Lov na medvede.
Stepan, jedenajstletni sin granifara iz Stivaje, vrne se necega dnč mu-seca jimija 1831. leta s kozami, ki jih je pasel v gorah, dom6v. Prišedai v vas, tak6j hiti k Tanaziju 13 letnemu dečaku in mu pov^, da jo po nakljnčbi staknU medvedov brlog.
nAko imaš pogoina," reče mii: nidi j\itii a manoj in — medved je najin. Zuam, da imajo tvoj oče feč samokresov in tudi puško. Skusi da dobiš kak samokres in poSakaj me jutri za rana pod hribom."
Malemu, pogumneinn Tanaziju liil je ta nasvet zcl6 7Se5. Obljubil je, da gotovo pride in tudi pužko s seboj prinese.
54
nDa bi nas bilo nekoliko ved," dejal je, nreč«n ie sosedovomu (Jlizn. Močan je in nama lebko pomaga medreda dom6v spraviti. Tudi rad molči in — kar je najboljže — on inia tudi samokres (pištolo).
Glizo je bi] tudi pa9tir, kacih 15 lefc star. Drugega jutra, predno je aolnco svoje žarko razlilo in se je še gosta uiegla nad reko I! no razpivstirala, bila 8ta uže Tanazij in Glizo pod omenjenim hribom. Ne dolgo in čiednikov rog zatrobi, kar je znaiilo. da pride Stepan. Kiualu so bili iuladi lovci zbrani, ki se pogovore, kaj jim je stoviti. Tauazij je biJ mož beseda ter je ptinesel dobro nabasano puško svojega očeta s seboj. Ohzu nij bilo mogoče dobiti samokrcsa, a sukal je if.kiro po zraku, rekof: nSekira mi uamestuje puSko!" — Stepan, ki je našel medvedov brlog, imel je za pasom slab samo-kres nabasan z debelo razsikanim sriacem.   Veselo gredd v gito. —
Pot je bil dolg in soluce je pripekalo vroSe. Gozd je postajal 6eda]je temnejSi. Zdajci obstoji St^pau in pokaže prijateljem luknjo — medvedov brlog. Bili so na mestu. Tak6j ue pogovorš, kako in kaj jim je storiti. Luknja, ki je bila medvedu za vbod k brlogu, bila je zel6 majbcna. — Na deano medvedovega brloga se postavi pi.igumiii Glizo s sekiio v roei, da bi medreda kosmaticoa tak6j trešMJ po buči, ato se ma piikaže. Tauazij se vstopi ravno pred lukujo, naslonivši puSko ob skalo, da bi tem bolj gotovo zadel medveda. Stcpan, star samokres v roci drž&i, zavpije iz vsega grla, da bi medvoda na dan privabil. Jaina je biltt dolga in temna; kar se zaeuje neko tuienje, ki se vbodu bliža.
BEvo ga!" kriči Stopau uekaj trenotkov, in kmalu potem p6či Tanazi-jeva puska. Kakor da bi bilo izgovorjeno, tek6 fantiči do biižnje .skale, od koder so lehko vbod k brlogu opazovali. Dolgo, precej dolgo uže čakajo, a medveda ni od nikoder. Morda je mrtev! Bolj in bolj je bližajo vboda, pofiasi, in varno stopajoč. Jedeu izuied juladih juimkov sLopi bliže iu — o veselje! — tikoma vboda leži ustreljeni medved. Skouca nekako boječ potem nekoliko bolj pogumuo sune Taiiazij s puško niedveda, a medved se ue gane. Veselje je nepopisljivo. ,,Ven ž njiiii!'' krioe brabri dečki; ali breme je pre-težko za — troje otrok. Dva izmed ojih stopita v jamo iu od oadu porijata. Kar zarenči nekaj za njiuja.
nEvo še jednega," zavpijeta pastirja, v tem ko Stepau pred jauio stoji, fitari samokres v roci dri^č. Saui Bog je ilal, da je bil to le mlad med-redek, katerega sta Glizo ifl Tauazij kmalu pobila.
Š« le zdaj spoznajo korenjaški fantiCi svoje velikanako delo; groza in fitrab jib obide.
Kder ao dobili uiater in mladega uiedredia, oudu je letko tudi star medved.    Ta uiisel jili uslraši iu uaglu otidejo v bližujo vas.
Iz vasi gre več ulož v gozd, ki piiuus(5 ubita medveda v vasi; med-»edka ja iinela še svinčeno kioglo v glavi. Mali strelci oiso iiueli vefi strel-nega prahd, in Stepanov »aiuokres tudi ni liotel ustreliti, ker je bil pre»efi zarujaveL
Vojaški načeluik, poklice dečke k sebi, pohvali ujihovo srčaost, odkupi jim lep medvedov kožub. tev jim povrh že podari poln možnjiiiek denarja.
l-reed M. Malovrh