177 
Palček in medved
vrofem poletji špreliajala sta se po geredu medved iu volk. Medved čuje prelepo ptiije petje in vpraša volka: ,Čujcš bratc, kak ptiček je to, ki tako lepu poje?« — ,To je ptičji kraljJ, veče volk, .temu se morava pri-kloiiili;" bil je namreč palžek. „6; je res tako", reie medved, ,rad bi videl ludi njegbvo kraljevo pa]a6o: pojdi in pelji me tja". ,To ne gro tako lahko, kakor si ti mieliš", odgovori volk, .počakati nioras, da pride njegova gospa kraljiea." — Kmalu nato pride gospa kraljica,  imela je hrano v kljimu, in gospod kvalj tudi,
iu sta hotela mladiče napitati. Medved bi bil rad šel takoj za njinia, ali volk ga potegne uazaj, rekoč: ,no, počakati nioraš, da kralj in kraljiea zopet otideta." In tako sta si medvod in volk zapomnila lukujo, v katerej je stalo gnezdo, in šla sta dalje. Ali medvedu ni dalo miru, videti je hotel kraijevo palaijo in vrnil se je na prejšnje mesto. V tem času sta bila kialj in kraljUa vže otišla. Medved poglcda v gnezdo iu vidi v Djem pet do šest iuladih. »Ali je to kraljeva palača?" žavpijp medved, „(0 je golo siromaStvo in vi tntii jiiste kialjevi otroci, yi ste olroci nepo-štenjaki." Ko so mladi palčki to slišali. bili so neizmcrno srditi in so zavpili: ,,ne, to mi nismo! Naži stariši so poštoDi Ijudje: in ti medved bodeš moral dokazati. kar si govoril." Medveda in volka obide strah, vrnila sta se in skrila v svoja brloga. Mladi palčki so pa še vedno upili in se togotili. Ko sta jima stara priuesla zopet
—¦< 178 »¦—
brane, rekli so: „»(•. mi se ue ilotaknemo niti najinanjfc ranšice, če bt naro bilti tudi pogiaitt, doklev ne bode izprtčano ali smo pošteni okoci ali nt:: bil je medved tukaj. pa nas je pital z uepoštenjaki." Nato deje bralj: nIe tiho budite, to se bode izpričalo." — Nato zleti z gospo kmljieo pred modvedov brlog in zavpije vanj: nTi stari *jodrujavs, ztikaj si pitai niojn otroko z ncpoštetijaki ? !e čaj. to se ti bode slabo izteklo, dokazati bodes moral v krvavej vojski," Tuko je bila medvedu napo-vedana vojska ia vsc cveteronojjatc zivali so bile sklicaiift skupaj, vol, os*l» krava, jelen, si-na in vse, kar ji]j nosi zumlja, Palfek p;i je tmli sklical vsc, k^r Icta po zraku: nc samo ptie velikih in majltnili, tudi koniarji, sršeni, ficbele in mulie so morale skupaj.
Ko pride cas, da bi se imela začijti vojska, razpošlje palček oglrdnike na vse strani, da bi izvobali, kdo bode poveVjnik sovražnikove vojsk&. KoiUiir, najbolj navihan izmej vseh, zauel je rojiti po gozdu, kjer sg je zbjrala sorraznikova vnjska: skril se je pod Hst gozdnega drevesa, pod kuterim se je sklcpalo o vojski- JVIedved pozove lisico in jej reče: ^lisiea, ti si najbolj zvita inpj vsetoi živalmi> ti bodi pove^oik nasej vojski \u nDobL'o", reče lisioa, nali kakžno znatnenje naj gi dogovo-rinioV Nobena zivalij ni znala povedati tega. Nato lisiea: ,,jaz imam lep dolg in košat rep, ki je podoben lepej rndc^ej perjauici. zatorej čujte: akojazrt-p vzdigueni, bodi vam zuamenjc. da dobro gre naša stvar in vi kar pogumno naprej stopajte i» menoj, ako pa rep povesim k tlara. pollej pa le bezite, koltkor vsak zua in niore." Ko jo komjir to slifial, vzleti v domač tabor in vse to povti palčkii.
Ko napofsi dan, da se zatne krvava vojska, hu, tii pridero vse čveteronogate živtili s takiin šumoni in rjovenjem. da se kar zemlja trcsse. Pal^ek privrsi tudi , s svojo ceto po zraku, ki roji in npije, (\a človeka groza izpreletava. Obe stranki se bližate- Palf-ek pa zajiovt- si"ženom, da naj gredo doli ia so sedejo lisici pod rep ter jo zbadajo, kolikor morejo. Sršeni storo, kakor jim je biln ukazano. Lisico je to zbadanje zelo bolelo; ko so ]o sršeni prvifi zbodli, stresla sp je in privzdignila jedno nogo, a rep jovender še po konei vzdržala; pri drugem vzbodu je morala rep vže nekoliko povusiti, a pri tretjein ne niore več strpeti, zavpije na ves glas ter stisne vep nied noge. (^vetoronogale '/.ivali to vUiefe, mislile so, da ]e vže vse izgnbljeno in jele so bežati vsaka v svoj brlog. Tako so ptifii dohili zmago.
Gospod kralj iu gospa kra^jica sta zdaj šla domov k svojim otrokom ifl jim rekla: Botroci, veseli bodite, jejtein pijto, koiikor se vain poljnbi. zmaga je na3a!M Mladi palžki pa so rekli: Bše ne boino jedli m'1. dokler ne prid« medved pred nase gnezdo, da nas prosi odpn&fienja in javno izvef-e. da smo pnšteni otroci." Nato vzleti palček pred medvedov brlog in niu reft": BMedved godrnjavs! ti moi-aš pred gnezdo k mojiin otro&ičem, prositi jili moraš odpus^enja in javno priznati, da so požteoi otroei; ako ne storiŠ tega. polomljena ti bodo vsa rebra v tvojem telesu." Z velikiru strahoni se niedved izkobaea iz svojega brloga. gre pred ptičjo gnezdo in protsi odpušče&ja. Stoprav zdaj sn bili mladi pal6ki zadovoljni, jedli 80 iti piii ter se veselili pozno v noe.            -              (i'O nrfrimm-u* i>od. Iv. T