v februarju (ko je slinavka že razsajala) je bilo zabeleženih 294.170 prehodov (135.260 in 158.910) v marcu pa le 233.366 prehodov (101.097 in 132.269). Potem pa so prehodi stalno naraščali in so vse do decembra presegali številko 400.000. V aprilu je bilo skupaj 437 Zaradi številnih tatvin avtomobilov in drugih vozil so karabinjerji vzpostavili leteče cestne bloke. Tako so v noči med ponedeljkom in torkom ustavili na cesti nad Lonjer-jem sumljiv avto, toda šofer je pritisnil na plin in zbežal. Karabinjerji so se pognali za njim in čez nekaj sto metrov dohiteli avto, ki je bil ustavljen, o šoferju pa ni bilo nikjer ne duha ne sluha. Kljub temu pa se tatvine raznih vozil še ponavljajo. Ila-rio Baldini iz Ul. Del Vento 9 je prijavil, da so mu neznanci ukradli vespo, ki jo je parkiral pri Sv. Soboti. Mario Germek od Briščikov št. 34 je prijavil, da so mu neznanci ukradli motorno kolo, ki ga je parkiral na Opčinah blizu kino dvorane Belvedere. Otello Ritovini iz Ul. Rossetti 26 je prijavil, da so mu neznanci ukradli motorno kolo, ki ga je parkiral blizu svojega doma. Giacomo Apollo-nio iz Ul, Ghirlandaio 25 pa je prijavil, da so mu neznanci ukradli ponoči lambreto, ki jo je parkiral na cesti blizu svojega doma. ---«»---- Žrebanje loterije v ponedeljek 8. t. m. Ministrstvo za finance sporoča, da bo žrebanje državne loterije (lotto) v ponedeljek 8. januarja. Žrebanje so odložili na ponedeljek, ker je prihodnjo soboto praznik Treh kraljev. tisoč 535 prehodov (210.543 in 226.992), v maju 427.405 (202.564 in 224.841), v juniju 440.632 (230.156 in 310.476), v juliju 449.094 ( 217.631 in 231.463), v avgustu 481.292 (241.341 in 239 tisoč 951), v septembru 469.310 (224.041 in 240.269) v oktobru 442.701 (210.769 in 231.932), v novembru 429.222 (199.967 in 229.255) in v decembru 440.667 (202.181 in 238.486). Največ prometa so zabeležili na bloku Škofije, kjer je bilo skupaj 2.177.593 prehodov v obeh smereh. Na drugem mestu je blok Fernetiči z 1.549.521 prehodi, potem pa pride Pesek s 332.913 prehodi. Bilanca maloobmejnega prometa v preteklem letu je torej več kot zadovoljiva, saj nam številke potrjujejo, da promet ne upada, temveč da se iz leta v leto drži na isti ravni oziroma, da celo narašča. Na razpolago imamo tudi po. datke o mednarodnem prometu, to je o prometu oseb, ki so lansko leto potovale s potnimi listi. Na vseh blokih tržaškega področja so lani za-beležili 433.145 prehodov l-talijanskih državljanov ter 1.328.811 prehodov drugih državljanov. Na prvem mestu med tujimi državljani so bili lani Jugoslovani s 456.570 prehodi, na drugem mestu so bili Nemci z 257.494 prehodi, na tretjem Francozi s 112.265 prehodi, na četrtem Angleži s 108.552 prehodi in šele na petem mestu (še predlanskim na drugem mestu!) so bili Avstrijci z 68.645 prehodi. Zanimivo je, da so se v primerjavi s prejšnjim letom spremenile tudi številke o prehodih skozi posamezne mednarodne bloke. Tako so letos — kot običajno — zabeležili največji mednarodni promet na bloku Pesek, kjer je bilo 660.554 prehodov, sledi železniški blok na Opčinah s 459.210 prehodi, nato pa pride blok Škofije s 361.170 prehodi. Blok Fernetiči, ki je bil doslej na drugem mestu, je bij lani šele na četrtem z 281.022 prehodi. V mednarodnem prometu so torej zabeležili skupno 1,761.956 prehodov s potnimi listi. Ce te dodamo oziroma prištejemo k prehodom s prepustnicami, tedaj dobimo visoko številko 6,690.862 prehodov na tržaški meji med Italijo in Jugoslavijo. To je število ,ki ponovno dokazuje «odprto» mejo, po drugi strani pa tudi ogromno delo, ki ga morajo letno opraviti obmejni organi obeh držav. ----«»--- Poskus samomora Predsinočnjim si je 36-letni Renato Ban s Scale Sante 12 hotel vzeti življenje zaradi bolezni, ki ga muči že več časa, pa so ga vendar pravočasno rešili. Nekoliko po 2. uri je neka sostanovalka slišala sumljiv ropot. Vstala je in odšla na hodnik, da bi videla, kaj se dogaja. Tam je vsa preplašena zagledala Bena, ki je že visel izpod stropa. Klicala je na pomoč in priklicala Banovega očeta, ki je prerezal vrv in tako rešil svojega sina. Nato so ga z rčšilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na IV. medicinski oddelek. Zdravili se bo moral 10 dni. V soboto, 6. t. m. ob 15. uri v Prosvetnem domu «A. Sirk« v Križu Giuseppe Luongo BARABAU ZMAJ SEDMEROGLA V mladinska igra v dveh dejanjih Prevedel: J. N. L, Režiser: Jožko Lukeš Kostumograf in scenograf; Vladimir Rijavec Glasba: Pavle Merku PONOVITEV ob 18. uri v Prosvetnem domu «A. Sirk« v Križu * * * V nedeljo, 7. t. m. ob 17. uri v dvorani na stadionu «1. maj» Anton Pavlovič Cehov «Na veliki cestic Dramski mozaik v dveh delih v priredbi Jožeta Babiča tvorijo enodejanke: NA VELIKI CESTI — LABODJI SPEV — TRAGIK PO SILI — O ŠKODLJIVOSTI TOBAKA Prevod Janko Moder Režiser: Jože Babič Scenograf: inž. arh. Ernest Franz Glasba: Pavle Merku OOO: sr/)0(!fyc«0C0 Nesreča vespista na mokri cesti Zaradi mokre ceste se je včeraj popoldne ponesrečil z vespo 37-letni Marcello Albertini iz Ulice Cologna št. 47. Pri Sv. Andreju je na ovinku zgubil nadzorstvo nad vozilom in zletel na cesto. Pri tem si je zlomil desno roko in so ga z zasebnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral od 30 do 40 dni. V telovadnici si je zlomil roko Včeraj pozno popoldne je sam prišel v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek, 17-letni Dario, Danieli iz Ul. Soncini 64. Povedal je, da je že 19. decembra med telovadno uro padel v telovadnici društva »Ginnastica Trie stina« in si zlomila levo roko Zdelo se mu je, da bi se lah ko zdravil doma, pa je mo ral v bolnišnico. Zdraviti se bo moral 40 dni. Cestni gusar povozil pešca in zbežal Brezvestni avtomobilist je včeraj okrog poldne v Istrski ulici povozil 50-letnega Maria Romana iz Ul. d’Alviano 84 in je zbežal, ne da bi ponesrečencu nudil pomoč. Romano si je nalomil rebra in levo ramo, zaradi česar so ga sprejeli na I. kirurški oddelek in se bo moral zdraviti od 30 do 40 dni. Ko je včeraj popoldne 64-letna Maria Kreissl s Trga Liberti 9 prečkala cesto na določenem prostoru za pešce blizu pokopališča pri Sv. Ani, jo je povozil z motorjem 26-letni Stellio Bruni iz Ul. Gali-lei 19. Ženska si je pri tem zlomila nogo in so jo nemudoma odpeljali z rešilnim av-tom v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo morala skoraj 2 meseca. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 31. decembra 1961, 1. in 2. januarja 1962 se Je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo pa je 44 oseb. UMiRLl SO: 64-letni Francesco Borri, 73-letna Marija Jamnik por. Pitteri, 72-letnl Anton Žnideršič, 77-letna Giselia Pertout vd. Tutta, 79-letni Antonio Lenarčan, 69-letna Giovanna Zavo-rer por. Valeri, 68-letna Domenica Padovani, 82-letna Ernesta Boldrin, 69-letni Antonio Ostro-uska, 73-letni Ailessandro Serva-dei, 7u-letni Romeo Amlgoni, 74-letna Anita Vizzj por. Gali, 82-letna Clotilde Galterosa vd. Mar-dhi, 73-letna Anna Pontini por. D’Urso, 54-letna Barnaba Giorgi, 78-letna Medea Tolusso por. Ma-rassi, 76-letna Eltsabetta Cubra-nioh por. Pegolo, 73-letna Ama-lia Dougan Por. Sani, 82-letna Giovanna Naure por. Semerelll, 91-letni Antonio Vari-ch, 78-let-na Antonia Loblsch por, Gece-le, 89-letna Adele Calligaris vd. Boseilo, 59-letni Cosimo Nardel-la, 63-letna Maria Babich por. Staffetta, 72-letna Lucia Doria, 72-letni Lovrenc Brišček, 54-letna Amalia Bagriellich por. Bel-lich, 62-letni Giovanni Chieco, 70-letni Remo Fermeglia, 75-let-ni Francesco Groppazzi, 67-letna Virginia Parenzan por. Iust, 94-letna Antonia Urancar vd. Hai-nan, 62.-letna Giovanna Blasco-vlc vd. Olivotto, 64-letnl Antonio Mastronardi, 79-letna Ana Flego por. Franovlč, 75-letna Giovanna Damlani vd. Fontanot, 1-letna Faustina Rotundo, 62-let-na Elena De Tulilo por. De Francesca, 93-letna Frančiška Versaj vd. Poznik, 81-letna Maria Bordon vd. Berson, 85-letna Giulia Marši vd. Danieli, 76-let-ni Giuseppe Zubini. NOČNA SLUŽBA LEKARN RVAM Al Cedro, Trg Oberdan VERDI Kot je znano, bodo prešle; dek v operni sezoni izpolnili nastopi raznih gledaliških skupin. Prva bo nastopila 9. ja; nuarja skupina, ki jo vodi Lucio Ardenzi m kateri pripadajo: Ornella Vanoni, Paolo Ferrari, Paolo Carlini, Di* na Sassoli, Mario Maranzana, Gianni Galavotti, Angela Car-dile in Roberto Pescara. Igrali bodo tridejanko Marcela Acharda «Idiot». Režiser je Sil-verio Blasi. Sledijo «Dnevni-ki», zabavno delo v treh dejanjih Piera Benedetta Bar-tolija. V gledališki blagajni so ž» na razpolago vstopnice. TEATRO NUOVO V petek ob 21. uri ponovitev za abonma I «11 Saltuzza«, Andrea Calme. Režija Giovanni Poli. Rezerviranja in prodaja vstopnic v prodajalni gledališča tel. 24-839 in v galeriji Protti tel. 36-372. MODERNO Še danes zanimiva varietejska prireditev z zapeljivo Lolo Gracy v reviji «Lola iz Gol-den bara«. Sodelujejo čudovite deklice angleškega baletnega zbora. C KINO 2; Picciola, Ul. Orianl 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Serravallo, Trg Cavana 1; G. Papo, Ul. Fel-Iuga 46 (Sv. Alojzij). VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem najvišje, v 3, prevladujoče) pomaranče 53 200 65 limone , . 83 94 94 mandarini 36 212 83 jabolka 1 . • • • • . 77 141 12» jabolka II t . .: 24 129 H.) hruške 1 . S . ::. 141 188 166 hruške II , s: 53 153 129 pesa - . . . • • ::. 38 150 68 artičoke . • _ " ‘ 45 70 55 zelje . . . . 47 60 60 cvetača . . • « 94 188 129 cikorija . . 36 60 41 čebula . . . N 47 71 99 koromač . • • • • • 65 80 70 razna solata b • i 36 106 94 krompir . . • • »! - 163 250 225 paradižnik • • . i . 31 61 46 rdeči radič - t 71 165 153 zeleni radič 1 :. : 175 625 188 zeleni radič II ::. 188 375 313 zelena . . . 70 130 80 špinača . . 75 225 100 Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec). hbmnn Nazlonale 16.00 «Napad sto in enega« (La carica dei cento t uno), Walt Disneyev film V leohnlcolorju. Najboljše voščilo Za leto 1962. Feuice 15.30 «L’occhio caldo de! cielo«. Eastmancolor. RocK Hudson, Kirk Douglas, Doro-t'hy Malone Excelsior 15.30 «Madame Sans Gene«. Techn color. Sophia Loren, Robert Hossein. Grattadelo 16 00 »Baraba«. Tech-nlrelor. Anthony Qulnn, Silvana Mangano, Ernest Borgnine, Katy Jurado Arcobaleno 16.00 «Razporoka P° italijansko« (Divorzio allMtalia-na). Marcello Mastroianni, Daniela Ročna. Prepovedano mladini. Supercinema 16.00 «Dva straf-fnnjstra U 2 marescialli). Toth, Vittorio De Sica. Aiabarda 15 30 «Bratje s Korzike« (l fratelli Corsi). Tee tnala color Goffre.y Horne, Valerie Langrang*. Aurora 16 00 »Sovražnika« (I due nemici). Cristallo 16.30 «Dvojnl obraz maščevanja« (I due volti delia vendetta). Technicolor. Mar-lon Brando. Prepovedano mladini. Garibaldi 16 30 »Indijanska meja« (Frontiera Indiana). James Dans. Capitol 15.30 «Vrača se septeffl"! ber» (Torna settembre), Tech-nicolor Rock Hudson, Gina Lollobrigida Zadnji - dan-. Imnero 16.30 »Topli veter« (Vento caldo). Italia 15 30 »Don Camillo, a ne preveč monsignor« (Don Camillo moiislgnore ma non trop-po). Fernandel, Gino Cervi. f Massimo 16.00 «Ztvel Robin HO-'•d» (Vjva Robin Hood). Tech-' i icolor. John Derek, Diana Lynn Moderno 16 30 22.00 Lola Gracy v ——vi- j »Lori del Goiden Bar«.; Na plat-.u »Možje in plemenitaši« (Uomini e nobiluomini). 1 Zadnji dan. Astia 16.30 »Poželenje na son-; cu» (Desiderio nel sole). Astoria 16.30 »Kakšna ženska, kakšni dolarji« (Che femmina che doliari). Technicolor. — Prepovedano mladini. Vlttono Veneto 16 00 «Caffe EU-iona« Elvvis Presley. Ideale 16 00 »Sinovi puščave« (1 f.gli del deserto). Stan LaU-ret, Qliwer Hardy. Marconi 16.00 «Heraklejevo maščevanje« (La vendetta di Er-cole). Technicolor. Mark For-rest. Abbazia 16.00 «Princ tat« (I' principe ladro). Technicolor-T. Curtis, Pijier Laurie. Odeon 16.00 «Nekomu ugaja vroče« (A qualeuno piace caldo)-; Marilyn Monroe, Tony Curtis. Skedenj 16.00 «Poslednja plaža« (L‘ultlma spiaggia). Gregorji; Pečk, Ava Gardner, Fred A-staire. BRUSINI CARLO, Trst Ul. Bat-tisti 20, prodaja gospodinjsko elektr-cne predmete — štedilnike na drva, premog pi n elektriko — trajno goreCe peči na premo* in kerosene ter na plin m elektriko. Olajšave prt plačilu. Postrežba plina na dum. — Telefon 29 041 PHI MAGAZZINU FELICE, Trst. Ul. Carducci 41, DOBIIe’; ženske mo«ke In otroške dežne plašče bunde, hlače, topiče m srajce najbollšlh vrst In znamk P° nalnlžhh cenah. VESPAGENZ1A, Trst, Ulica S-Frar'-esc0 44, tel. 28-940, takojšnja Izročitev GRAND SPOR? MODEL 1962 — 160 ccm z rezervnim kolesom po znižani ceni, Darovati danes vespo, darujete srečo sipomladi. KINOPROSEK-KONfOVEl predvaja danes 3. t. m ob 19.30 Metro film: RASPUTIN IN CARICA (Rasputin e 1’imperatrice) Igrata: JOHN ETHEL in LIONEL BARRYMORE predvaja danes 3. t. m. z začetkom ob IS. uri pustolovski film; Kriminalec iz Tomstona* II fuorilegge di Tomston-e Igrajo: JOHNS MONTGOMERY j,n GIM DAVIS PATETIČNA SCENA V FRANCIJI NA PRELOMU LETA V rovih 300 m pod zemljo 800 mož v borbi za obstoj Vmes še zgodba o mladem Jeanu, ki so mu tovariši dovolili, da je prekiniI stavko, da bi držal besedo, ki jo je dal dekletu preden je šel v vojsko v Alžirijo PARIZ, v noči med 31. decembrom in 1. januarjem: — To je letošnje poročilo o Jeanu Claudu Saleu. Ne brskajte po spominu. To ime vam ne bo ničesar povedalo. Zanj niste nikoli slišali. * » * Osem sto petinšestdeset rudarjev leži v tej novoletni noči na slami, ki so jo razgrnili po rudniških rovih. Leže drug ob drugem, tu doli pod zemljo, tri sto metrov globoko pod zemljo. Tri sto metrov od tod na vrhu, povsod, na vseh koncih se pričakuje novo leto. Zelo enostavno je se z dvigalom povzpeti tri sto metrov navzgor, stopiti skozi izhod, odhiteti domov in s svojimi ter s tovariši in prijatelji pričakati 1962. leto. To je skrajno enostavno. Toda 866 rudarjev noče iz rovov, iz rudnika. Teh 865 rudarjev nima niti cigarete, da bi si jo prižgali: v jami, v jašku in v rovih, je kajenje prepovedano. Tudi svetlobe imajo kaj malo, toliko da razlikujejo kvarto od kvarte, pikovo damo na pr. od srčne dame in podobno. In tudi zraka nimajo tu veliko. To prav gotovo ni prijetno, posebno ni prijetno, ko se ve, da zgoraj, komaj tri sto metrov nad njihovimi glavami igrajo godbe, da se zgoraj Pije in pleše, da se zgoraj je puran, pa ponovno pije, prav po rudarsko pije. Toda «črni ljudje« nočejo iz rovov. * * * Seveda je tudi druga stran medalje. Dvajset najlepših deklet Francije se v tem trenutku v bikiniju graciozno sprehaja čez oder v gledališki dvorani ladje ((Francija«, ki je ponos francoskega ladjedelništva, ki je največja, morda celo najhitrejša ladja na svetu. Sedem sto povabljencev v smokingih in večernih toaletah prisostvuje izvolitvi «Miss Francije« za leto 1962. Pri #Maximu», komaj pet sto korakov od Trga Concorde: novo leto se tu pričakuje ob šampanjcu, vstopnina je «ko-> ,maj» dvajset tisoč frankov na osebo. Tu so Michele Morgan, Sophia Loren, Qnassis... Gospod Debre, mislimo na onega Debreja, ki je predsednik francoske vlade, je odšel na svoje posestvo — ponosen na rekord, ki ga je postavil vprav pred nekaj dnevi, 23. decembra. Tega dne je proslavil 1008. dan svoje vlade in s tem doživel čast, da je «naj dolgotrajnejši« načelnik kabineta v Franciji v tem stoletju. Devet sto tisoč Parižanov *e je vkrcalo na «smučarske vlake«, da bi dočakali novo leto v planinskih predelih Francije. Jean- Marie je vsem svojim prijateljem poslal za praznike Po četrt kilograma kaviara. * * * Kaj pa bi počeli s Saleom? (Z onim našim Jeanom-Clau-dom Saleom). Spodaj, v rudniku, točno šti-'** sto kilometrov od Pariza In še nadaljnjih tri sto metrov niže, pod zemljo, se «čr-ni ljudje« sprašujejo: «Kaj naj storimo?« Oni se šalijo, vtem ko mladenič (Jean je še mladenič, tnlad fant, star je 22 let) neodločno trepeče.., Seveda, rudarji se le šalijo... Zanj, izjemoma, je stvar drugačna in zato sklenejo, naj *e s tem prekletim dvigalom kar povzpne na vrh. Naj gre! Jean se sramežljivo smehlja. Nato se spet smehlja, toda kot *>i hotel bruhniti v jok. Kajti rudarji odločajo o tem, ali bi Poslali z njim tudi delegacijo! Jean ima dekle in tu je bistvo zgodbe. S tem dekletom sta se imela rada in tudi dekle, ki se kliče Shirley in ima, torej, angleško ime, je od tod doma, iz Decazevilla. To se pravi, da je domačinka. In Jean jo je imel rad, jo ima rad in se je z njo, ko je pred dvema letoma odhajal v vojsko, dogovoril, da se bo z njo oženil 23. decembra 1961, brž ko se vrne iz Alžirije. In res Jean se je vrnil, na- ®1 svoje dekle, obnovil svojo obvezo, da se b0 z njo poro-CU. kot ji je bil obljubil in * svojimi tovariši ponovno sto-Pil v rudnik, v katerem delal že prej in... In tedaj so rudarji skle-dll'. da ne bodo rudnika, ki bi ga njegov lastnik hotel zapreti, ker vedo, da potem ne bi imeli več zagotovljenega kosa kruha. In, seveda tudi Jean je z njimi solidaren. Toda njegovo dekle, njegova Shirley zgoraj čaka... In kaj sedaj? Kaj naj s tem nesrečnim Jeanom počno? * * * Zgoraj, na vrhu, so v modi rožnata božična drevesca. Doslej so ta drevesca posipali z «injem», sedaj pa so odkrili trajne barve, barve, ki ne odpadajo, kot je nekoč «inje». Zato imamo plava, zlata, rumena drevesca. Trenutno so v modi drevesca rožnate bar-ve. Elizabeth Taylor, imenovana tudi Liz, je povabila prijatelje za novo leto v pariški hotel «Lancaster». Kralj jekla gospod de Wan- ■IIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Odkritje ameriške revije Usodna torbica s črno škatlo AmeriSka revija «Loolc» je odkrila zanimivo tajnost: Predsednik Kennedy ima vedno pri roki «top secretv Šifre ali kodekse, ki naj bi služili za izdajo ukaza za izstrelitev atomske rakete. V predsednikovi najnepo-srednejsi bližini stoji vedno skupina petih narednikov. Eden od njih ima torbo, v kateri je črna škatla s to šifro. Naredniki so vedno v civilnih oblekah in se zdijo kot nekaka predsednikova telesna straža, ali kot a-genti njegove tajne službe. Ponoči se izmenjujejo v predsobi nedaleč od sobe, v kaferi predsednik ?pj, Ko. odhaja predsednik na pof> ga spremljajo, ko pa gre pa izlet z jahto, se preoblečejo v njegove mornarje. Zadeva se zdi resna. Toda — mar se ta torba ne bi mogla kje izgubiti? Odkritje revije je samo še povečalo zaskrbljenost Amerikancev. del na novo leto sploh ne bo šel od doma, ker ga bo proslavil v svoji vili. Bivši poslanec, opoziciona-lec Charles Erni je poslal čestitke, v katerih med drugim piše: livu. Oba sta bila spretna ja dralca, poleg tega pa pomorska kapitana za dolge proge. Ko sta zapuščala pristanišče na moderni, šest metrov dolgi jadrnici, napravljeni iz nylona, ................................... Medtem ko cepijo živino Dva primera slinavke so ugotovili v Moši sta dejala, da se bosta vrnila kmalu po 12. uri. Vremenski pogoji so bili ugodni. Veter je pihal z brzino 16 km na uro, morje pa je bilo prav rahlo vzvalovano. Ker se nista vrnila ob napovedani uri, so ju začeli iskati po zalivu z vsemi razpoložljivimi plovnimi objekti in celo s helikopterji. Dokaj hitro to našli jadrnico, ki je bila prevrnjena kakšnih 500 metrov od svetilnika pred vhodom v Pancanski zaliv. Jadrnica je stala navpično v vodi. Ce bi bili zaprti prostori z zrakom, ki so na jadrnicah tipa »Leteči Holandec« zgrajeni prav zaradi tega, da se čoln ne potopi, tedaj bi prav gotovo ne prišlo do tako tragične nesreče. Toda rezervoarji so bili odprti in voda jih je zlahka napolnila ter plovni objekt potopila. Ker je morje na tistem kraju globoko komaj kakšnih 5 metrov, je bil kljun čolna samo kakšnega pol metra pod vodno gladino in so ga potapljači, ki so sodelovali pri iskanju, razmeroma zlahka odkrili. Iskanje se je nadaljevalo še nekaj dni. Vodil ga je kapitan Suttora in olimpijski tekmovalec Adelchi Pellaschier, Sodelovali so helikopterji, letala in vojaška mornarica, vendar so bili vsi napori brezuspešni. Zato so iskanje opustili v upanju, da bosta trupli priplavali na površje iz morja, ki ju je tako neusmiljeno pogoltnilo in toliko časa skrivalo v svojih globinah. Predvidevajo, da bo pogreb danes ob 15. uri na pokopališču Marceliana y Ul. 24. maja. Cepljenje živine v Sovodnjah Sovodenjsko županstvo sporoča vsem prizadetim, da se bo danes 3. januarja začelo cepljenje goveje živine proti slinavki v Sovodnjah. Jutri, v četrtek 4. t.m. se bo cepljenje nadaljevalo v Gabrjah in Rupi, v petek 5. t.m. pa na Peči. Občinski živinozdrkvnik dr. Vida bo vsak dan začel s cepljenjem ob 8. uri zjutraj. Ce- pivo je dala država brezplačno, živinorejci pa morajo plačati od vsake živine po 200 lir za živinozdravnika in po 30 lir za njegovega pomočnika. Opozarjamo vse tiste, ki imajo živino za cepljenje, naj bodo v navedenih dneh doma, da bi pri izvajanju cepljenja ne prišlo do nepotrebnih zamud. _______________ uiiiiiiiiiiiiiiifiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitnniiimiiiiiiinMiimiimmiMmimmiiiiiiiiiiiii' Posledica obilnega dežja Zemeljski plaz zasul pokrajinsko ceslo pri Klodiču Urnik trgovin za praznike Pokrajinska zveza trgovcev v Gorici sporoča, da bo v veljavi za. 6. in 7. Januarja naslednji urnik: PETEK, 5. januarja: vse trgovine so lahko odprte do 20. ure. SOBOTA, 6. januarja: v dopoldanskih urah bodo odprte samo pekarne, mlekarne in cvetličarne. Vse ostale trgovine bodo ves dan zaprte. NEDELJA, 7. januarja: do 13. ure bodo odprte samo mesnice, pekarne, mlekarne in cvetličarne, medtem ko bodo vse ostale trgovine zaprte. Nadiža je preplavila cesto pri Ažli Zaradi deževja niso narasle J čili zastoja v prometu. reke samo na Goriškem, kjer sta Soča in Vipava marsikje dosegli rob brega, ampak tudi v Benečiji, kjer so razni hudourniki, ki se zlivajo v Nadižo, povzročili, da je reka tako narasla, da je bila pokrajinska cesta, ki povezuje Ažlo z Merso, celo noč preplavljena. Sele zjutraj je vpda odtekla in je bil na tej cesti možen promet. Na pokrajinsko cesto, ki iz Čedada pelje v Dreko, se je usul velik zemeljski plaz. O-koli 500 kubičnih metrov zemlje je pri Klodiču zaprlo cesto za vsak promet. Zaradi tega tudi avtobus, ki pelje v Čedad, ne vozi. Manjše zemeljske plazove so opazili tudi v drugih krajih Beneške Slovenije, vendar niso povzro- Medtem ko je zadnji dan starega leta po vsej Kanalski dolini deževalo, se je na Novo leto popoldne na Višarjih in v vseh hribih nad 1400 metrov dež spremenil v sneg. Po vsej cesti v Kanalski dolini je še vedno sneg. Avtobusom in avtomobilistom svetujejo uporabo verig. ----«»--- Oparila se je na delu v civilni bolnišnici Z vrelo kavo, ki jo je pripravljala bolnikom, se je v civilni bolnišnici v Ul. Vit-torio Venelo oparila 32-letna Julijana Cecotti iz Ul. Mo- Tenis za «Orange cup» Italija in Jugoslavija v četrtfinalu turnirja Avstralija med favoriti za končno zmago MIAMI BEACH, 2. — Italijanska in jugoslovanska junior. ska teniška ekipa sta se uvrstili v četrtfinale turnirja aOrange čup«, ki je z medna rodno udeležbo v Miami Beachu. Jugoslovanska mladinca sta odpravila Kanado s 3:0 in Kolumbijo z 2:1, medtem ko je Italija proti vsakemu pričakovanju odpravila nosilca tretje skupine Brazilijo. Italijana sta si zagotovila uspeh v obeh igrah posameznikov in sta za. relli 2. Nesreča se je zgodila lgra a ob 9. uri. Cecottijeva se je oparila po palcu in kazalcu leve roke. Ozdravela bo v približno 7 dneh. radi dežja odstopila v igri parov. Giordano Maioli je v prvem singlu premagal morda najboljšega juniorja na svetu Thomasa Kocha (Brazilija) 6:3, 6:4, medtem ko je Sergio Dal Monte potreboval tri sete, da je odpravil drugega brazilskega predstavnika Ernesta Tar-noczyja (2:6, 6:3. 6:2). V ostalih srečanjih turnirja je Avstralija, ki ima največ izgledov, da si osvoji končno zmago, izločila Poljsko, Amerika je premagala Mehiko 3:0 in Francija Avstrijo, medtem ko so morali dvoboj Južna A-frika - Kostarika zaradj dežja odložiti. • * * SYDNEY, 2. — Avstralec Rod Laver je v finalu teniškega turnirja v Sydneyu premagal rojaka Boba Hevvitta 6:3. 6:3. * * * SYDNEY, 2. — Avstralskemu teniškemu igralcu Nealu Fraserju so ponudili mesto spremljevalca avstralskih ekip, ko bi te potovale v tujino. Fra. ser je že v preteklosti izrabil željo, da bi postal, seveda po končanem udejstvovanju, voditelj kake ekipe. Avstralec še ni dai točnega odgovora, vendar menijo, da ho zaprosil naj ga smatrajo za voditelja — HOKEJ NA LEDU BEOGRAD, 2. — Sovjetski igralci v hokeju na ledu, ki ; Podpornemu društvu za Go- '] riško 50 darovali: L.L. 1000 lir; A.A. 500; Roža Doljak 300; Amalija Konstantin 300; Maks Terpin 300; Viktor Cev-dek 300; Emil Cotič 300; N.N. 300; Marija Lavrenčič 200; Andrej Perše 200; Franc Tron-kar 200; Jožef Rožič 200 in Andrej Leban 200 lir. Vsem darovalcem najlepša hvala! Oblasti bi lastnik so ukrenili vse potrebno za zaščito Ne samo na Tržaškem, tudi na Goriškem se je pojavila slinavka in parkljevka. Pokrajinskemu živinozdravniku so namreč sporočili, da je bolezen izbruhnila pri dveh govedih v Moši, in sicer v nekem hlevu v Ul. Codelli. Županstvo je brž uredilo vse potrebno, da bi se bolezen ne razširila. Hlev so razkužili, živino pa zaprli in skrbno pazijo, da bi ne odšla iz hleva. Podvzeli so tudi vse ostale ukrepe ter področje proglasili za okuženo. Omenimo naj, da živina v Moši še ni bila cepljena in so prav te dni pripravili vse potrebno za cepljenje. Kakor poročamo na drugem mestu, so začeli s cepljenjem živine proti tej nevarni bolezni, ki se je živinorejci upravičeno bojijo, ker povzroča tako občutno škodo. Padel je v Ul. S. Giovanni V noči od ponedeljka na torek so z rešilnim avtomobilom ZK pripeljali v civilno bolnišnico v Gorici 59-letnega Ruggera Canduttija iz Ul. Mo-relli 21. Ugotovili so mu rane nad desnim očesom. Prizadejal si jih je pri padcu v Ul sv. Ivana, kjer se mu je zdrsnilo. Po prejeti zdravniški pomoči so ga poslali domov. O-kreval bo v 6 dneh. DANES SE PRIČNE ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ CENE usega zlmshega Ulaga 1961-62 po P1TASSI GORICA KORZO VERDI \ZA MOŠKE { Plašči od 8.900 Z Obleke 8.500 : Hlače » 1.000 t Jopiči | Srajce » 3.900 950 : ZA ŽENSKE t Plašči od 8.500 t Obleke » 2.500 ? Tailleurs» 4.700 * Krila » 1.000 | < | ZA OTROKE \ Plašči od 4.900 : Obleke » 3.800 • Jopici » 2.500 ! Hlače » 580 dalje » > > > > > » > » » > » » > Dežni plašči iz naylona za moške in ženske od 3.900 lir dalje VSAK NAKUP - PRIHRANEK so gostovali v Jugoslaviji, so v obeh tekmah zmagali. Pred-sinočnjim so na Salati v Zagrebu premagali prvaka Jugoslavije Jesenice z 10:4 (4:2, 2:1, 4:1), nocoj pa je hokejska ekipa Spartak iz Sver-dlovska premagala tudi kombinirano moštvo Partizana in Crvene zvezde 11:1 (5:1, 4:0, 2:0). OD TU IN TAM j ATLETIKA Wilmi Rudolphovi podelili trofejo Sullivan NEW YORK, 2. — Olimpijski in svetovni prvakinji Wilmi Rudolph por. Wards so podelili trofejo James E. Sullivan za 1961. leto. To nagrado podelujejo vsako leto atletom, ki so se najbolj odlikovali na športnem polju. Rudolphova si je v anketi nabrala 1627 točk, medtem ko se je na drugo mesto uvrstil svetovni prvak v dviganju uteii Tommy Konno s 1104 točkami. iiiiiiiiiiiiiiiiiii........................'um Prvi zbor italijanskih nogometašev Danes trening tekmi favoritov za Čile Ne gre za dokončno izbrane igralce, pač pa za pregled sedanjih nogometnih sil v Italiji FLORENCA, 2. — Nocoj so se začeli zbirati v športnem centru v Covercianu prvi no gometaši, ki bi lahko prišli v poštev za sestavo italijanske reprezentance za svetovno prvenstvo v Čilu. Danes se je zbrala prva skupina 57 igralcev, kasneje pa bodo povabili na trening tudi druge nogometaše, dokler ne bo imela trojica selektorjev Herrera, Ferrari, Mazza jasno sliko o zmožnosti vsakega posameznika. Med prvimi so se selektorjem javili Florentinci in Bo- gna), Franzini (Bologna),Men-cacci (Spal), Bulgarelli (Bologna), Fortunato (Lanerossi Vi-cenza). Moštvo A lige: Albertosi (Fiorentina); Facca (Lecco), Ardizzon (Venezia); Gon (Spal), Carantini (Venezia), Leoncini (Juventus); Canella , .. . , . (Udinese), Favini (Atalanta), lonjčam, toda ze po bežnem Tosch. (šampdoria)i Ferrini’ zdravniškem pregledu so tri odslovili. Gonfiantini, Dell’An-gelo in Perani so namreč potrebni počitka, zaradi česar ne pridejo za poštev za jutrišnji trening. Odgovorni funkcionar za državne reprezentance Spadacci-ni je novinarjem izjavil, da je nogometna zveza s tem prvim zborom nogometašev hotela dati možnosti selektorjem, cU si ustvarijo jasno sliko o močeh, ki jim bodo na razpolago. Herrera, Ferrari in Mazza so se kasneje zbrali in se pomenili o sestavu enajsto-ric, ki bodo nastopile v tre-ning-tekmah jutri popoldne na florentinskem občinskem stadionu. Prvo srečanje bo ob 13. uri, drugo pa ob 14.45. Proti večeru so selektorji sestavili moštva, ki bodo jutri nastopila kakor sledi: OB 13. URI: Moštvo B lige: Cei (Lazio) Panara (Parma), Mistone (Na-poli); Gasperi (Lazio), Colom-bo (Genoa), Spagno (Messi-na); Vanara (Alessandria), Greatti (Reggiana), Calloni (Messina),. Landoni (Lazio), Ciccolo (Messina). Rezerve: Ferretti (Reggia- na), Zanetti (Lazio), Cera (Verona), Gallo (Brescia), Maioii (Verona), Moštvo A lige: Mattrel (Palermo); Capra (Bologna), Buz-zacchera (Torino); Pelagalli (Milan), Salvadore (Milan), Benaglia (Catania), Danova (Milan), Di Giacomo (Lecco), Milani (Fiorentina), Mereghet-ti (Inter), Crippa Dante (Padova). OB 14.40: Moštvo A lige: Anzolin (Juventus); Burgnich (Palermo), Marocchi (Sampdoria); Mazzia Juventus), Pini (Mantova), Cella (Torino); Renna (Bolo- (Torino), Menichelli (Roma). Rezerve: Negri (Mantova), Rosato (Torino), Beretta (Udinese), Scesa (Torino). KOLESARSTVO VVILMA RUDOLPH NEW YORK, 2. — Slabo vreme je zelo motilo letošnje tradicionalne novoletne atletske tekme v ZDA. V New Orleansu je Dyrok Burleson zmagal kljub močnemu nalivu v teku na 1 miljo s časom 4’22”2, medtem ko sta ostali dve mesti pripadli Ernieu Cunliffu in Laurieu Elliotu. V skoku s palico je John Uelses s skokom 4,72 m porazil svetovnega rekorderja Georgea Daviesa, ki je preskočil le 4,61 m. V drugih panogah so zmagali: Rex Cunningham s 13”9 na 120 yard, Charles Strong z 48” na 440 yard in Ralph Alspaugh v 9’’8 na 100 yard. nogomet MUENCHEN, 2. — Nogometna enajstorica Novega Sada, ki je na gostovanju v Zahodni Nemčiji, je premagala tam. kajšnje moštvo Bayern s 6:3 (3:1). Iz spominov Janka N. Roglja (Nadaljevanje s 3. strani) Svetovni rekord Alfreda Ruegga v enourni vožnji ZUERICH, 2. — Švicarski kolesar Alfred Ruegg je danes izboljšal lastni svetovni rekord v enourni vožnji na pokritem dirkališču. Ruegg je v eni uri prevozil 46,819 km, kar Je za 976 m bolje od prejšnjega rekorda, ki ga Je bil dosegel 27. decembra 1959. leta. KOŠARKA 0lympia premagala Fonte Levissima CANTU, 2, — Ljubljanska košarkarska petorka 01ympia je nocoj premagala domače moštvo Fonte Levissima 89:73 (47:34). Ljubljančani so se pred dnevi udeležili mednarodnega turnirja v Vareseju, včeraj pa so sprejeli vabilo za tekmo v Cantuju proti petorki italijanske prve lige. SAH Remi v partiji Botvinik-Gligorič HESTINGS, 2. — Na tradicionalnem šahovskem turnirju je Jugoslovan Gligorič po 104. potezi remiziral v igri z Botvinikom. Po petem kolu tega turnirja vodi Botvinik s 4.5 točke, medtem ko je Gligorič na 4. mestu z 2.5 točke. ferji v naših krajih redki. Janko Rogelj pomni le še enega takratnega Gorenjca, ki je tudi obiskoval z njim šofersko šolo v Pardubicah, to je bil Skofjeločan Anton Ješe, ki je ustanovil pozneje celo avtomobilsko prevozniško podjetje. * * * Janko N. Rogelj živi danes v Ameriki, kjer se marljivo udejstvuje v številnih naprednih slovenskih organizacijah. Bil je eden najožjih prijateljev pokojnega slovenskega pisatelja Louisa Adamiča. Janko N. Rogelj bo pripeljal v maju leta 1962 večjo skupino slovenskih Američanov na obisk v staro domovino. Ta izlet organizira ABZ — Ameriška bratska zveza, ki je med večjimi slovenskimi organizacijam; v Ameriki. Šteje 28.000 članov in izdaja lastno glasilo Nova doba. Janko N. Rogelj, eden naj-liki prav gotovo obudil spomine na tiste čase svoje mladosti, ko je bil avtomobilizem pri nas šele v začetkih. Zdaj pa se bo vozil po asfaltnih cestah z lastnim vozilom. Janko Rogelj bo ob tej pri-starejših poklicnih slovenskih šoferjev je živa priča velikanskega razvoja avtomobilizma v naših krajih vse od takrat, ko je bilo pri nas le nekaj starinskih motoriziranih vozil, pa do danes, ko srečaš Fička ali kak drug avtomobil na vsakem koraku. Cas gre pač z nezadržanim korakom naprej!... rizk: 1 'VI i ! i_i m d I0CC-J Trije angeli Od sončne morske so strani trije mladeniči prišli, trije nebeški angeli. In romali čez beli Kras, čez gmajne, grušč in brinje so beii angeli trije. In trudni, z žulji na nogah, na grobljo, v senco rašelike, so sedli angeli trije. In prvi angel je začel; »Koliko brinja tod okrog, je posadil naš ljubi bog!« In drugi angel je dejal: »Koliko grušča tod okrog nasul je naš preljubi bog!« In tretji- »Koliko gorja na tale revni kos sveta izlil je naš preljubi bog!« IVAN ROB - 17.VIII.1908 - 13.11.1943 Ivan Rob je posebnost In izjema v slovenski literaturi. Nabru-te». je na iskriv dovtip m neprizanesljivo satiro. S tem orožjem Je n) prizanesljiv, nepodkupljiv, drzen, življenjski, kritičen, napreden duh, in, kar za slednjega oblikovalca ni najmanj važno, zmeraj do- volj učinkovit. Resnice brusi v obraz malomeščanski družbi, njenemu političnemu režimu, družbi in posamezniku, komur Je pač treba. Najsi se je poskušaj tudi v drugih literararnih zvrsteh, satira Je in ostane glavna njegova domena; z njo se razumeta in nekako srečno ujemata. Kot tak Je izredno redek pojav v naš; literaturi. Čeprav je s svojo satiro plačeval dolg času, trenutnim razmeram in prigod-nlštvu. Je njegova satira kljub tej živi aktualnosti vedno tudi dovolj umetniško močna In prepričljiva. Rob je organizator in tniciator, urednik in pisec raznih satiričnih glasil izpred vojne, pa tudi med vojno v partizanih, v Cankarjevi brigadi, Je skušal zadostiti svojemu nagnjenju in splošni potrebi. Urejal je satirični list »Bobnar« tn po svojem prihodu v partizane deloval v igralski skupini, ki je bila mišljena kot osrednji agitpropovski teater. Rob se je rodil v Trstu 17. avgusta 1908, bil Je primorski begunec, ki se ni nikoli preveč privadil na Ljubljano, kjer se Je šolal in kasneje študira) slavistiko n« ljubljanski univerzi. Med vojno je bil /e zelo zgodaj med partizani Preživel Je roško ofenzivo, bil v Cankarjevi brigadi, nato pa radijski poročevalec, ko so ga 22.1.1943 v Zloganju pri Smarjeti na Dolenjskem zajeli Italijani. S skupino partizanov so ga poslali z oklopnim vlakom v Ljubljano, zanj in za tovariše podpisali smrtno obsodbo in ga 13. februarja 1943 na neki njtvj ob robu gozda pri Veliki Ligojni nad Vrhniko ustrelili. Ob zajetju Je na zasliševanju v jeziku svojih bodočih ubijalcev Junaško dejal: »Kdor za domovino umre. Je živel dovolj.* To Je bil lep, Junaški konec svojevrstnega življenja človeka, ki Je z bohemsko gesto, z neustrašenim peresom in besedo kljuboval filistrskim predpisom malomeščanske družbe, tegobam in nevšečnostim svojega življenja ter nazadnje tudi svojim krvnikom. Razen priložnostnih satir in travestij na znane tekste slovenske poezije se Je Rob najbolj proslavil s svojo duhovito posodobljeno preobleko Jurčičevega »Desetega brata«. Pesnitev Je izšla leta 1938. Napisal je roman v verzih, ki je mestoma prav blesteč, aktualen priostren na konkretne razmere predvojne Jugoslavije, jedek in oster; Rob vihti v njem svoj satirični bič brez prizanesljivosti in brez slepomišenja. Delo Je vsekakor posebnost v slovenski literaturi in hkrati vrh Robove satirične muze. Vse od vojne sem Roba nismo zasledili v izdajah slovenskih založb. Stari Pegaz Hi-oho, stari Pegaz, hi-oho! Res, od petja živeti ni lahko: brce b dobivaš v dar, to je pevcu honorar. Hi-oho, stari Pegaz, hi-oho! Hi-oho, stari Pegaz, hi-oho! Skoz življenje se rineva težko! Ce resnico govoriš, brž po gobcu jo dobiš. Hi-oho, stari Pegaz, hi-oho! Kadar vidiš bedarijo, glavo mi okreni v stran, kaj bi drezal svinjarijo, dobro veva, da je vse zaman. Hi-oho, stari Pegaz, hi-oho! Veš, po smrti pa vse drugače bo: takrat vsemu bo zapik, saj dobiva spomenik. Hi-oho, stari Pegaz, hi-oho! V* Študentova vrnitev Polnoč... študenta ni nocoj... Kak ljut je to na cesti boj? Nocoj na cesti sred viharja kak pendrek šviga in udarja. Vsi stražniki kriče, besne udarce sem in tja dele. Kako tl ob študente buta straž ponorelih jeza ljuta. «Gorje ti akademik moj, kako prerineš se nocoj v moj hram brez bunk?« Ne morem spati... kaj škrtnilo Je tam za vrati? Joj sredi sobe tisti hip prikaže se študent, kot kip stoji pred njo, krvavo gleda njo, ki se trese v srajčki bleda... «Oh, vendar si prišel nocoj, Je že končan ta cestni boj?« In hoče srečna ga objeti pa brž telebi po parketi. študenta pa ni več nikjer, čeprav zaklenjena je dver. Drugi dan študentje po sosedi ji pridejo naznanit: «Vedi, tovariš naš, fant mladi tvoj, Je r- aretiran bil nocoj.« Deseti brat (ODLOMEK) Če ni še vera ti odvzeta v zvestobo tvojega dekleta, če veruješ v pravice moč in to, da srečen boš nekoč, če agitatorju verjameš, če veruješ v svetovni mir, če Zvezi narodov verjameš, da zginil bo s sveta prepir — kdo, vraga, brani ti na sveti v desete brate še verjeti? (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST — UL- MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico l-II. Tel. 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37 338 - NAROČNINA: mesečna 650 lir. — Vnaprej: fietrt-R‘r-1 iron lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo t-žsškrg; tl-1' i i'rs! 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, c:. a.;^u ali-s 3-1, telef. 21-928 tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/3-375 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mal: oglasj 30 lir beseda - Vsi oglasi se naročajo pri upravi,— Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst ai