arhivi xvji ¡994 Ocene in po.očila o piiolikacijali in razstavah 381 Razstave «|j*a praznovanja skazi čas, Pokrajinski arhiv v Novi Gorici. Novn Gorica 1934, katalog, 6? strani / Pokrajiisk :m arhivu v Novi Gorici jc bila maje 1*194 postavljena razstava o šolskih praznovanjih v prêt :ktosti Avtorica Vlasta Tnl jo je vsebinske mz udila na tn oziroma Štiri poglavjn. PreKo zapisanih dokng ntov, fotografij, n<=b m s pomočjo literature jc pri k n za i a naiznačiln-ijča so'ska praznovanja na območju danaSnjiii občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin od srede preteklega ctolctja dalje. Rarsiavljcr dokumenti iz avstro-ocrskega abdob-ja jo nam skušali povedat', da so v tem obdobju v Šolah praznovaii eerkvene praznike, slovesnosti pa so se bile tuc] i v čast cesarju eesarski hiši in monarhiji, ob začetku in koncu Šolskega leti» in ob odprtin novih Šolskih prostorov, pa Se ob obiskih raznih pomembnih osebnosti na Soli ali v kraju. Dokumenti iz italijanskega obdobja so prikazovali, kakoj^ oblast s solskm koleda-jem določila nekatere novC in d.tigače pripravljene šolske slovesnosti. Še vednt so imeli pomembno mesto cerkveni ira7niki, slrv.li so rojstni dan kralja in kraljice, pomembna pa so bila tn Ji narodna slavja ali civilne slovesnosti (npr. dan zdnizitve Itmije), med katerimi je mnoge uvedla nova fasistična oblast (npr. dan pohoda na Run dan Ballile,. ). Poseben prostor jc bil na razstavi namenjen tudi obdobju od kapitulacije Italije 1. 1943 do Dodp:sa mi-ro/nc pogodbe I. 1947, ki pa jc bilo predstavljeno le z nekaj dokumerti o praznovanjih v partizanskih šolali, v šolah, pr zna:uh od okupatorja in v Šolah pod zavezniško vojaško «pravo. Največji dei razstave jc prikazoval praznovanja v jugoslovanskemu obdobju. Za ta Ca: je ohranjeno lajvcč gradiva in ie (udi najbolj raznoliko glede na izvor in zvrsti Razstavljeni dokumenti so opozarjali la poglavitna težiSč.i solslcih proslavljanj- dogodki \z 1. svetovne voinc in rcvcliicijc, priključite!' Primorske k Jugoslav-ji ter dosežki povojne oblasti na družbenopolitičnem pod.očjn, le v prvih povojnih letih ludi cerkveni prazniki. Ra.'stava nam je pokazala, da so se šolsk: prazniki in slovesnosti skozi čas predvsem z menjavo oblasti spreminjali Vsakokra'na oblast je Šolski mladini z 'ijimi na nek načir popestrila Šolski vsakdan in jim dvigali domovinsko zavest pa tudi izkoriščala šolaije za izkazovanje: svoje meči u! pomembnosti. Ob razstavi je bil izdan 68 strani obsegajoč kalalog, katerega osrednji del je študija, ki za vsako obdobje dokaj podrobne obravnava praznike in pouka proste dneve ter potek posameznih proslav. K.ijižiea vsebuje Se nekatere objavljene dokumente in seznam razstavljenega gradiva. Aleksandret P< m ši č-Mi I rs t Zanimiva in riobr« «luskami razstava Stil let dolenjske železnice Lanskega septembra so po dolen;ski progi ponovne zr.so. iiha1' stari hiapom in za nekaj ur jc do-novno zaž;velr slavna Zelezničarska preteklost na vseh večjih aolenjsKin kolodvorih. Slovenske železnice so počastile stoletnico dograditve dolenjske proge z vožnjnmi muzejskih vlakov in proslavami ter tako obudile zgodovinski spomin na veliki dogodek, ki je na Dolenjsko prinesel toliko sprememb in krepko pripomogel njenemu razvoju. Zgodc inski arhi / Ljnbljana - Enota za Dolenjsko in Bele krajino v Novem mestu pa je v počastitev častitljive obletnic«; v prostorih Dolenjskega muzeja pripravil za.,imivo, dobro obiskano in odmevno rizst-.vo Avtorica razstave Zorka Skrabl je ob pomči sodelavcev, arniv:stov M";te Matijevič in Marka Polenška, iz arhivskih fondov izbrala sto zanimivih in zgovornih doknmentov, njihovo predstavitev pa popestrila še z Smzejskffli predmeti iz slovenskega železni carskega muzeja ter s povečavami starih fotografij in azglednie iz fondov Dolenjskega mnzcia m K iji uiiee Mirana Jarea. Trajen dokument o sami razstavi je publikacija Sio let dolenjske proge, ki jo je ob tej pniožnosti izdal novomeški arliv, v nicj pa sta natisn;:na kratek zgodovinski oris rrzvoja dolenjske žehznice izpod peresa Karla Rustje in katalog vseh razstavljenih ahivskih dokumentov Bogato arhivsko gradvo na razstav i (povejmo, da je marsikoga presenetilo, kaj vse novomeški arhiv hran in olirania kljub večletni hut prostorski stiski!) pripoveduje, kako se je želja Dolenjcev, da bi se povezali s svetom ¡uap prek "železne Ceste'', počasi in z muko artsničevala, kako so najprej jzpadli iz državnega načrta bodočih prog, kako je gospodarska kriza zavrla kasneie že sprejeto graonjo m potem, kako jt giadnia le stekle. Ob tem teče zgodba o ns.anovitvi deln.ške dražbe Dolenjske železnice, o velikem slavju ob dogradit-/', o vsakdanjem živlienju na železnic, pa o vojnem pustosenju. O vsem tem zgovorno pričajo razstavljeni in skrbno ir.brrn dsku-meti, med katerimi so najstareiši: p;smo novomešktga županskega odbora, ki jc leta 1872 zaprosil poslanca Kfrla Rudeza, naj se v deželnem zbom zavzame za čimprejšnjo gradnjo dolenjske železnice, topografska karta, iz leta 1885, kjer sta vrijam obe varianii načrtovane pruge, razni zapisniki in dopisi, razlastitvena sodba, d-dniee in statut delniške družbe Dolenjske železnice, vzdolžni profil proge, prošnji, mestnih stražnikov za dodatno oborožitev v časn gradnje in drngi zanimivi arhivski drobci, ki vsak po svoje pričajo o minulih časih in življenju. Sami otvoritv. proge ie namenjen drugi od sedmih tematskih sklopov razstave Med dmgim lahko vidimo, kakien je bil jedilnik slovesnega kosila, seveda le za povabljeno gospodo, iij vabilo na slovnostno vožnjo m Ocene m p( ročila opiblikacijah in razšla va h ARHIVI XVII 1994 7i1 temi zaradi starcsli morda naizammivcjšimi dokumenli sledijo izbrani arhivski dokumenti, ki r.am prikažejo razvoj prometa "ad hlaponov do motornih vlakov", razvoj postaj in postajališč, pa usodo, ki 10 je dolen-ska proga doživljala v vojnih vihrali, od prve du druge svetovne vojne in še zadnje, osamosvojitvene. Nekaj gradiva priča o železničarjih n m.hovih združen 1I1. Razstavo pa zaključile sklop dokumentov, k govore o podaljšku dolenjske proge proti Ben kiujini. Ob dokumentih so pritegnile pozornost obiskovalcev še železničarske starine, pa Judi zbrane fotografske povečave. Skntka, gre za razstavo, ki bi jo bilo ?arcs škoda spregledu! i. Milan Markelj Slovenija in Dlotr,aciji in pol liki] Ob konen so predstavljena še slovenska društva m korporacijc Zadnji, peti. del začno posamezniki s kulturnnz-i;uikivinskec:i področju. Tu so pr šli na vtsto pesniki m pisatelji France Prešeren, Anastasius Griin, Josip Sti itar, Ivan Cankar. Gospodarske povezave začne prošnja Mihaela Klariča za dovoljenje peke kostanja iz !cta 1871 Kostanjarji so bili in ,so v zimskih mesecih zanesljiv sestavni dej dunajske podobe mesta. To sezonsko obrt so često opravljali tudi ljudje i/. Kranjske Seveda so bili to nepomembni, mali ljudje, čc jih primerjamo z Albertom Samassom c.kr. dvomim livarjem in lastnikom tovarne strojev in gasilnih naprav v Ljubljani, katerega firma je Ste1 a med najsolj znamenite razstavljaicc na dunajski svetovni razstavi leta 1873. Številni Dunajda.ii so cenili vrelee zdravilne vode in letovišča, tako sta predstavljena Hoga.ika Slatina in Bled kot kraja, ki sta gostila ljudi iz prestol n i ic. Najimenitnejši so bili seveda plemeniti, cesarski obiski, ki so tudi posebej omenjeni. Na koncu nas na stike in povezave Slovenije z Dunajem opozorijo Še fotografije ccstnih napisnih label, spominskih plošč in spomenikov. Razstave spremlja zajeten kalalog, ki ;c, lako kol razstava, v prvem delu razdeljen na pet tcmal.skih enoij drugi del kalaloga pa vsebuje opis rarslavljenega gradiva.