„DER STEI»?SCH£ LANDWIRT" PODAR Äi - Verlag und Schriftleitung: Marburg (Drau), Badgasse 6 - Ruf 25-67 - Bezugspreise: In der Ostmark: vierteljährlich RM 1.29 einschl. 9 Rpf Postgebühr, im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr. — Postscheckkonto Wien Nr. 55030 Nr. 10 - V. Jahrgang Marburg a. d. Drau, Samstag, 10. März 1945 Einzelpreis 10 Rpf Preteklo sredo je govoril Reichsminister dr. G o e b b e 1 s nemškemu narodu po radiu. Dr. Goebbels je izjavil sledeče: »Ako vam dajem, dragi sonarodnjaki in sona-rodnjakinje, po daljšem času zopet enkrat pregled trenutnega vojaškega in političnega položaja, 6e to ni zgodilo morda radi tega, ker bi morda danes obstojal za to kak aktualni povod. Moj namen je, da vam podam sliko vojne, ki je zavzela v zadnjih tednih za nas tako žalosten razvoj, v celotni perspektivi ter iz...davoljne. odda-_ ljenosti. V tako razgibanem času, v katerem se čestokrat v enem samem tednu odigrajo dogodki in spremembe, za katere bi zgodovina normalno rabila eno leto ali celo eno desetletje, je zelo lahko mogoče, da izgubilo ljudje pogled za velik red, da zamenjajo vzrok z učinkom, želje z dejstvi, nesrečo z brezizglednostjo, krizo pa s katastrofo, prihajajoč tako v labirint duševne in duhovne zmešnjave, iz katere nato ne morejo najti izhoda. Če narod, ki se bori za svoje življenje, zapade za trenutek tej u6odni napaki, je to hujše kakor kaka izgilbljena bitka. Glavna naloga njegovega političnega vodstva obstoja torej v tem, da ne bistri njegovega očesa samo za dejstva, temveč tudi za njegove možnosti in izglede, da bi ga tako izmuniziralo proti moralnim napadom, ki so v tako hudih časih kot danes sicer razumljivi, kljub temu pa izredno škodljivi za zmagovito nadaljevanje te zgodovinsko največje borbe za življenje, srečo in bodočnost našega naroda. Boljševilri in Angleži f. 1940/41 Splošni vojni položaj se je, gledano s čisto vojaškega vidika, spremenil z uspešno sovjetsko ofenzivo z mostišča pri Baranovu nenadoma v našo škodo. Boljševiškim armadam, ki jih je sovjetsko vojno vodstvo zbralo na tej nevarni točki v ogromni premoči, je uspelo po najtežjih, krvavih bojih, ob velikih izgubah, prodreti globoko v nemški vzhodni prostor ter tako ustvariti položaj, ki je za nas izrecno depresiven. O tem mi ni treba izgubljati besedi. To ve vsak med nami in dnevno poročilo vrhovneqa poveljstva ter časopisje tega itak ne prikrivata več. Naš položaj je dosegel s tem najjačjo napetost, vendar pa ni s tem niti najmanj izgubil svojih izgledov. Trenutno se nahajamo v vojaški krizi, ki je v marsikaterem oziru podobna krizi, v kateri se je nahajala' Sovjetska Unija v pozni jeseni 1941 spričo grozeče obkolitve Moskve in Leningrada, katero krizo pa je uspešno obvladala. Tudi takrat je ves 6vet smatral njeno stvar za izgubljeno, samo sovjetsko vodstvo ni bilo tega mnenja. Vsakdo se bo spominjal, da je morala Anglija v pozni jeseni 1940, ko so stale naše armade grozilno pred Atlantsko obalo, in ko je nemško letalsko in podmorniško orožje razbijalo angleški oborožitveni potencijal in pomorske transporte, prestati 6lično krizo, ki jo je pa konč- „Zlomili bomo tudi ta mongolski naval!" — Nazorna slika vojaškega in političnega položaja ^ — V bližnjem času je pričakovati ojačene vpostave povračilnega orožja in oživetja podmorniške vojne no le premagala, čeprav po večletnih naporih. Ni nam treba torej segati predaleč v zgodovinsko preteklost, da bi trdi drugod našli paralelne pojave k današnjemu položaju Reich-a. Ze dosedanji potek vojne je po nespornih dokazilih pokazal več takih paralel. Izgubljeno ozemlje ¡im bomo zopet iztrgali Ugotoviti moremo, da je nesreča, ki nas je zadeta, sicer zelo bolestna, vendar pa ne pomeni nikake odpovedi naše zmage in s tem razkroja Reich-a in biološkega izbrisanja nemškega naroda. Tako hitro Prusi ne streljajo ali bolje rečeno: Nemci ne prenehajo s streljanjem. Na vzhodu smo zgradili novo obrambno črto, ki je tako z ozirom na aktualni smoter kakor tudi glede bodočih operacij samo improvizatoričnega značaja. Jasno je, da si bomo šli po ozemlje, ki smo ga izgubili in da to tudi moramo storiti. Kedaj in kako.? O tem že danes 6eveda ni možno javno govoriti, toda naša odločnost v tem oziru je odločna in neomajna. Kakor že večkrat v tej vojni, se naši sovražniki prehitro veselijo, ako mislijo, da so že zlomili hrbtenico Reich-u. Vojna ni končana, in na ta način sploh ne bo končana. Devetdesetmilijonski narod, poučen po strašnih primerih nepopisnih boljševiških grozot v svojih po sovražniku zasedenih vzhodnih pokrajinah, ve, kakšna usoda bi ga čakala po omaganju njegove vojaške ali politične odporne sile. Aktf ima ta narod samo še trohico časti in volje do življenja, ne bo opustil svojega boja in ne bo odložil orožja. Ta narod se bori za svoj obstanek povsod, kjer koli je podana za to le kaka možnost. Kdo pa bi tudi odrekal izračunano temu narodu voljo in odločnost do bojevanja po legendarnih storitvah v poteku te gigantske borbe, ki je bila polna morale in hrabrosti na fronti? SoSjieviiko zverimivo Sovražnik nam je dal učinkovit nazorni nauk v tem, kar bi se nam zgodilo, ako bi odpovedali. Svetovno uho je 6icer qluho za krik milijonov mučenih, telesno in duševno posiljenih ljudi, ki jih je boljševizem na severu, vzhodu in jugovzhodu Evrope, sedaj pa tudi na vzhodu naše lastne očetnjave oklenil v svoje brezsrčne roke. Tembolj pa se je izbistril naš lastni sluh. Sleherni Nemec ve, da so poročila iz vzhoda, ki so čestokrat tako strašna, da jih pero ne more podati, strašna resnica, ne pa produkt fantazije nemške vojne agitacije. Mednarodni židja pri nas nimajo sreče s svojimi jalovimi izjavami, da je vse to samo napol hudo ter na se bo le dalo nekako zopet aranžirati laš odgovor |e sovraštvo Mi ne spadamo k tistim največjim teletom, ki si sama izbirajo svcip mesni :e. Proti maščeval- Schlesischer Volkssturm in der HKL an der Ostfront "K-Aufn.: Kriegsber. Brosius, TO-EP (GBDj » nemu sovražniku, ki ga žeja po krvi, se bomo x vsemi razpoložljivimi sredstvi, predvsem pa z brezmejnim sovraštvom.- Plačati bo moral, kar nam je 6toril. Zastonj ni jokalo na tisoče nemških žena ter prosilo vsai za življenje 6voj:h otrok, ko jih je poplavila divja soldateska iz 6tepe ter postopala z njimi kakor z divjačino, da bi jim potem, ko so jih najnesramneje mučili telesno in duševno, kakor v satanski zasmeh položili ubite dojenčke pred noge. In V6e to nam Nemcem! Odpor za vsako ceno Ali je še kdo med nami, ki bi zamogel spričo teh strahot, ki si jih normalni človeški možgani niti ne morejo izmisliti, in ki 60 bile od teh »veri v človeški podobi v tisočih slučajih storjene, stopiti pred svoje nacionalno vodstvo z zahtevo, naj 6e napravi konec in nai se takemu •ovražniku omogoči njegova volja proti našemu celokupnemu narodu? O tem vprašanju ne bom dalje govoril. Taka predstava je preveč absurdna, da bi bila vredna resnega ugibanja.. Kako nas le presojajo v sovražnem taboruj Ako bi postopali tako kakor pričakujejo to od nas, bi zares zaslužili na jnizkotnejši postopek, ki so nam ga nedavno namenili v konferenci v Jalti. Proti temu je možno le eno: odpor za vsako fceno, fanatična odločnost do bojevanja na fronti in v domovini, krita s trpečo, na koncu pa vendar le triumfirajočo skupnostjo našega naroda, katere 6e danes oklepamo z vsemi našim- koreninami, ker je v tem strašnem času naša edina »aščita in opora, Kakor naši očetje že tolikokrat v naši zgodovini, tako bomo tudi sedaj zlomili mongolski naval proti jedru Evrope Kakor oni, tako se bomo tudi mi branili s fanatično besnos-tjo in žilavim sovraštvom, da bo tudi o nas nekoč poročala pravljica, da so mrliči po dnevih vročih bitk v temnih nočeh po zraku nadaljevali boj. V tej gigantski borbi se ne sramujemo na-kih protiudarcev. Možni so bili le vsled tega, ker sta evropski zapad in židovsko-plutokratska Amerika krila sovjetski soldateski bok ter nam «vezala roke, s katerimi pa še vedno moremo ob vsakem času vreči boljševizem na tla. Plutokracije niti najmanj ne zaostajajo v svojih krvavih maščevalnih in uničevalnih načrtih proti Reich-u in nemškemu narodu Kolikokrat •o že brez uspeha poizkusili razparati našo fronto na zapadu z velikimi izgubami! Toda ta poskus hočejo še enkrat ponoviti. Večna sramota našega stoletja bo ostalo dejstvo, da so zapadne sile pustile Evropo spričo njene ogroženosti iz vzhoda na cedilu in da so se ponižale celo tako daleč, da so naval iz notranje Azije še pognale, obenem pa skušale uničiti zaduje zaščitne jezove, ob katerih bi se bil mogel zlomiti. Mi vsekakor nismo prifakovali nič drugega. Mednarodnemu židovstvu je uspelo v večletnem sistematičnem razkrojevalnem delu, da so javnost v teh deželah tako zastrupili, da ni več možna uma misliti, da o lastnih sklepih niti ne govo-Timo. (tare v smrt kakor v kapliuPaciiof Temu naspioti vidimo nemški narod, ki obupno rajezuje poplavo iz Notranje Azije. Istočasno ga muči v domovini sadistični sovražni letalski teror. *Na zapadu in na jugu bije ta narod eno obrambno bitko za drugo čeprav včasih z vsemi »lami. Nemo in brez lažnjivega patosa se udaja nemški narod zapovedi višje zgodovinske dolžnosti, triumfirajoč s svojim stoičnim lunaštvom nad ■ilami teme, zapuščen od skoraj vseh evropskih prijateljev in zaveznikov. Zato pa se tem klju-bovalneje in še bolj zagrizeno postavlja v borbi za ogroženo življenjsko pravo: zares pogled pretresljive veličine, napram kateremu nima pokazati niti antika dovolj enako vrednih primerov. Pa tudi tedaj, če bi se morali končno zariti s kremplji v našo zemljo, če bi morali pustiti zadnji preostanek naše domovine, ako strahot in trpljenja dogledno še ne bi bilo konec, nikakor ne pustimo naše pravice do življenja, svobode in bodočnosti našega naroda? Raje hočemo umreti kakor kapitulirati. To mišljenje, ki danes ne navdaja 6amo nemškega vodstva, temveč tudi ves naš narod. — ne oziraje se na nekatere manj vredne subjekte, katerim polagamo, čim jih spoznamo, hladno in brez milosti vrv okrpg vratu — fo mišljenje to-rei nam daje tudi moč, s katero premagujemo festokrat največje vojne težave. Kolikokrat je sovražnik že menil, da nas je treščil ob tla, in v notranjem vodstvu si bomo morali pomagati kolikokrat smo mu potem zopet zmešali računel s pomožnim sistemom, da bi v marsičem do- Y> | . e 6egli z improvizacijo vse to, kar je bilo preje saka kriza ie premag pva Stvar temeljitega načrtovanja. Letalska vojna ah ni t« H^i^,, „„; j , . je dokazala, kaj se da na ta način vse doseči, nr— nve tfj ^trditev, da so vse krize Vse to g ker mora iti. Pokazati se moramo več iih hrabrn ?n ^ ¿T fli ^T k™" sf'retni ^ gibljivi. V ostalem moramo PriPra-L sovražn? leta sk, tero'r rf ,P° 13 Kako bes' viti vse za to, da bomo izgubljene pokra ine krajinami? Ta teror uničuje " tanovan^ske '^^šT ^ Z°P6t rojevali Krize se ne premaga rerkve šolQ in iniL , 6ianovanjsKe n.se, g. resignacijo, v večini slučajev pa z življenj- ra dnt^ n i • Sp0merVke' on muci nas sko voljo. To nerazrušljivo življensko voljo, ki niti v DiJtoo In hi0 domovino spreme- je pomagaia že marsikaterem bolniku ¿reko cel? Letoda na »¿fr"0" —* 6 S* dT' kritičnih trenutkov, imamo dokazati danes kot geif Le to, da ga se bolj sovražimo. Niti eden narod ukToenitinanieoL° ^ da W 86 morali Nato je Dr. Goebbels primerjal situacijo nem- ka^poS™ HoSe^ °Zlra na t0' Ske*af naroda s položajem, v katerem «nahaja ^^jve-TS SSS^JS^.42 —ze zasedenem ozemlju zagovarjati pred ameriškim n __« vojaškim sodiščem. Anglešk-i časopisi so poročali. "ovraCišno or©Z»e in ?oažij3! cb,!!° t0 ?raVK. iunakinj?> da je ob- nova podmorniška vojna tožila svoje sodnike in obtozevalce ter da je na " vse prigovarjanje odgovarjalo le tako: „Nem- Dr- Goebbels je tu povdaril, da je treba že- ški narod bo prenesel vse trpljenje in bo ustva- lezne volje do zadnjega. Vsako znamenje sla- ril nov svet." Dr. Goebbels je postavil to dekle siabosti oživlja nasprotnike in zmanjšuje s tem kot pravi vzgled in kot govorilko v imenu celo- lastne izglede. Tudi sovražniki so utrujeni, toda kupnega nemškega naroda. nobeden noče pokazati te utrujenosti, ker bi V svojiji nadaljnjih izvajanjih je dejal Dr. tako ogrožal svojo stvar. Treba je torej, kakor Goebbels, da govori v imenu vseh Nemcev, ki maratonskemu tekaču, za vsako ceno teči na-bi mu pritrdili strastno, če ugotavlja, da ve- Pre.i, četudi bi se onesveščen kot prvi pojavil v ruje v dokončno zmago. Ako se to ne bi zgo- cilju. Kot zmagovalcu mu podarijo lovorjev ve-dilo, bi bila bofinja zgodovine le vlačuga in nec> telesne in duševne muke so kmalu pozab-strabopetna oboževalka števila. Zgodovina sama ljene, ostaneta pa zmagoslavje in uspeh, potem he bi imela nobene višje morale več jn Prav gotovo imajo prav vsi tisti, ki mi bodo svet, ki bi se rodil iz teh strašnih vojnih krčev odgovorili, da ni primerjati s tem vse tisto, kar ne bi imel več globlje pravice do obstoja. V moramo pretrpeti. Prisiljeni smo bili vojsko-takem svetu bi bilo življenje hujše kot v peklu. vat* se brez primere.' Jaz sem med zadnjimi, V takem svetu ne bi bilo vredno živeti — tako ki bi hotel oporekati, da je postal sovražni le-je dejal minister — niti za mene niti za mojo talski teror nečloveški in da ga ni več možno deca in za vse tiste, ki sem jih liubil in s ka- prenašati. To je sigurna stvar, toda mimo tega terimi sem se skozi dolga leta boril za boljše in je še nekaj hujšega, ako bi se uklonili uniče-plemenitejše človeško življenje. Tako življenje valni volji naših sovražnikov. Pa tudi oni pre-bi osebno z veseljem vrgel od sebe. ker bi samo jemajo iz naših rok udarec za udarcem. Tudi to ne zaslužilo, dočim bi bili obžalovanja vredni oni smatrajo neprestano vpostavo našega pole tisti ki bi si hoteli življenje celo ob takih vračilnega orožja, ki se bo v bližnjem času še okolščinah odkupiti samo za ceno strahopetne bistveno ojačila, kot neznosljfvo. Nahajajo se podložnosti. pred oživetjem nemške podmorniške vojne, čije obsega si po njih lastnih izjavah trenutno niti ^auk Zgodovine ne m°rejo predstaviti. Položaj sovražne tonaže je vsled razširjenja sovražnega vojskovanja na- Dr. Goebbels je nato nadaljeval: ali je dala pet do skrajnosti, vsekakor pa tako, da je mo-zgodovina ljudem povod, o njej tako misliti in žen vdor v sovražnikove šanse. Posamezni gram soditi? Ne. Na koncu je bila vedno pravična, uspeha ali neuspeha lahko določi tehtnico če so ji dali narodi priložnost, biti pravična, zmage ali neuspeha. Se več vzroka za nas. da Tiste, ki jih je poklicala k najvišjemu, je pre- stojimo kakor hrast je v burji, da ji kljubujemo, izkusila vedno najtrše in najokrutneje, da bi da ji — če je v premoči — nekoliko kljubu-se jim potem, ko so stali že na robu obupa mi- jemo. da pa nikdar ne pademo. Naši sovražniki lostno priklonila ter jim izročila palmo zmage. nis0 nikaki polbogovi. Njih višjemu številu Kedaj in s čim nam je dala povoda za domnevo, konfrontiramo na-o večjo vrednost. Toda to moda je spremenila svoje mišljenje? Ostala je ne- ramo storiti. Na tla nas ne bodo vrgli, ako bomo spremenjena. Naj si se izpreminjajo časi, narodi trdno in neomajno odločni da tega nikdar ne in ljudje, zgodovina ostane večno nespremen- bomo trpeli in da bomo raje vse pretrpeli, pre-ljiva. Ne smemo danes tožiti, ako nas danes o-nosa z ozirom na dobre uspehe in brez poniževanja pred neuspehi.« obodilno fronta" - Piše Ing. Siegfried Tremi Prav tako kakor v Srbiji, na Hrvatskem, v pokrajini Ljubljani in na Gorenjskem je prišla nad mnoge rodbine na Spodnjem Stajeiskem po letu 1941. nesreča in trpljenje. Nesreča, ker je bil eden izmed sorodnikov umorjen od tolovajev ali pa, da je eden ali drugi bolj verjel blagodonečim frazam, kakor našim tolikanj opetovamm ugotovitvam. Na stotine in tisoče jih je komunistično vodstvo brezobzirno izkoristilo Ter jih žrtvovalo svojim ciljem. Kakšen je bil razvoj v nekdanji Jugoslaviji? Komunistična stranka številčno ni igrala nikake vloge. Sile, ki so komunizem pravilno ocenjevale, so bile zelo močne, tako, da komunistični stranki ni uspelo pridobiti širših mas za svoje cilje. 2e v letih pred letom 1941. se je radi tega Komunistična stranka Jugoslavije (KPJ) preori-entirila. Svoje agitacMsko delovanje je zanesla zlasti v vrste dijaštva ter je skušala pridobiti upliva v kulturnih krogih. Nadaljnja platforma, »Združenje prijateljev Sovjetske Unije« je brla komunistična smoterna oiganizacija za zbiranje vseh tistih elementov k' še sicei niso bili nikaki komunisti, pač pa so daljnosežno simpatizirali s Sovjetsko Unijo in njenimi cilji ter se jih je dalo brez nadaljnjega vpreči za komunistične cilje. Tako se je KS v vseh delih nekdanje Jugoslavije sistematično pripravljala na trenutek ko je moralo priti do oboroženega spopada med Nemč jo in Sovjetsko Unijo. Izvrstno je šlo v komunistični račun tudi dejstvo, da se je dala Jugoslavija dva meseca poprej nahujskati v vojno proti Nemčiji in je razpadla v par dneh pod udaici ■lemške vojske. Sedaj je prišel trenutek, ko je zamogla s pomočjo lažnjivih fraz ¿pridobiti upliva in pristašev v širokih masah ^nmunističnemu vodstvu pa je bilo popolnoma jasno, da je moralo tudi tedaj ostati s svojimi cilji popolnoma v ozadju, kei se drža prebivalstva napram komunizmu ni spremenila Iz takih ugibanj je prišlo do ustanovitve OF (Osvobodilna fronta). Po nasprotnih podatkih ie bila ustanovljena 27. aprila 1941. Ustanovni občni zbor ja sklicala Komunistična stranka. Udeležili so se ga zastopniki osrednjega odbora Komunistične stranke v Sloveniji, demokratsko krilo Sokola, skupina krščanskih socalcev in neka skupina kulturnih delavcev. Kroa oseb se je naslonil daljnosežno na prejšnje »Združenje prijateljev Sovjetske Unije«. Tako ]e pridobila Komunistična stranka svojo napisno tablo z nekaterimi zastopniki nekomunistov, ki pa so bili do zadnjega odvisni od voditeljev Komunistične stranke. Ta metoda ustanovitve zakrinkanih orqanizac'j pa nikakor ni izum ljubljanskih komunistov, temveč logična izvedba že davno v Moskvi Izd-anh smernic Lenin je opetovano izrazil, da so dovoljena vsa sredstva za dosego cilja. V letniku I., stran 594 Ruske korespondence je zapisal sledeče: Komunist, ki zatrjuje, da si ne sme umazali svojih rok. da mora imeti čiste komunistične roke, da bo s čistimi komunističnimi rokami zg a-dil komunistično družbo, ne da bi se poslužil osovražene protirevolucionarne meščanske koipo-racjje, je čisto navaden junak fraze«. To vprašanje zakrinkavama je bilo obravnavano še jasneje na VII svetovnem kongresu Ko-minterne v Moskvi avqusta 1935, ker je bilo namenjeno praktičnemu uresničeniu v celi vrsti evropskih dežel Italijanski komunistični voditelj Palmiro Togliatti. ki se je skrival pod imenom Ercoli, je na tem kongresu izjavil sledeče »Ako je potrebno, približati se ljudem, govoriti nov jezik, razvrednotiti prejšnje formule, razrušiti sta- ie načrte, spremeniti delovne metode in preoblikovanje organizacijske oblike — kaj na tem, storili bomo V6e to brez najmanjšega oklevanja«. Generalni tajnik Kominterne, zloglasni Dimi-trov, je izdal za vse sekcije sledeče geslo: • »V evrho izkoriščanja vseh možno6i„, se morajo komunisti enkrat za vselej osvoboditi mnenja, da sodelovanje z nekomunisti revolucionarnega delavca iii dostojno Vi vsi se spominjate stare pravljice o zavzetiu Troje Troja se je zaščitila pred napadalci z obzidjem, ki ga niso mogli zavzeti, in tako napadalci spričo velikih izgub niso mogli izvojevati image, dokler jim ni uspelo s pomočjo trojanskega konja priti v notranjost, torej v osrčje sovražnika. M' revolucionarni komunisti se ne smemo sramovati uporabljanja iste taktike napram našim sovražnikom«. S cinično odkritostjo je še pristavil: »Ni se treba sramovati uničenja pri sovražniku, akc mu na ta način bolje zavijemo vrat«. Zvesta tem, že leta 1935. v Moskvi izdanim emernicam |e ustanovila Komunistična stranka »Osvobodilno fronto«. Da bi se približala ljudem, »o govorili-nov jezik. Mednarodni komunisti, ki po svojem učitelju Karlu Marxu nimajo očetnja-ve, se se naenkrat izdaja'i kot vneti nacionalisti in patri joti. Da bi se približali ljudem, so spie-menili organizacijsko obliko tako, da je organizacija Komunistične stranke stopila v ozadje, organizacija OF pa v ospredje. Da bi se približali ljudem, nisO več tiščali v ospredje starih komunističnih načrtov v popoln' boljševizaciji in po priključitvi Sovjetski Un.ji zato pa so propagirali lažnjive načrte o demokratski novi Jugoslaviji. Revolucijonarm komunisti v našem področju se torej, odgovarjajoč navodilom tovaiiša Dimitrova iz Moskve niso sramovali, uDorabiti i6to tskliko, katero so svoječasno uporabili oblegovalei Troje. »Osvobodilna fronta« in takozvana »Narodna osvobodilna vojska« tvorita tedaj trojanskega konja, v čegar trebuhu se skrivajo komunisti. S to taktiko skušajo komunisti pridobiti zaupanje prebivalstva, da bi mu pozneje — po naročilu Dimitrova — »lažje zavili vrat«. Osvoboailna fronta in vse tisto besedičenje o »svobodi naroda, demokratični Jugoslaviji« itd., je vzgled primera komunistične taktike, približati 6e ljudem, pri tem pa se Jiiti ne ženirajo, posluževati se osovraženih »protirevolucionarnih meščanskih kor-poracij«. Razumljivo je. da je Komunistična stranka zelo gledala na to, da so bila vsa merodajna vodilna mesta v njenih rokah Najvidneje se je to izkazalo na vrhovih V Komunistični stranki igra sekretar ali tajnik že od nekdaj odločilno vlogo Sekretar osrednjega odbora Komunistične stranke Slovenije je stari komunist Boris Kidrič. Na čelu OF se nahaja izvršilni odbor, čegar sekretar je isti komunist Kidrič. Da bi zajamčil tudi -v tolovajskih edinicah komunistično linijo, je i6ti komunst Kidrič istočasno tudi politkomisar v glavnem štabu NOV in POS Slovenije, torej različnih tolovajskih skupin. Kakor na vrhovih, je tudi drugod povsod tako. Boris Kidrič jc že julija 1942 zamogel v nekem nagovoru ugotovil sledeče z najglobljim zadovoljstvom: »Vsa važnejša mesra v vodstvu OF so v rokah komunistov. Stranka ima vse pozicije v svojih rokah. To velja celo za najmanjše edinice in za najnižje položaje v upravi«. Takšna je torej stvarnost. Kdor tedaj v kakršni koli obliki in iz kakTŠnih koli vzrokov podpira OF in tolovaje, pospešuje s tem rušilne cilje komunistov, ne oziraje se na to, aH to hoče ali se tega zaveda ali ne Kdor jih podpira, je grobar svoje domovine, ki jo izroča sovražniku. Ta sovražnik ga izkorišča zgolj kot sredstvo za dosego svojih ciljev, »da bi mu pozneje lažje zavil vrat.« Čas ie že, da bi slehernik spoznal v OF in tolovajih trojanskega konja, s pomočjo katerega oi se hotel komunizem vtihotapiti med prebivalstvo. Iz spoznanja Je vzročnosti pa nastaja nujno zahteva, da je "treba te komunistične zakrinkane in smotiene organizacije kot pomožna sredstva boljševizma na Spodniem Štajerskem pobi-jati z vsemi sredstvi. _ □ Glad vlada v zasedenih področjih. V britanskem Zgornjem domu so razpravljali te dni o katastrofalnem položaju na področju prehrane v po Anglo-Amerikancih zasedenih pokrajinah. V debati je izjavil v imenu angleške vlade Lord Selbourne, da ni Angležem primanjkovalo še nikdar toliko ladjevja kakor danes, kar onemogoča dovoz živil in surovin za prebivalstvo zasedenih dežpi rodor pri HiHnn Bitka med Spodnjim Renom in reko Mosel — Srditi boji ob reki Rur Velike tonažne izgube Anglo-Amerikancev Po poročilu, ki ga je izdalo nemško vrhovno so naše čete zadrževale sovražnika, medtem pa poveljstvo 27. februarja, je obnovila 1. kanad- so močni odredi 9. ameriške armade prodrli z ska armada med spodnjim Renom in reko Maas juga proti Krefeldu. Za mostišče Neuß so se svoje napade po predhodni najjačji artilerijski razvili srditi boji. Med reko Erft in izvirkom pripravi. Južno od Kalkara in pri Gochu je 60- reke Rur se je odigravala srdita nemška vražnik vdrl v naše postojanke. Nemške rezerve obramba proti prodirajočemu sovražniku. V so v odboju obdržale povezanost fronte. Ob Trieru in za Trier so se razvili srditi boji. — V reki Rur se je materijalna bitka 26. februarja Italiji ni bilo posebnih dogodkov. — Amerikanci še bolj stopnjevala glede srditosti. Sovražnik so 2. t. m. bombardirali Dresden Chemnitz, je bil zaustavljen, prodor pa preprečen. V treh Magdeburg in Linz, Angleži pa Köln. V noči dneh je bilo uničenih 170 6ovražnih tankov. V na 3. marca sta bila napadena.Kassel in Ber- odločnih protinapadih so se izjalovili sovražni lin. Anglo-Amerikanci so izgubili 60 letal, veči- poskusi zavzetja mesta Bitburg. Pri Saarburgu noma štirimotornikov. V prometu med Temzo je bil sovražnik zaustavljen, pri Forbachu pa in Seldo sta bila po mornariških silah potoplje- so se nadaljevali boji v postojankah. — Arpe- na dva parnika z 11.000 brt. riški bombniki so 26. februarja bombardirali Po poročilu z dne 4. t. m. sta vrgli obe strani Berlin, Angleži pa zapadno Nemčijo in Berlin nove rezerve v materijalno bitko, ki se je nada- v večernih urah. ljevala z nezmanjšano jakostjo. Jugovzhodno od Pri Kalkaru in Gochu so obležali Amerikanci Gelderna do Rena je sovražnik v srditih bojih po poročilu z dne 28. februarja v nemškem vbočil naše črte ter vdrl v Krefeld. V odseki; glavnem bojišču. V bitki ob reki Rur je 9. ame- Erft pa je bil sovražnik v protisunkih zaustav- riška armada potisnila nemške odrede kljub nji- ljen. 3. t. m. je bilo na fronti uničenih 75 so- hovi srditi obrambi nazaj. Sovražni poskusi pro- vražnih tankov. — V srednji Italiji je sovražnik dora, izvedeni v težkih oklopniških borbah, pa po močni artilerijski in letaski pripravi obnovil so se izjalovili kljub ogromni sovražni vpostavi svoje napade ter prodrl preko Monte Belvedere na zemlji in v zraku. Uničenih je bilo nad 100 in Monte della Torrazza tri kilometre proti se- ameriških oklopnikov. Nemške oklopniške sku- veru. Ob reki Senio se je izjalovil angleški na- pine so se zarile v bok sovražnih zagozd, raz- pad. — Posadka otoka Piskopi pri Rodoeu je bijajoč priprave in kolone. Napadi na Bitburg štiri mesece vezala močne sovražne mornariške so obležali v nemškem ognju. Ob spodnjem delu sile. Četa, ki je odbila številne sovražne napade reke Saar so Amerikanci v težkih bojih prodrli je bila končno obvladana od sovražne premoči, proti severu. — Anglo-ameriški terorni bomb- — Bombe so padale na Chemnitz, Magdeburg, niki so bombardirali po dnevu Leipzig, Halle, Hannover in Bielefeld, po noči pa na Dortmund. Augsburg, Mainz in zapadno Nemčijo, Angleži Zbitih je bilo 39 sovražnih leta'. • - _ - pa v noči na 28. februarja Berlin. Posadka mostišča Homberg se je v težkih bo- Kljub ogromni materijalni človeški vpostavi jih držala proti števmim" ameriškim napadom, so Angleži in Kanadčani po poročilu i dne 1. V odseku Erft in med Renom pri Düsseldorf« marca pri Kalkaru pridobili samo par kilome- je bil z močnimi silami prodirajoči sovražnik trov terena. Izjalovili so se napadi pri Gochu, zaustavljen pred novimi črtami ter m dosegel prav tako pa ' tudi sovražni poskusi na obeh svojega prodora v smeri na Köln. Napadi 3. straneh mesta Rheydt, prodreti nemško fronto, ameriške armade med Schnee-Eifel in Mosel Južno od T vier a so se odigravali srditi boji. — so se izjalovili. Vzhodno od Pruema je potisnil Bombe so padale na Ka-sel Haaen m področje , sovražnik naše čete na reko Kyll. — V Apenrau Gelsenkirchen, Angleži pa so metali bombe na so se razvili po jačji artilerijski pripravi doji Berlin in južno Nemčijo. — Nemška mornarica z Amerikanci. Pri Faenzi so se izjalovili angle-in letalstvo sta potopila februarja 54 ladij s skupno 288.400 brt, dve križarki, 12 rušilcev, šest spremljevalnih vozil in en hitri čoln. 16 drugih ladij s 95.000brt ter neka križarka in tri ...... , . , . .. druge ladje so bile torpedirane. Sovražnik je □ Amerikanci silijo švedske državljane v vo-izgubil tako v dveh mesecih 83 ladij s 467.780 jaško službo. V Zedmjenih drzavan _ Severne brt tri kri žarke, 20 rušilcev in 12 drugih vozil. Amerike so oblasti stavile mnogim »vedskim Nä zapadu je 1. kanadska armada po deloma državljanom izbiro, da stopijo v oboroženo silo Hurnem pripravljalnem ognju stopnjevala svoje Zedinjenih držav, ali pa dobijo izgon iz ¿em-napade med Hochwaldom in reko Maas. So- njenih držav. Gre za tisoče svedskih dopisnikov, vražnik je obtičal z izgubami tankov v «lavnem trgovskih zastopnikov in zasebnikov. .. - . . . 1 1 1 I TT__«i______.] » C .. l.,- s svojo navzočnostjo samo žalijo težko prizadete ljudi. * Prvi zvončki. Pogled na prve zvončke in oznapjevalce bližajoče se pomladi nas spominja na minljivost vsega. Kakor sledi deževju lepo vreme, tako nasledi zimo prerojenje narave in ker cvetijo zvončki še v času snega in leia, so nam kot prve cvetke veliko bolj pri srcu kakor marsikatera lepša in plemenitejša cvetlica pozneiše pomladi. *'*Snirtna kazen za poslušanje inozemskega radia. Paul Johannsen iz WIesbrdena ie več let poslušal inozemska radio poročila ter jib nato razširjal med svoMmi delovnimi tovariii v obratu. S tem ie služil sovražni propagandi ter postal izdajalec. Sodišče ga je obsodilo na smrtno kazen ki bila takoj izvršena. * Obso-^a dveb madžarskih izdi>i?!skih generalov. Neko madžarsko vojno sodnče ie obsodilo bivšega generalnega polkovnika V^res-a, npkdaniega vrhovnega poveljnika 2. madžarske armade, na 15 let +ežks ječe in biv?esa generalnega laitnanta Hardv-ja nekdanjega poveljnika madžarske donavske mornarice ns> =mrt na vešalih. ker sta paktirala s sovražnikom v času ko ie bila domovina v največji nevarnosti. * Konjska -vores» pomajra prevozništvu. V svrho prebroditve težav, ki jih je povzročila vojna v železniškem in avtomobilskem tovornem prometu so v nekaterih Gau!h nre*h na uvedbo prevozništva s konjsko vnrego kar v veliki meri razhremenjuie -"Woi'H promet. * Strajk delavstva v Angliji. Nedavno je stopilo v štrajk 10 000 rudarskih in ladiedelni -kih delavcev rudnikov Avrshire, Fife in Lancasmre ter londonskih ladjedelnic. * Novo izkrcanje Amerikancev na Fil pi"ih. Radio Tokio je objavil vest. da so se na najbolj zahodno ležečem filipinskem o'oku Palawan izkrcale tri večje formacije ameriških če». Vršijo se hudi boji z japonskimi garnizonskimi posadkami , OF je kriva Tako dela OF za ljudstvol Vse metliško prebivalstvo je bilo zelo ogorčeno nad svojim rdečim županom, vnetim pristašem komunistične OF. Kot zavedm rdečkar je hodil marljivo k Badolievcem tožit nedolžne ljudi, ki so bili poslani na Rab in Gonars. Le malo jih je prišlo nazaj. Kdo so bili ti ljudje? Pošteni, komunistom nevarni ljudje Pravi ptički pa so se sprehajali po Ljubljani ter vsej liubljanski pokrajini, kjer so ,se bratili in sklepali med seboj prijateljstvo. Tak ptič je bil tudi naš župan. Ko so delali ljudje prošnje za vrnitev internirancev, se je Malešič izrazil takole: „Vse protikomuniste bom poslal v Rim k papežu po žegen, domov bodo pa prišli samo tisti, od katerih bama imeli koristi." Tako je moral občinski' sluga vsak dan sežgati kup prošenj za osvoboditev internirancev. Isti Malešič je ukradel po izdajstvu Ba-doglia občinski denar, ga spravil v železno kaseto in ga sezidal pred hišo v škarpo. Ko so vojaki iskali po cestah od tolovajev položene mine. so naleteli tudi- na to železno blagajno. Veseli so bili, ko so privlekli na dan ta zaklad, to je denar, katerega je ukradel Malešič revnemu belokranjskemu prebivalstvu Janez z Dolenjskega * Ljudsko gibanje v Marburg-u. V drugi polovici meseca lebruarja je b:lo Standesamt-u prijavljenih: 40 rojstev (zadnjič 29), od teh 18 dečkov (zadnjič 11) in 22 deklic (zadnjič 16); 53 smrtnih slučajev (zadnjič 84), od teh 39 moških (zadnjič 55) in 14 žensk (zadnjič 29). Na Standesamt-u sklenjenih porok je bilo 7 (zadnjič 15* * Pozor! Sovražni letalci mečejo eksploziva v obliki igrač. Dvajsetletni posestniški sin Anton Sewer iz Schiitzen-a, občina Leonhard, je našel nalivno pero. Ko 6e ga je dotaknil, je eksplodiralo. Eksplozija mu je odtrgala tri prste leve roke. — Slična poročila so prihajala že preči kakim letom iz jugovzhodnih dežel, kjer so anglo-ameriški letalski gang6terji z igračami vseh možnih oblik morili in pohabljali predvsem nevedno deco po vaseh, žrtev pa tudi ni manjkalo med doraslimi. Ker ni izključeno, da se slični slučaji ponovijo, svarimo tem potom vse naše prebivalstvo, da se ne dotakne nikakega navidezno še tako mikavnega predmeta, pa naj si bo škatlja za cigarete, nalivno pero, glavnik, barvilo za ženske ustnice, nožek ali kar koli, Predvsem je poučiti vedno radovedne otroke, da prijavijo doraslim vsako morebitno najdbo, ne da bi jo pobrali. * Smrt Rooseveltovega vojaškega svetovalca. Rooseveltov vojaški svetovalec in tajnik, general Watson, je umrl med vožnjo na ladji, ki je potovala iz Jalte po konferenci Treh. * Belgijski narod živi kakor v kaznilnici. „Kako dolgo, gospod Roosevelt in gospod Churchill, bo dopuščala vajina vest, da se nahaja osem-milijonski narod v obupnem položaju? Kako dolgo bo ta narod moral živeti, kakor da bi živel v kaznilnici? Kedaj bodo dosegli v Belgiji minimum za življenje potrebnih kalorij?" Tako glasi fieko poročilo belgijske poročevaine agentu re. * Sovjetska zdravnica o življenju v Sovjetiji. Neka pri Siofoku ujeta sovjetska višja zdravnica je izjavila, da je Sovjetija po prehodu Karpatov kljub vsej dozdevnosti izgubila vojno, ker uvidevajo sovjetski vojaki vedno bolj, da ni potrebno osvoboditi bolje živeče Madžare, temveč lasten narod. POLITIČNE BELEŽKE O Roatta pred sodiščem. Po vzoru bolgarskih, romunskih in belgrajskih komunistov je uvedla sedaj tudi Bonomijeva vlada sodne procese zoper bivše vodilne fašistične osebnosti. Trenutno teče kazensko postopanje zoper nekdanjega šefa Italijanskega generalnega štaba in z^njega vrhovnega poveljnika italijanskih čet v Dalmaciji, generala Roatta, za katerega je predlagal državni pravdnik dosmrtno ječo. Obtožen je pa tudi bivši poveljnik italijanskih zasebnih čet v Albaniji, general Francesco Jakomini, za katerega je predlagana kazen 15 let težke ječe. □ „Idealni terorni napadi." Rooseveltovo glasilo „Washington Post" je v nekem svojem uvodnem članku zapisalo, da je vtelešen v ameriškem načinu vojskovanja „ideal" dostojnosti ter navaja za to dokaze letalskih bombnih napadov na nemško civilno prebivalstvo. Pri tem 6eyeda zanika, da bi šlo za teroriziranje nemškega civilnega prebivalstva, pač pa priznava, d ni možno preprečiti žrtev. Ubijanje in ranje-nje civilnega prebivalstva skriva pod krinko »jstrategičnega bombardiranja«. Torej ubijanje žen, otrok, starcev, bolnikov, dojenčkov ter uničevanje cerkva, spomenikov, muzejev itd. predstavlja po ameriških pojmih idealno vojskovanje." □ Velike ameriške izgube na Daljnjem vzhodu. V zadnjih mesecih, odkar napadajo ameriški bombniki japonsko materno zemljo, so sestrelili Japonci 1090 ameriških velebombnikov ter uničili z istimi istočasno kakih 6200 mož letalskega osebja. □ Sestava belgrajskega regentskega sveta. Glasom poročila agencije Reuter so bili imenovani članom regentskega sveta dr. Budisavlje-vič. dr. Mandič in Dušan Sernec. □ Načrt za povojno uničenje Japonske. List „New Yor Post" je poročal o „Morgenthauovem načrtu", ki naj po vzgledu že izdelanega načrta za Nemčijo, uniči vojaško in politično Japonsko po doboievani zmagi. Japonsko industrijo bi se naj uničilo ter vso Japonsko spremenilo v njive in pašnike. Razen tega govori načrt o odvzetju vseh dežel, nahajajočih se izven japonske «nategne dežele. □ Izdajalec Barbu Stirbey v ospredju. Po odstopu romunskega ministrskega predsednika Radesca je dobil mandat za sestavo nove vlade 751etni Barbu Stirbey, ki je igral vlogo pri izdali romunskega naroda. □ Kako izgleda v Stalinovem raju? Znani ameriški salonski boljševik in dosedanji dopisnik lista ,.New York Herald Tribune", Hindus, se je nedavno vrnil po daljšem bivanju v So-vietiji nazaj v Zedinjene države, ki so njegova domovina. Ta mož je sedaj objavil serijo člankov o vtisih, ki jih je dobil o Sovjetiji. V svojih izvajanjih navaja število dosedanjih sovjetskih izgub v tej vojni z najmanj 15 milijonov liudi, česar še ni do danes nikdo objavil. Hindus popisuje tudi revščino, ki vlada v Sovjetiji. GOSPOD APS1V O_ Dohodki nemškega naroda O razvoju in višini dohodkov nemškega naroda manjkajo nekaj let točne številke. Zadnja objavljena cenitev za leto 1941 je znašala 120 milijard RM. Po tej dobi se radi totalne vojne vpostave ni več ugotavljalo točnejših statističnih postavk. Nadaljnji razvoj dohodkov nemškega naroda je možno oceniti samo približno. Sigurno je, da 6o se od leta 1941 v precejšnji meri zvišali vsi narodni dohodki. V tem pred-njačijo dohodki za opravljeno delo, kar se najbolje vidi v naraščanju davčnih oddaj, ki so se dvigale vse do prve polovice leta 1944. Sodeč po plačah delavcev in nameščencev so se dohodki naroda zvišali vsako leto za nekaj milijard RM. Pa tudi dohodki podjetnikov ter nerazdeljeni dobički družb so prvotno še zviševali svoje računske zaključke, nakar so postali nekoliko stabilnejši. Dohodki na najemninah in zakupninah so radi vojnih poškodb nekoliko nazadovali; izravnalo se je pa vse to z izplačevanjem odškodnin od strani Reicha, tako da gre samo za delno premikanje dohodkov, ki jih plačujejo iz državnih davčnih dohodkov in kreditov. Na porastu nemškega ljudskega premoženja so deležni v zadnjih letih dohodki iz obresti, in sicer v naraščajočem obsegu. Lahko se reče, da je znašala večja potrošnja obresti od strani Reicha, ki je z malimi izjemami identična z dvigom celotnega dohodka na obrestih, v prvem popolnem vojnem letu 1 milijardo RM. Po cenitvah so se leta 1944 zviali iz te strani narodni dohodki še za 2 do 3 milijarde RM. Izhajajoč iz takih zaključkov, je verjetno, da se je dvignilo nemško ljudsko premoženje do leta 1943 na več kakor 130 milijard RM in da je bilo leta 1944 med 135 in 140 milijardami RM. V najnovejšem času, torej proti zaljučku leta 1944 in od začetka leta 1945. učinkujejo seveda tendence, ki govorijs za znižanje narodnih dohodkov posebno na področju prejemanja plač. Bilo bi pa preuranjeno, ocenjevati že danes učinek te brezdvomno kmalu premagane Domovinska fronta je izpostavljena največjim naporom, ker primanjkuje vsega, kar potrebuje prebivalstvo za življenje. Prehrana je nezadostna, stanovanjske razmere so katastrofalne. Milijonov ljudi mora živeti v nemogočih razmerah. Praktično se mora sovjetsko prebivalstvo odpovedati vsemu, kar potrebuje za svoje življenje. □ Vlasov pri Goebbelsu. Reichsminister Dr. Goebbels je sprejel predsednika odbora za osvoboditev narodov Sovjetije generala Vlasova ter šefa njegovega propagandnega štaba, generalnega lajtnanta Žilenkova. V daljšem pogovoru so razpravljali o aktuelnih ukrepih duhovnega vodstva v zadevnem boju. O Saudi-Arabija je napovedala vojno Nemč!ji In Japonski. Vojna napoved predstavlja v toliko kuriozum, ker je proglasila sveta mesta Meko in Medino za nevtralna in »odprta mesta«. Istočasno so objavili, da bo Saudi-Arabija povabljena n« konferenco v San Franciscu. V tem je tudi glavni vzrok za vstop v vojno, ker drugih nesoglasij med Saudi-Arabijo ter Nemčijo in Japonsko ni. Churchillu pač gre za to, da bi imel na koherenci v San Franciscu, ki se začne dn° 25. aprila, dovolj glasov kot protiutež napram političnim ambicijam Sovjetije. □ Protikomunistično velezborovanie v Španiji. V madridskem predmestiu Custro Carrrnos sta bila umorjena dva faiangista Ko so jih n?sli. na pokopališče, je prišlo do velikih protikomunistič-nih demonstracij, katerih še je udeležilo nad 2.50 tisoč oseb, med njimi tudi visoke osebnosti države, oborožene sile in falange. □ Amerika je izgub'la zopet dve podmornici. Mornariško ministrstvo Zedinjenih držav je objavilo vest o izgubi podmornic »Shark« .n »Es-colar«. Sele leta 1944 dograjeni veliki mode-ni podmornici se nista vrnili iz svoie vožnie po Tihem Oceanu. □ Miklosov stolček se že trese. Sovjetski radio je nepovoljno kritiziral delovanje debrecin-skega vladnega odbora, ki mu načeluje znani dezerter Miklos. V komentarjih k Miklosovemu govoru v Szeged-u je Moskva izjavila, da sloni položaj debrecenske vlade na predujemnem zaupanju madžarskega naroda. Nova orientacija madžarske zunanie politike je odvisna od notranjepolitičnih faktorjev, od katerih predstavljata agrarna reforma in vpostava nove madžarske armade glavni točki. O „Prosilec s klobukom v roki." V angleškem spodnjem domu so nedavno razoravljali o krimski konferenci. V debati je poslanec Petherick primerjal Veliko Britanijo in n^en naston na imenovani konferenci s prosilcem, ki nastopa ponižno in pohlevno s klobukom v roki. Na sestankih govori in odreja v glavnem Stalin in če še Roosevelt z ozirom na ameriške dobave vojnega materijala in živil lahko tu in tam Stalinu pritrjuje s kimanjem svoje glave, mora nastopati Churchill kot pokoren prosilec. □ Rooseveltovo priznanje o moči Stalinove no-litike. Medtem ko je Churchill nainrej poročal angleškemu parlamentu o poteku krimske konference in se je ameriška javnost čutila užaljeno, ker je morala poslušati o tem naivirej angleške vire, je končno poročal tudi Roosevelt v ameriškem kongresu. V svoiih številnih zvijanjih. izeovorih in lažeh je priznal seveda tudi nekaj bridke resnice. Iziavil ie namreč sledeče: ..Zediniene države ne morejo vedno uveljaviti stoodstotno svoie želje" nakar je oprostPno dodal, da tudi Velika Britanfja tega ne more. □ Slika o potovanju in sestanku „Treh". Angleško časopisje je objavilo razne fotografske posnetke sestanka Churchill-Stalin-Roosevelt v Jalti ter je padlo v oči, da je nosil angleški ministrski predsednik k angleški uniformi kozaško čepico. V tem vidi angleški tisk nekakšen kompliment Anglije Stalinu, ki se ji pokorava, kjerkoli slednji to zahteva. „Daily Telegraph" je poročal, da so trajale priprave za sestanek v Jalti najmanj 24 ur dalje kakor je bilo predvideno. Churchill in Roosevelt sta po svojem izkrcanju na nekem mestu južnega dela Sovjetije morala potovati kakih 80 milj daleč z avtomobilom in sicer po eni najslabših sovjetskih cest, tako da je bil posebno Roosevelt telesno izdelan in izmučen do skrajnosti. Varnostni ukrepi v Jalti so bili ostri kakor pri zadnjem sestanku v Teheranu. Vse mesto z okolico je bilo polno čet. na stotine in stotine članov tajne policije je skrbelo za mir in red ter čuvalo in nadzorovalo gibanje ;n življenje v Jalti. OSRÂH 4J i macht vieles leichter. — auch nächtliche V&ege. <5o wie heute de/ Kraftfahrer das Licht der OSRAM-Bllu* abblanden muß, darf audi der Fußgänger nie Verdunkelungssünder sein: Darum bei Taschenlampen den Schein des OSRAM-lichtes durch Blaufilter absdiwädwn. ^ p OSRAMs viel gicht fa , wenig Strom! ^ - "Bn v 1 falsch behandelt ergeben t einen unnötigen Ausfall Arbeitsstunden und Verband-stoffmaterial. Heute ist Jede Minute wichtigt Wird TEBEGE Tannin-Brand-Gelee sofort auf die Brand« wunde gebracht, ist rasche, narbenlose Heilung verbürgt. Erfrierungen anHändenund Füllen fomie an unb Dljren ftnb befonberS häufig, toeil bieje fförperteiie ben Ginflßfien bon ffiäite unb SMffe om meijlen au§gc|e|t finb. ¿n folcfien Sailen empfiehlt ¡id) bie 9(niuen-bung ber in ben9tyotlje!en er» Ijältlitfjen t=C£muIfiott. ©ie Bewirft eine ftärfereSurc^ Blutung ber groftftetlen unb befeitigt fjierburä) bie ©tfrie» iungäet|cf)etnungen fomie baS jnit if)iten öetbunbene Unbe» Ijagen. 1—2 G&töffel Sfjio-fept-CSmitlfiort auf 1 Siter feigen SBaffet» für ®äbet unb Umfdjfäge. Erfolgreiche Russen- und Schwabenbekäinpfung fibernimmt Schädllngsbekämpfungsanstait A. STREIT Wien II., Tapdclraarktgasse 0 Tel A 47 0-86. 860 KjcilCC Pulver tür Wuchs und I VfCUCJ Mästung der Schweine R E D I N, mil garantiertem Erfolg Meine liebe Gattin, unsere Stielmutter. Frau Betty Mesitschek hat uns nach langem Leiden, im 44. Lebensjahre, am 28. II. 1945, für immer verlassen. Die Beerdigung fand am 2. III. 1945, um 15 Uhr, am Friedhole in Amtmannsfeld statt. 73 Bergstift, Laibach, im März 1945. In tiefstem Leid: Anton Mesitschek, Qatte: Iren«, Stieftochter, und alle (ihrigen Verwandten. Unser geliebtes Mutter! und Großmutter! Frau Elisabeth Siwetz hat uns nach langem, schwerem Leiden Im 51. Lebenslahre, für immer verlassen. Beerdigung am Montag, 5. III. 15 Uhr, Friedhof Drauweiler. 936 Marburg-Dr.. 2. III. 1945. In tiefer Trauer: August und Rudolf Siwetz, Söhne: Martine geb. Kovtsche, Schwiegertochter, und Erika, Fnkelkind. Meine innigstgellebte Gattin, Mutter und Großmutter, Frau Franziska Barl ist im Alter von 91 Jahren, am 26 Februat 1945 verschieden. Wer unsere Mutter gekannt hat, weiß was wir verloren haben. Zellnitz-Dr.. 28. n. 1945. In tiefe. Trauer: Martin Barl, Gatte; Jose! und Ferdinand. Söhne; Anna, Schwiegertochter; Maksina Ludmilla, Viktor, dzt. im Felde. Enkelkinder. 938 ¿entraldrogerle Emil Thür Harburg (Drau). Herreng. 33 . "jf, Unser innigstgeliebter Sohn. KR Bruder. Onkel, Cousin und Ä Schwager Konrad Pauschitsch Panzergrenadier, Inhaber des Ver-wundetenabz. in Schwarz ist am 16. I. 1945, im Alter von 18 Jahren, seinen Verwundungen in einem Lazarett im Westen erlegen. Marburg-Dr., Graz, Zeltweg, Herta/Wf., Veldes, Laibach, am 1. März 194t. 931 Tieltrauernd: Johanna Pauschitsch, Mutter; Karl, dzt. im Felde. Helene, Olga, Johann, Andreas, Geschwister und alle Verwandten. Unser geliebter Vater u. Großvater. Herr Rudolf Baida hat uns für immer verlassen. Die Beerdigung fand am 13. Januar am Ortslriedhof in Lichtenwald statt. 71 Lichtenwald, im Februar 1945. In tiefer Trauer- Anna, Gattin; Leopcidlne, Tochter; Rudolf, Adolf, Karl, Willi und Friedrich. Söhne, sowie alle übrigen Ver wandten. Die Gefolgschaftsmitglieder der Kreisiührer Cilli. Kameradin Paula Güldner und Kamerad Johann Wretschko fielen am 14. Februar 1945 ei nem feindlichen Luftangriff zum Opfer. Ihr Oplertod ist uns Verpflichtung. 72 Cilli am 28. Februar 1945. Jakob Güldner lür die Familien Güldner und Kebiitsch; Maria Wretschko für alle Verwandten; Kreisführer Mayerhöfer. 1 O L N ONO Kleiner Anzeiger Verschiedenes Sehr gute Fahrkuh zu verkaufen, eher, Oberrotwein 50 - Ste-927-3 Schlacke (Asche) wird unentgeltlich abgegeben. Hausverwaltung Hutterblrck — MarburE-Dr , Horst-Wessel-Str. 5. 933-3 Pferd. Fleischer Linzer- oder Kaleswa-gen dringend zu kaufen gesucht. Franz-Mühle Mellingerstraßc 19. 899-4 Dünger kauft Rojko. Nagvstraße 18. 929-4 Zuchtschweine von 4 Monaten aufw. mit Berechtigungsschein zu kaufen gesucht. Antr. an Hans Preaz, Adolf-Hltler-Platz. 932-4 Ein Paar schwere Fuhrpfertle sowie Kaule Guitarre oder ein leichtes Pferd Harmonika. J. Wovon Muhlenbetrieb , . . zu kaufen gesucht. sel> Lambert — Ed-Fa Franz. Mellin- lingen. 943 gerstr. 19. 901-4 Zubehör fiii Bienenstöcke pro Stock 5 RM hat abzugeben Btaunitzer, Marburg (Drau), Lembachcrstr. 24. 941-3 Köchin, Unters'-irevln. mit Bauernkoch-kenntnissen gesucht. Aufsicht 10 Joch Eigenbesitz. Pfarramt Stainztal (Georgen a. d. Stainz) 926-6 Winzer mit mehreren Arbeitskräften wird aufgenommen. Anfragen im Geschäft To-maschitz, Marburg-Dr., Burggasse 5. 937-6 Winzer, 3-5 Arbeitskräfte, wird aufgenommen. Weingut Kollaritsch. Hinter den 3 Teichen Marburg-Dr. < 934-6 Bessere Penslonlstln sucht Landaufenthalt gegen Bezahlung und leichter Mithilfe im Haushait. Zuschriften unter „Gleich" an die „M IC -'. 935-8 Ältere einfache Frau, die bei landwirtschaftlichen Arbeiten mithelfen würde, bekommt Unterkunft am Lande. Adresse in der Verw. des „Siaj. Gosp.". 942-8 Älterer, alleinstehender, vermögender Ökonom wünscht alleinstehende, unabhängige Grundbesitzerin zu heiraten. — Zuschriften unter ,,Ökonomie-Fachmann" an die Verw. des „Staj Gosp.". 940-12 Schwarze Aktentasch- mit zwei Damen-handtaschen und Ausweisen sowie Schmuck um 1850 RM au! der Landstraße Garfenberg—Unter-Kunigur.d verloren. — Der ehrliche Finder soll sie für gute Belohnung in der „Marburger Zeitung" oder beim Gemeindeamt Kunigund abgeben. Stefanie Kokol, Thesen, Auergasse 43. 930-13 Junge Fahrhuh gibt aut Futter Anton Kotzbeck. Oberrotwe' - 54. 928-14 OGLAŠUJTE! Nekaj o boihah Izgledalo je že, kakor da so za bolhe najjočili slabi "časi. Mnogi so že mislili, da bodo po kino-giediščih in drugod, kjer se zbirajo ljudje, uživali mirne urice; toda vojna je povzročila dejstvo, da so se tudi bolhe v zadnjem času po vsej Evropi neprimerno razširile. Znanstveniki so ugotovili, da živi na svetu izmed 600.000 žuželk nič manj kakor 800 različnih varijacij bolh. V Evropi jih imamo k sreči samo 140, na nemških tleh pa samo 65. Tudi bolhe imajo različen okus, zato se je našlo samo deset vrst bolh, katerim prija človeška kri. K tem bolham spadajo predvsem človeška, pasja, podganja in kužna bolha. Da bi si znanstveniki napravili čim boljšo sliko o bolhah, so nekje uprizorili velik lov, da bi plen razvrstili po vrstah. Od 2036 bolh, ki so jih ujeli, je pripadala večja polovica k takozvanim pasjim bolham. Bolhe so izredno žilave. Bolha se nasiti, ako dobi vsaj enkrat na dan pol kubičnega milimetra krvi v svoj želodec. Ce jim primanjkuje žrtev, še bolhe dolgo ne jx>ginejo od qladu. Našli so bolhe, ki so stradale 125 dni, pa tudi take, ki so 6e zamogle »postiti« celih 18 mesecev. Temu nasproti pa je zanimiva znanstvena ugotovitev, da liste bolhe, ki so vedno site, poginejo že po treh do štirih mesecih, ako jih ni zadela medtem že kaka drugo usoda. Dognano je nadalje, da živijo pasje bolhe mnogo dalje kot njihov sorodnik v obliki človeške bolhe. Zanimivo je, da se bolhač »ženi« po dveh urah svojega življenja, čeprav je zopet dognano, da ostanejo trdovratni »samci« med bolhami dalje pri življenju. Tako je dosegel neki bolhač, ki mu ni bilo do »ženitve« patrijarhalno starost petih let. Zarod se počuti najbolje v veliki toploti. Bolham prija najbolj temperatura med 18 in 27 stopinjami Celzija. Najbolj prija bolham vlaga 70 do 90 odstotkov. Človeška bolha potrebuje za svoj razvoj 4 do 6 tednov, dočim je-pasja bolha pripravljena za skok že po 2 do 3 tednih. V skakanju so bolhe pravi mojstri. Te stvarce, ki merijo komaj 2 do 4 milimetre, skačejo brez vsakega napora deset metrov visoko in približno pol metra daleč. Kako težka je sončna svetloba? S posebno občutljivimi instrumenti so znanstveniki izmerili pritisk, ki ga izvajajo sončni žarki. Pri tem so ugotovili, da pritiskajo sončni žarki na površino naše zemljo s pritiskom, ki odgovarja 70.000 tonam. Človek tega pritiska ne čuti, ker znaša pritisk na en sam kvadratni meter zemeljske površine jedva del miligrama. Sonce razširi vsako sekundo več kot 4 milijone ton svetlobe. Ako se ta izguba ne bi izpopolnjevala z meteorji, prirastkom materijala itd., bi sonce dnevno izgubilo približno 360 milijard ton na svoji teži vsled razširjanja svetlobe Gre za številke, pred katerimi obledi sleherna človeška predstava. Na|v isje in nainizje temperature življenja Vsako živo bitje ima, računano navzgor in navzdol, določene temperature, ki jih ne sme preveč prekoračiti ne na eno ne na drugo stran, ne da bi bilo oškodovano. So enostranična bitja, ki so lahko zaprta v polarnem ledu in so sposobna za nadaljnje življenje, čeprav se pri ob-dajajočih se ledenih gmotah lahko zniža temperatura do 40 stopinj pod ničlo. Najnižja temperatura, ki se lahko meri pri živem človeku, je 23 stopinj Celzija. Bakterije pa so lahko ša dokazali v tekočem zraku pri 192 stopinjah mraza, v tekočem vodiku pri 253 stopinjah mraza in v tekočem heliju celo pri 269 stopinjah mraza in se pri tem nikakor niso mogle smatrati kot mrtve. Prav tako prenesejo trosi kremenastih poohla-ditev do izpod 200 stopinj, preden poginejo. Psi in mačke ¿a poginejo že, če se zniža njihova telesna temperatura na približno 19 stopinj. Kakor se nam zdi, prenesejo pri nas največjo vročino jedrca sončnice, ne da bi pri tem izgubila kalilno sposobnost. Ali v tropskih krajih so rastlinska semena, ki tudi še pri razgretju do 80 stopinj Celzija lahko še popolnoma izpolnijo svojo življenjsko nalogo. Trosi senenega bacila prenesejo, kakor so dognala novejša raziska-vanja, celo razgretje do 130 stopinj, ne da bi odumrli.