Posamezna številka I Din, mesečno, če se sprejema list v upravi, naročnina 4 Din, na dom'in po pošti dostavljen list 5 Din. - Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru l>ONEl>E£JSKI SLOVENEC Uredništvo: Kopitarjeva ui. št. fc/l II Telefon št 2050 in >9% — Rokopisi se. ne vračajo Uprava; Kopitarjeva alica štev. ti Poštni ček. račun Ljubljano 15.17V Telefon štev 254«) Odkritje spomenika Lamariine u Planinski parlament zboruje Delo na novi organizaciji SPD. — Nov način iskanja dohodkov za reševalno službo. — »Pianinski Vestnik« naj bo obvezen. — Pripravlja se ustanovitev mladinske planinske organizacije. Kranj, 26. novembra. Danes dopoldne ob deveti uri pa se je pričela glavna vsakoletna skupščina celokupnega slovenskega planinskega parlamenta, za katero je sedaj, potem ko je bil lani sprejel sklep, da se vrši vsako leto drugje, prišel za Ljubljano in Celjem Kranj na vrsto. Pred otvoritvijo se je izvršila ugotovitev pooblastil in število zastopanih delegatov oziroma podružnic. Ob pol desetih dopoldne je otvoril skupščino predsednik osrednjega odbora g. dr. Pretnar. Osrednje društvo je zastopalo 22 delegatov. 17 podružnic pn 47 delegatov, tako da je bila skupščina sklepčna. O. predsednik je vse delegate pozdravil, posebej pa imenoma zastopnika obli-sti g. svetnika dr. Ogriua. polkovnika g. Milana Kadoviča. župana g. 1'irea. zastopnika 1'utnika in Tujsko promet-• ne zveze g. Pintarja. g. ing. Slajnierja iz Mnribora, zastopnika zimskosportne zveze g. dr. Vrtačnika. ravnatelja dr. Tominška in zastopnike časopisja. Udanostne brzojavke so se poslale gg. ministrom: dr. Iliji ftuuienkoviču, dr. Kramarju, Ivanu Puclju, dr. Hutižeku Lavoslavu, Zika Laziču, dalje g. banu dr. Marušiču in podbanu dr. Pirkmajerju. Predsednik dr. Pretnar je povdarjal važnost člani so podružnice. 2. Cllede premoženja in sankcije naj skupščina odobri sklepe, ki jih je napravil včeraj širši osrednji odbor. — Na skupščino je medtem prišel nar. posl. g. K. Pustoslemšek. katerega je predsednik pozdravil. — Končno je skupščina glasovala o dr. Kraševčevem predlogu, ki je bil sprejet, prav tako tudi predlog prof. Cesarja o Tržaški Židje se razburjajo Pod velikanskim naslovom Slovenski klen kalci proti rimski cerkvi in proli režimu« je pri občil >11 Piccolo« dne 26. novembra nad eno stran obsegajoč članek, v katerem skuša izpodbiti deset točk, ki jih je -»Ponedeljski Slovenec« navedel v članku >Ne odnehamo« v dokaz, da kljub neresničnosti ene vesti ostane krivica, ki se godi jugoslo vanskim vernikom pod Italijo v šoli in cerkvi radi fašističnega nasilja, neizprenienjena. Piccolov čin nek je namenjen seveda italijanski javnosti, ki spričo dejstva, da v Italiji obstoji samo fašistični tisk in dn je uvažanje naših listov prepovedano. Belgrad, 26. novembra, m. V Karadjordjevem parku ie bil danes dopoldne slovesno odkrit spomenik velikega francoskega pesnika Alfonsa La-martina, ki je pred slo leti potoval skozi te kraje in vzljubil narod. Odkritju so prisostvovali zastopniki naših civilnih in vojaških oblasti, francoski poslanik Naggiar in belgijski poslanik na dvoru. Zaveso raz spomenik je odgrnil pisatelj Sve-tislav Petrovič, nakar je vojaška godba zaigrala našo in Irancosko narodno himno. Petrovič je v velikem govoru orisal pomen velikega francoskega plača pri prenočnini po '2 Din, članstvo podružnice z 1 ati 2 kočama 3 Din, članstvo podružnice, ki ima več kol 2 koči pa t Din. Članstvo društev, s katerimi obstoja reciprociteta plača 1 Din, inozenici in nečlani pa 2 Din. Ta pristojbina naj se pobirn le v visoko alpskih kočah. Ce bi se izkazalo, ila dohodki za reševalno službo jio tem ključu, ki velja za eno letn. ne bi bili zadostni, se porabi rezervni fond Višina prispevka podružnic Osrednjemu društvu naj tudi v bodoče znaša 2.50 Din. . sodelovanja z ostalimi jugoslovanskimi in slovan- j V širši c^ediijiodborza leto so bih iz-skimi planinskimi društvi. Prihodnje leto se bo vohen. nasMn, ^ en^. d n Kr^ov«: M Iko^ kombiniranem sistemu podpiranja vrhovn. odbora. tie more spoznati resnice o položaju Jugoslovanov ti. predsednik dr Pretnar je pojasnil, da zali- f v Italiji. Zaenkrat ne bomo Piccolu še odgovar leva reševalna služba vsako leto ca. 30.000 Din in j jali. Naj omenimo samo par primerov, ki naj poje najti | kažejo, s kakšnimi .»dejstvi operira židovski >Pic- dokazuje, da so slovenski duhov-ijo v cer- Sovca. ki se glasi: Članstvo podružnic brez koč I kvi litanije v slovenskem jeziku, prav tako ->Zdru- sedanji prispevki ue zadoščajo več. Treba j« nove vire. Zlasli veliko se ponesreči inozemcev. j colo>. Tako n. pr. dokazuje, da so slovensl Stavljen in sprejet pa je bil predlog g dr. Kra- i niki v Italiji nekaki odpadniki, ker moli planinskim v Slov« Obljubil . . dil za pridobitev ugodnosti za planince na železnicah, ila se znižana vožnja dovoli ne samo skupini 6 ampak 3 osebam. Z ozirom nn vest, da pride pred parlament zakon o turizmu, je ugotovil, da o tem ni bila obveščena in zaslišana ne banovinska, ne državna planinska organizacija. Poudaril je absolutno zahtevo, da se da zakon v pregled. Omenjal je težave z erarjem, ako hoče kako društvo na njegovem zemljišču graditi koce. Gospodarsko in finančno stanje SPD je danes silno težko. Gre za nov ustroj in novo organizacijo SPD. Na sejah širšega osrednjega odbora in ravno tako na včerajšnjem sestanku se pripravljajo že delj časa obrisi novih pravil, katerih najvažnejša na-i čela so bila podana v odločitev današnji skupščini, našem i Najproj je ,)0r0jiai g. dr. Pretnar. Ime društva ostane staro, edinice ostanejo še nadalje podružnice. Ljubljansko osrednje društvo se spremeni v podružnico. V vprašanju premoženja se je ria seji dosegel sporazum, da se bo to v novih pravilih pisatelja, ki je v francoskem parlamentu povzdignil . V" opredelilo. Radi enotnosti in strnjenosti naj glas za pravice teptanih narodov. Govoril k tudi Rp y p£vi,a vnegp bna sanUcija. Edinica, ki prosvetni minister dr. Stankovič, ki je dejal, da je ta mali spomenik simbol prisrčnega prijateljstva našega naroda do velikega francoskega naroda. V | imenu narodne skupščine je položil nato venec na j novi spomenik poslanec Mita Dimitrijevič, ki je ' izjavil, da so one štiri Lamartinove intervencije irancoskem parlamentu za pravice kristjanov zaslužile, da jim izraža naša narodna skupščina vso ! svojo zahvalo ter da izraža globoko spoštovanje I Lamartinu ne samo kot pesniku, ampak tudi kot j znamenitemu parlamentarcu in borcu za splošne ! pravice. Povzel je nato besedo delegat tr&ncoske akademije znanosti Abbel Bonar, ki je v svojem govoru slavil pesnika, ki ie že pred sto leti napovedal moč srbskega naroda. Veliko ljubezen La-martina za naš narod lahko razumemo zaradi tega, ker je bil pesnik sin Francije, tiste Francije, ki se nikdar v zgodovini ni omejila samo na lastno samoljubje. Njen duh je vedno zajel vse plemenite nacije, ker ni hotela ostati osamljena, ampak je iskala poleg sebe vedno sestre. Pri današnji slav-nosti pa izražamo tudi spoštovanje našim velikim prednikom, ki so se s svojo plemenito dušo borili za svoj narod. Spominski steber kot spomin na bivanje velikega Irancoskega pesnika, je bil danes popoldne odkrit tudi v Zemunu in sicer na mestu, kjer je stala pred sto leti hiša, ki ie sprejela pod ovojo streho velikega pokojnika. Pri tej priliki je imel spominski govor v imenu društva prijateljev Francije Danilo Kalafatovič, general v pokoju. Za njim je govoril delegat francoske akademije g. Abbel Bonar, Cene cementu naj se takoj maksimirajo Belgrad, 26. novembra, m. Upravni odbor belgrajske obrtne zbornice se je danes sestal na sejo, na kateri je pretresal razna gospodarska vprašanja. DaljSi referat o potrebi revizije socialne zakonodaje je imel g. Vlada Markovič, ki je med drugim dejal, da je pri nas šla zaščita delavstva baje tako daleč, kakor ni šla v onih državah, kjer je gospodarstvo bolj razvito in socialna zakonodaja naprednejša. Predlog, naj se zahteva od merodajnih krogov revizija socialne zakonodaje, je bil soglasno sprejet. Nato je imel dr. Mišič referat o trošarini na cement, o zakonskem predlogu za spremembo in dopolnilo zakona o trošarinah in o zakonu o neposrednih davkih. Govornik je naglasil, da je kartel cementnih tovarn v trenutku, ko je bila z uredbo o javnih delih povišana trošarina na cement za 1500 Din za vagon, povišal cene cementu za isti znesek. Po njegovem referatu je bil sprejet sklep, da se minister za trgovino in industrijo naprosi, na) takoj maksimira cene za cement. Predlog industrijcev vladi Belgrad, 26. novembra, m. Na včerajšnjem občnem zboru centrale industrijskih korporacij je bila sprejeta resolucija, ki med drugim zahteva sledeče: 1. Vlada naj posveča pozornost na to, da se olajša težko stanje, v katerem se nahaja naša industrija in naj skrbi za to, da se pretvorijo kratkoročni industrijski krediti v dolgoročne. 2. Pri sestavljanju vseh novih zakonov, ki tičejo gospodarstvo, naj sodelujejo gospodarski krotf' 4. 1 rjpove naj sv. «.olctanre c©«i po administrativnih oblasteh. 5. Pri izvedbi javnih del naj se upoštevajo predvsem domači proizvajalci. se izloči, zgubi vse svoje premoženje, ki pripade osred. društvo, dokler se ne ustanovi novo društvo. Nadzorstvo nad organizacijo vrši centralna uprava, izvoljena od delegatov edinic. Vpogled v poslovanje edinic se mora dopustiti. Glede postopanja centralne uprave se izdela poseben pravilnik. Načelno bo rešeno tudi vprašanje ustanavljanja novih podružnic. To, kar je, se pusti. V bodoče pa bo za ustanovitev treba vsaj 100 gotovih članov. Prvi se je k obširni debati oglasil dr. Ivo Stempihar, ki je bil mnenja, naj ime ostane, glede premoženja naj si podružnice pridobe vsaj upravo, glede sankcije soglaša, ker je proti cepitvi. — Prof. Cesar je sprožil vprašanje, kako naj se financira to novo osrednje društvo: ali iz članarine članstva, ali kombinirano z dohodki iz raznih gospodarskih objektov podružnic. G. Pučnik je bil za kombiniran sistem. Konkreten predlog šele je nato stavil g. dr. Milko Krašovec, ki je predlagal, naj skupščina pri osnutku pravil sprejme sledeče: 1. Ime društva ostane »Slovensko planinsko društvo«, va Marija«, očenaš itd. Vse to je proli liturgičnim predpisom! Slovenski duhovniki nosijo hlače nn uiesto Inlarja in črnih nogavic, prav tako je njihov klobuk preveč civilen in ne okrogel, kakor ga no sijo italijanski duhovniki V Italiji je celo še nekaj cerkva, ki so posvečene sv Cirilu in Metodu 1 — »Piccolo« ne govori niti o slovenskem jeziku, temveč samo o »narečju«. Izrecno hvali goriškega upravitelja Sirottija, Se posebno, ker je pripeljnl v goriško iiadškofijo (i italijanskih duhovnikov, ki bodo kot italijanski kateheti poučevali veronauk v šoli v italijanskem jeziku. Prav to hvalisnnje upravitelja goriške nadškofije je značilno: morda bi ne bilo tudi težko uganiti, odkod je Piccolo prejel tnko natančne informacije o zgolj cerkvenih zndevah ... Francosko odlikovanje sSovenshe učitelfice I iiibljana. 25. novembra. Nocoj se jc vršila v Irancoskem institutu zelo lepa slovesnost. Francoski konzul g. inarcjuis dr Neuvillc jc ob zelo veliki navzočnosti ljubljanskih članov francoskega instituta podelil visoko odlikovanje gdčni Minki Učakarjevi. Gospod konzul ic izjavil, da francoska vlada lo visoko odlikovanje poklanja gdčni Učakarjevi kol priznanje za njeno znanstveno sodelovanje na mednarodnem vzgojnem področju. Gdčna Učakarjeva je predvsem sodelovala na mednarodnem pedagoškem kongresu v Niči. De lovala je tndi na tem področju v Parizu in to njeno delo je bilo toliko opaženo, da ji v znak priznanja Irancoska vlada poklanja odlikovanje svojega prosvetnega ministrstva z naslovom olficier cPacademie. . Navzočno občinstvo jc le izraze priznanja fran-fotninšku. ki je že 25 let urednik »Planinskega ■ coske v.iade slovenj učiteljici sprejelo s prisrčnim Vestnika« in mu iskreno čestital. Dalje se je gospod odobravanjem. Potem ko je g dc Neuvillc pripel predsednik spomnil 75letnice nestorja slov. planin- i ■••■ • • ------■ •-■• ------ i...•— ...j: Tržič Ule Marjan. Mežica, jalen Ivan, Rateče — Društveni nadzornik: Adalberl Pučnik, namestnika: Uvtižar Josip. Kranjska gora. Kvac Ivo, Slovenj-nradee — Delegat je za Savez planinskih društev Jugoslavije: ravnatelj dr. Tominšek. prol. Cesar, dr. Brilej, dr. Pretnar in ing. Šlajmer. namestnika pa dr. Krašovec in Pučnik. . G. Pučnik predlaga, naj se g. dr. Senjorju. bivšemu nadzorniku pošlje pismena zahvala za njegovo delovanje. G. Predsednik dr. Pretnar je sporočil predlog osrednjega društva, naj bo »Planinski Vestnik« obvezen za člane. Saj stane le 40 Din. Sedaj ima 1800 naročnikov, kar nese 72.000 Din. stane pa letno circa 100.000 Din. Zato je vedno treba iskati novih virov za vzdrževanje V družini, kjer je več članov, naj prihaja vsaj en izvod. Skupščina jc ta predlog osvojila. »Vcslnik« bo dobil lepe vezane platnice. O. Kravos iz Maribora je podal več nasvetov za pridobivanje novih naročnikov. , G. dr Pretnar se je naito zahvalil ravn. g. dr. > škc generacije g. dr. Turne. kateri je letos slavil svoj 75 letni jubilej na ta način, da je šel z vso I rodhoio na Tr;ndav Poleg ostalih idejnih smernic za nadaljnje delo, kalere ima osrednji odbor vedno v evidenci, je posebno važno omeniti priprave za ustanovitev mladinske planinske organizacije. Imela bo gotovo samostojnost. svoje glasilo itd. Namen mladinske organizacije je, da sedanjo zmaterializirano mladino navrne na pot idealizma. Vzgajala se bo v planinskem in nacionalnem oziru. V teku so vse priprave, da se prihodnje leto lahko pristopi k ustvaritvi tc organizacije. Potrebo take organizacije posebno za obrtni naraščaj je priporočil g. M. Krajiež. Pri slučajnostih je g. predsednik dr. Pretnar omenil, da se bo vršil prihodnje leto kongres »Saveza planinskih društev* v Skoplju, da se da pobuda tudi južnim bratom. Iz Slovenije se bo labko organiziral poseben vlak udeležencev. Skupščina se je zaključila ob 1. Trebnje spominu vojnih žrtev Trebnje, 26. novembra. Današnji dan je bil za Trebnje prav poseben praznik, saj so se danes oddolžili trebanjski žup-ljani svojim dragim rajnkim, ki so padli kot žrtve skoraj petletne svetovne morije. Trebnje so bile vse okražene z zastavami in že zgodaj dopoldne so prihiteli številni župljani k spominski sv. maši, ki se je darovala ob 10 za vse padle in v vojni umrle trebanjske župljane. Med sv. mašo je imel v nabito polni župni cerkvi govor bivši vojni kurat č. g. Fr. Bonač, ki je s svojimi izvajanji ganil Tre-banjce do solz. Poudarjal je, da je docela v duhu našega ljudstva, če postavljamo primerne spomenike vojnim žrtvam in ob tej priliki zanje molimo. Vse. kar prirejajo drugi narodi na grobovih nepoznanih junakov, je lepo, je častitljivo, ampak naša slovenska mati gre še naprej do jedra in sc ne zadovolji le z željo, naj bo njenemu dragemu sinu žemljica lahka. Spomni se ga tudi v molitvah ter prosi za mir in pokoj njegovi duši. Odkritje spomenika je bilo določeno ob 2 popoldne in ko so se pripeljali zastopniki bojevniških organizacij okrog 2 v Trebnje, sta jih pozdravila na kolodvoru trebanjski župan in zastopnik trebanjskih invalidov. V imenu gostov se je zahvalil za sprejem predsednik Združenja bojevniških organizacij g. Kuster. Zavili so proti župni cerkvi, kjer stoji spomenik. Spomenik je posvečen 98 trebanjskim župljanom, ki so padli v vojni in je prav, da tudi s svojo veličastnostjo opozarja vsakogar na veliko žrtev, ki jo je prinesla sicer ne prevelika trebanjska fara na žrtvenik svetovne vojne. Naslonjen je na steno župne cerkve, ki gleda na glavno cesto in je visok nad 6 metrov. Na kamenitem podstavku, širokem 4 metre, stoji osrednji lik, izklesan iz granitnega umetnega kamna. Na razvalinah bojišča 6toji vojak v polni vojni opremi, ves s"krušen in strt. Za njim pa stoji ob križu Kristus — Tolaž-nik in Pomočnik — in ga dviga iz obupa, Ta lepi simbol naj ne bo le spomin padlim, ampak tudi opozorilo živim, da ne klonejo nikdar, tudi ne v najhujših težavah življenja. Ob strani stojita iz črnega granitnega kamna izklesani veliki granat — naše domovine rojakom«. Ob straneh stojita še dve veliki vazi iz umetnega kamna, polni cvetja. V resnici pomemben je ta spomenik in ponosni so lahko nanj Trebanjci, zlasti še zato, ker ga je postavila njihova požrtvovalnost prav v času tako nude gosfiodarske stiske. Zbirkam iz leta 1919, leta 1925 se je pridružila še letošnja, tako je bilo mogoče misliti na uresničenje stare želje. Letošnje leto je dal pobudo za novo nabiralno akcijo krajevni odbor Združenja vojnih invalidov v Trebnjem, ki je pozval č. g. dekana Tomažiča, da bi pomagal pri akciji. Osnoval se je hitro pripravljalni odbor pod predsedstvom č. g. dekana, ki je zamislil idejni osnutek in izročil v delo najnujnejše. Kljub velikosti je stal spomenik le 21.000 Din, požrtvovalnost župljatiov pa bo manjkajoči znesek go4ovo v kratkem pokrila. Nad 1000 ljudi se je zbralo pred spomenikom, kjer smo opazili zastopnika komande dravske divi-zijske oblasti kapetana Žika Stanojeviča, zastopnike organizacije dohrovoljcev, rezervnih oficirjev, čet-nikov, bojevnikov in invalidov. Navzočen je bil tudi župan z občinskimi odborniki, prav tako zastopniki gasilcev in Sokola. Ko je odpel mešani zbor Adamičevo »Padlim vojakom«, je padla zavesa in dekan g. Tomažič je ob številni asistenci duhovnikov iz sosednih župnij blagoslovil spomenik in opravil obredne molitve za padle in umrle vojake. »Oj, Doberdob«, ki ga je zapel moški zbor, je ganil vse navzočne, nakar je predsednik bojevniških organizacij g. Kuster govoril v spomin mrtvim vojnim tovarišem. Za tem so odšli vsi udeleženci v prosvetni dom, kjer se je nadaljevala proslava ob petju, deklama-cijah in govorih. Tu so pozdravili za govorom bivšega vojnega kura ta Bp^ača z' orc . zastoonik krajevne organizacije Združenja vojnih invalidov, predsednik p-ipravljalnega odbura dekan Tomažič, za bojevniške skupine iz Ljuhljane g. Marinko, zastopnik krajevnega odbora Združenja vojnih invalidov v Novem mestu in za Krko njen predsednik dr. 1'erko. Sledila je še otroška igrica in «0j. Doberdob«, ki je pod spretno taktirko č. g. kaplana na katerih je z zlatimi črkami vpisana smrtna pe- i Rlaiiča ganil vse navzočne do solz. Vstopnina in sem: Osemindevetdeset Imen v svetovni vo ni pod- prostovoljni darovi proslave so znesli nad 1900 lih trebanjskih župljanov. V sredi podstavka je dinarjev, ki bodo lepo krili del stroškov za zgradbo vxida.na marmornata plošča z napisom »Junakom . ..»vvmfcnrka. na katerega ao Trebanjci lahko ponnanj. odlikovanki red na prsi, ji 'C bil tx>klonjen ludi lep šopek cvetlic. V imenu odlikovanke pa se je g. kon zulu zahvalil zastopnik Slomškove zveze, katere čla niča je gdčna Učakarieva. V imenu Slomškove zveze in v imenu odlikovanke je prosil g. konzula, da srni roči francoski vladi iskreno zahvalo tako odliko vanke same. kakor tudi zalivalo katoliške slovenske učiteljske organizacije, ki se obenem s svojo članico čuli počaščeno. Svoj govor ie zaključil z vzklikom »Vive la France!« »Živela Jugoslavija!« Francoska manjšina pri nas. Po tej lepi uvodni slovesnosti je g. Rosembert. advokat iz Nancyja, predaval o svoji zanimivi mi siji. ki jo je moral izvršiti to leto že drugič med Francozi, ki žive še danes že nad 100 let v Banatu. Pri Veliki Kikindi v Banatu so namreč tri vasi, katerih prebivalci so sc priselili hkrati s Švabi iz Lotaringije in še do danes ohranili nekatere trn dicije, ki jih še vežejo na lorensko domovino. Ti Lorenci govore danes že žalibog predvsem nemško, vendar imajo še nekatere običaje, ki jim kličejo še zmerom v spomin, da so francoskega pokolenja. Poročni običaji so še vedno francoski, otroške pesmice in bajke še spominjajo na francosko mito logijo, cerkveni in hišni patroni so se vedno lo-renski. Francoska domovina sc |c zdaj znova začela zanimati za teh 250 družin, ki žc nc govore več francosko, a še vedno čutijo Irancosko. Ustanovil se je v glavni vasi muzej tc majhne lorcnskc celice, ki jo naj večno spominja, da je Francija ^e vedno njena velika domovina. Mladini pa, ki sedaj dorašča v teh treh vaseh, bo zavest skupne loreuske pripadnosti Franciji najbrž prav kmalu omogočila, da se začne znova oblikovati v jeziku in duhu velike do movine, ki vkljub temu nili svojih najmanjših bratov v tujini ne mara izgubiti. Gospod Rosembert je nazval to svoje preda vanje kot: »Les raisons lorraines d'aimer la Vougo slavie — lorenski razlogi ljubezni do Jugoslavije« Prav radi |xizdravljatno le lorcnskc brate čeprav jili je tako malo — kot novo vez. ki nas bo spajala s Francijo. — rj— Mariborske nedetishr vesli Danes dopoldne se je vršil v prostorih mariborske požarne hrambe občni zbor požarniške župe Maribor-desni breg. Zborovanje je vodil predsednik ž.upe Pfeifer. Navzoč je bil med drugimi tudi okrajni glavar Makar V župi je včlanjenih 30 društev z 805 gasilci. Pri volitvah je bilo izvoljeno novo vodstvo. UVOD V LETOŠNJO SMUKO je tvorilo snoči krasno uspelo predavanje znanega zimskosportnega dclavca in smučarskega propag« torja g. Gnidovca iz Ljubljane PRISRČEN POSLOVILNI VEČER se je vršil v Birtičevi restavraciji ob odhodu profesorja tukajšnje trgovske akademije dr. Rudolfa Rutarja, ki zapušča Maribor. MRTVAŠKI ZVON je oznanjal danes zjutraj smrt enega starih mariborskih meščanov. Na Aleksandrovi cesti 36 je umrl v visoki starosti 74 let hišni posestnik in pilar g. Franc Kantner. Ril je blag in spoštovan mož. Pogreb bo v torek popoldne ob 3 iz mrtvašnice na frančiškansko pokopališče. Naj počiva v miru, utiijocilT ua* ialtraib, aa7aJia Zverinski roparski umor V soboto zvečer so v Vidmu ob Savi našli umorjeno v njenem stanovanju Matiio Jmančičevo - Umor \e bil izvršen predpoldne Ljudje so videli bezečega mori:ca {et skozi okno v sobo. Nudil se mu je 6trošen NEDELJSKI ŠPORT Videm ob Savi, 26. nov. Snoči se je po vsem Posavju kakor blisk hilro razširila strašna vest, da je bil izvršen ostuden roparski umor. Žrtev je postala 64 le^na Marija Ju-vančičeva v Vidmu ob Savi. V soboto dopoldne okrog desetih te šel neki član Prosvetnega društva proti stanovanju gospe Marije Juvančičeve, da bi jo prosil, če sme na steno njene hiše prilepiti lepak. .Irkal je m trkal vedno bolj krepko, pa gospe m mogel priklicati. Mislil je, da je šla z doma. Prepričal se je pa, da je ključ v vratih na notranji strani Vprašal je sosedo če ve, kje je gospa. Soseda je odgovorila da mora biti doma. Šla sta skupaj se enkrat trkat n klicat gospo, pa je kljub močnemu vazbijaniu nista mogla priklicati. U takrat sta menila, da je gospa morda bolna ali pa da se ji je kaj zgodilo. Vendar sta pa mislila, da jc gospa v zadnji sobi, kamor se pride skozi tri vrata, in da ne shši razbijanja, ker je nekoliko gluha. Ob pol 12 sta šla ponovno klicat, takrat kl|uča ni bilo več v vratih. Pozneje se je ugotovilo, da sta ključ z razbijanjem zbila na Ha. Okno, ki |e bilo prej odprto, sta naila sedaj zaprto, /ato sia mislila, da je gospa kam odšla. Tega mnenja je bila tudi njena nečakinja gospa Metka Juvančič. Sum pa je vedno bolj rastel in nečakinja je bda v skrbeh za svojo teto. Naročda je svojemu hlapcu, naj pogleda, kaj je z gospo. Hlapec je pristavil lestvo in prizor. Gospa Juvančičeva |e na pol ležala, na pol pa klečala ob svojem stolu v luži krvi. Glavo je imela naslonjeno na stol. Na mizi je bil prt in nož. Morilec jo je z nožem zaklal v sence. Takoj so bili obveščeni orožniki, ki so nemudoma začeli preiskovati. Po vseh sobah je vse razmetano, vsi prti odgrnjeni, iz omar vse raztreseno. Po tleh je bi!o grdo poncsnaJeno in popljuvano. Le postelji v zadnji sooi sta bili nedotaknjeni. Na pos elji leži plašč, ker je gospa nameravala iti na pogreb umrlega majorja Dolšaka. Na štedilniku je bila pristavljena posoda z vodo. Vse kaže, ka je bil umor izvršen po dnevi in da je bil morilec natančno poučen o domačih razmerah. Ljudje so mnenja, da je umor izvršil oni vlom;lec, ki je lani okradel gospo Juvan-čičevo, pa ga še niso izsledli. Nekateri so videli nekega moškega, ki je približno opoldne preskočil plot pri vdovinein travniku in bežal po travniku, oz rajoč se na vse strani. Ta moški je bil srednje velik, mel je črno brado, en prst na roki obvezan. Izgledal je, kakor bi bil maskrran. Vrala v stanovanje umorjenke niso bi'a nič poškodovana in se domneva, da je morala morilcu sama odpreti. Vse prebivalstvo je silno razburjeno in nestrpno čaka na izid preiskave. Ob času jvoročila soti.ia komisija še ni prišla na lice mesta. Negostoljuben sprejem Primorja v Belgradu. — V Zagrebu je Ilašk premagal Concordio. — y pod-zvezni prvenstveni tekmi je podlegel Hermes mariborskemu Rapidu. _ Začetek pokalnih tekem za brezposelne. — Živahno delovanje mariborskih zimskih športnikov in kolesarjev. Ljubljana, 26. novembra, ranašnja nedePa je bila kljub slabemu vremenu precej bogata na sjvortu. V Mariboru ro zborovali zimski športniki in kolesarji, nogometaši so otvorili ]X)kalni turnir Hermesa za brez|x>?e!ne igralce, v jiodzveziiem prvenstvu pa je premagal mariborski Rapid na^e Siškarje. Naivečje zruiimanje pa je vladalo za našega ligaša, ki je oditrral revanžno tek- mo v Bel?radu. Podlegel je, kakor ie bilo pričakovali s precej visokim rezultatom. Jugoslavija je svojo surovo igro ponovila, pridružilo se ji je pa Zborovanje gasilskih žup Gasilci Ljubi ane in okolice se nonouo organizirajo Ljubljana, 2(3. novembrn. Novi gasilski zakon predpisuje enotno organizacijo gasilstva po vsej nržavi ter določa za vsak okraj posebno gasilsko župo. Po vsej Sloveniji se zaradi novega zakona vrše to jesen gasilska zborovanja ter je večina društev že imela obrne zbore. Tudi posamezne župe so že imele svoje skupščine, na katerih so bili izvoljeni novi odbori. Danes dopoldne je bilo v Ljubljani skupno zborovanje ljubljanske župe in vseh žuj) iz ljubljanske okolice. Tega izrednega občnega zbora so se udeležili delegati dosedanjih žup, ljubljanske, ljubljanske-okoliške, vrhniške, grosupeljske, borovniške, ižanske in savske. Dvorana hotela Metropol, kjer se je skupščina ob 9 dopoldne pričela, je bila nab.to polna. Od M) v teh župah učlanjenih društev jc bilo zastopanih na zborovanju M društev s IM delegati. Starešina ljubljanske okoliške župe g. Zupan je bil bolan ter je namesto njega vodil z'oor<>-vanje namestnik podstarešina g. Vrb.nc. Pozdravil je zastopnika gasilske zveze, starosto g. Josipa Turka, nato pa je razložil potrebo reorganizacije gasilstva v Ljubljani in ljubljanski okolici, ker to zahteva novi zakon o gasilstvu. Za njim je podal poročilo tajnik ljubljanske gasilske žujie g. Koš. Poročilo o ljubljanski gasilski župi je v soglasju z delegati izostalo ter je tajnik poročal le o inventarju in članstvu zborujouh žup. Te žujie štejejo skupno 964 rednih članov, 2720 jiodpornih in 116 častnih članov. Precenjena vrednost vsega inventarja znaša 4191.928 Din. Sledilo je še blagajniško jioročilo, nakar je predlagal revizijski odbor razrešnico dosedanjim odborom. Na dnevnem redu so bile nato volitve v oba nova odbora žup. t. j. ljubljansko in ljubljanske okoliške. Predsedstvo zborovanja je prevzel zvezni odposlanec starosta g. Josip Turk, ki je izrazil veselje nad lepo udeležbo na zborovanju ler pojasnil zborovajcem, da v bodoče ne bo več 6 žup, temveč le dve, ki bosta imeli uradna naslova: »Gasilska župa sreza Ljubljana* in »Gasilska župa sreza Ljubljana-okolica;. V ljubljansko žujio pridejo gasilska društva: Ljubljana, Barje, Ljubljana scveini del, Spodnja Šiška, Zgornja Šiška, tobačna tovarna, Vič, Brdo, fetepanja vas, Moste, Rudnik in Dravlje. V okoliško župo pa pridejo vsa druga društva iz vrhniške, borovniške, ižanske, grosupeljske in savske župo. Po kratki debati je biio sklenjeno, da se vrse volitve z listki. Delegati, ki so volili v okoliško župo, so odšli v predsobo. Tam so so posvetovali o kandidatnih listah. Prav tako so imeli polurni odmor tudi ljubljanski delegati. Volitve v ljubljansko župo sq se izvršile zelo mimo in so bili soglasno izvoljeni v odbor: Starosta Ivan Vrbine, namestnik staroste Engelbert Gostiša, tajnik Boris Roš, blagajnik Stanko 1'rislov-šek, odborniki: ing. Ivan Ilrovatin, Avgust Zupančič, Ivan Gašperin, Rudolf Mlakar: v nadzorni odbor pa: Miha Bokavšek, Avgust Lulik, Jožef Čeme, Franc škof in Polde Zupančič. Zakon določa ludi, da mora župa imeti svojega zastopnika pri bodoči »Gasilski zajednici dravske banovinei. Za zastopnika je bil izvoljen starosta g. Ivan Vrbine, za njegovega namestnika pa g. Engelbert Gostiša. Mnogo bolj burne pa so bile volitve v odbor župe za ljubljansko okolico. Nekateri delegati so sprožili celo vprašanje, ali imajo sploh vsi pri- še belgraisko športno občinstvo, ki je naše repre-zentsnte obmetavalo s psovkami in kamenjem. Po današnjih tekmah izgleda tabela v liginein tekmovanju takole: BSK Hajduk Bask Jugoslavija Gradjanski Ilašk Concordia Primorje Slavija ^ar. Vojvodina Slavija Os. šotni pravico voliti. Zato je starosta g. Turk dal pregledati poverilnice. Prijavljenih je bilo kar pet ; Jugoslavija : PlilllOrjc 5:1 (4:0). kandidatnih list. Zmagala je druga m sicer so bili i " «L * '*.. . x izvoljeni: Za starosto g. Ivan Grad (Beričevo), na- I Belgrad, 26. nov. m. Današnji tekmi, za katero mestnik Jakob Medic (Ig), tajnik Preselnik (Šnnr-tno), namestnik Vrhovec (Vrhnika), blagajnik Mi-kuž (Brezovica), namestnik Orašler (Brezovica ; ' »erih |e prišla večina na igrišče najbrže z name /a odbornike pa: Glilia (Grosuplje). Arhar (Št. | nom, : s® T: .1,1!*... " __ [J!™!*IT'w;1!!j" 10 13 3 3 62:21 29 20 13 2 5 41:10 23 20 10 3 7 42:37 23 10 10 2 7 34:27 22 20 10 1 9 32:31 21 13 9 2 7 35:33 20 20 7 4 9 30:40 18 20 7 3 10 39:47 17 20 7 2 U 37:48 15 18 3 o 11 22:49 10 20 4 2 11 22.54 10 je vladalo v vseh športnih krogih veliko zanimanje, je prisostvovalo približno 3000 gledalcev, od ka- Vid), Hojan (Vrhnika) in Franc Peršin (Jožica); v nadzorni odbor: Svete (Podpeč), Dolnifar (Slo žice), Čuk (Grosuplje), Rupnik (Št. Vid), Medved (Dolsko): za zastopnika pri »Gasilski zajednici dravske banovine« |>u Hujan (Vrhnika). Ko so bile volitve končane, je g. Turk izročil predsedstvo novo izvoljenemu starpsti Gradu. Zborovanje je obravnavalo še raznoterosti. Predvsem so zborovalei načeti vprašanje socialnega udejstvo-vanja in vzajemne pomoči med gasilci, dalje program bodočega dela v gasilskih društvih in podobno. Oh pol 2 popoldne je bilo zborovanje zaključeno. Dne 10. decembra t. 1. pa bo v Ljubljani občni zbor »Gasilske zajednice za dravsko banovino«. Do tednj morajo biti vsa gasilska društva in gasilske župe organizirane. Gasilstvo v Ljubljani in v okolici ima sedaj novi vrhovni organizaciji ter mu želimo, da uspešno deluje v korist naroda in družbe v bodoče tudi tako, kakor je dosedaj. Bilanca mariborskega kolesarskega športa Maribor. 26. novembra. V dvorani hotela Halbwidl se je vršil danes lopoldne redni občni zbor mariborske kolesar ke podzveze na katerem ie vrhovna instanca agilnega mariborskega kolesarskega srorta podajata račun svojeea delovanja v pretekli letošnji s-zoni. Vodil je občni zbor predsednik Markovič, ki je podal izčrpno poročilo o delovanju piodzvcze. Tenarnega prometa ie imelo vodstvo r>odzve/e 4030 Din. Včla-n eni so v nodzvezi 4 klubi: SSK Maraton, Poštela, F.di Ivvciss in Drava iz Ormoža. Podzveza je priredila vsega skunai 3 medklub ke dirke. Maraton ^ . i-klubski. Poštela 2 klubski. Edelvveiss 2 klubsKi, "stali morjanski igralci stopili na igrišče, so bili pozdrav Ije-ni z najrazličnejšimi psovkami, žvižganiem in kričanjem: ua! Takoj nato se je pojavilo na igrišču moštvo Jugoslavije, ki so ga gledalci burno pozdravili. V začetku tekme se je opazilo, da Ljubljančanom ne gre za zmago, temveč le za to, da dokazujejo belgrajski publiki in časnikarjem, da igrajo popkoma fair in genllemensko, kar so tudi povsem dokazali. Zopet je bila Jugoslavija tista, ki je začela s surovo igro in ves čas surovo igrala, kar najbolj dokazuje dejstvo, da je Primorje skozi vso igro fauliraio trikrat, Jugoslavija pa 17 krat! ; Vsak faul, ki so ga zagrešili igralci Jugoslavije, ! ie publika odobravala. Vrhunec navdušenja bel-l grajske publike je bil tedaj, ko je Radovanovič v ' 36. minuti drugega polčasa Slamiča tako iauiiral, da je moral zapustiti igrišče. Igra je pričela točno ob 2.10. V 15. minuti pa je Lojaočič iz precejšnje daljave streljal na gol. I Starec jc branil, toda žoga je bila zelo težka in blatna — igrišče je bilo v zelo slahem stanju — in je zbežala v mrežo. Ta gol je Primorje tako demoraliziral, di so igralci zelo popustili. Jutfo-slavila je to izko-istila in v kratkih presledkih zabi'a še tri gole. Zadnji je padel iz enajstmetrovke, ki prav za prav ni bila enajstmetrovka, kajti igralec Jugoslavije je prinesel žogo. V drugem polčasu je Primorje zopet začelo napadati vrata Jugo-s'avije in ie bilo ludi terensko malo nadmočno, dokler ni Slamič zapustil igrišče. V oeti minuti je Erman na pas od Juga zabil častni gol za svoj kbib. Ko je Primorje ostalo z desetimi igralci, je bila Jugoslavija absolutno nadmočna in je tudi zabila v 40. minuti oeti in zadnji gol. JugosUvija se ie odlikovala samo v surovi igri. IiJrala je srednje, na višini sta bila le Milo-ševič in Nešič. Pri Primorju se ie zooet izkazal Starec na golu. ki je raren prvega gola, ki bi ga bil lahko ubranil, nanravi! lene in uspešne parade, so igrali srednie. Pohvaliti je lreba nrtil- 1 medklubsko dirko. Največ zmair so odnesli tekmovalci SSK Maratona, in sicer 12 prvih, Edelwciss 1 prvo it! Poštela 1 drugo. Najboli se je pač odlikoval Mcratonec, znani dirkač Š:1) Ljubljana, 26. novembra Hermes je z današnjo tekmo zaključil svojo jesensko prvenstveno tekmovanje. Za nasiprotnka je imel mariborski Rapid, kateremu jc moral prepustili obe točki. Gledalcev ni bilo dosti, Kajti slabo vreme, ki je tudi precej motilo potek igre jih je gotovo precej odbilo Igra je l>Pa vseskozi zelo živahna in zanimiva. Vsekakor bi pa igra mno'o pridobila, če bi domači tako igrali kot so začeli in če bi nekoliko ma>nj kombinirali in več streljali na gol. Gostje so jih prekašali zlasti gle de starta, napad pa še posebej v stre!'ian?u. Z večminutno zamudo sc jKijavita mo-štvt, najprej gostje, nato domači ter se predstavita soaniku g. Ramoviu v naslednjih (O.stavah: Rapid: Kosem—Barlovič, Fl.ak—Fučkar, Seifert, Klippstadter—Werbnig, Prinčič, Baumel Pischof, Vidovi č. Hermes: Miro—Kbnčnik, Pepčck—Glavič. Košenina, Čebohin—Kos, Škrajnar, Zalo«ar, Mo-korel, Kariš. Rapid ima enajstorico, ki igra z velikim elanom in vol o do zmage. Izborno so tudi star tali ter so v tem pogledu domače precej prekašali. Vratar ni imel dosti posla, zato se ne more govoriti o kakih njegovih posebnih vrlinah današnjega dne. Branil je pa, v kolikor je bilo njegovo svetiišče v nevarnosti, prav dobro. Največja opora v oi]i obrambi, če ne morda najboljii mož na polju, pa je bil desni branilec Barlovič On je zanesljiv pomočnik gol manov in je tudi izredno dobro zalagal ospredje. On je lako rekoč dirigiral \ vse moštvo gostov. Halfi so bih manj vidni, vendar so šc kolikor toliko zadovoljili. Napadalni kvin'et ie bil naijarji v notraniem triu, ki je neštetokrat ogrožal vrala domačih. Napad ima to dobro lastnost, da hitro poraja in da v važnih tre-notkih ne okleva, ampak, da takoi streha. Hermes je danes odpovedal. Začel je dobro, toda pozneje je popustil, kaor bi hote! dopusti uveljavljenje starega izreka: »Prvi dobiček ne gre v mošnjiček«. Lepo je začel in izgledalo je, da bod gostje odšli visoko poraženi z njegovih tal. Toda kakor je začel, tako je tudi kmalu popustil in vajeti so prevzeli gostje, ki so jih tekom cele igre le redkodaj izročili don-ačim in še tedai samo za kratek čas. Moštvo Hermesa nima starta, ne zna streljati in preveč kombinira tedai. kada-ni treba. Posledica tega je bila, da ie s' o-ai vsako Hermes danes, je redkodaj videti pri kaki tekmi, toda vse so ostale neizrabljene. To pa vso radi prevelikega oklevanja njegovega napadalnega kvinteta. Nekateri so pa igrali brez vsake volje, zlasti tedaj, ko so videli, da je zmaga gostov zasigurana. Kratek potek igre pa je naslednji: Prvi polčas so otvoril gostje. Domači vehementno napadajo ter izsilijo že takoj v prvi minuti korner proti Rapidu, katerega spremenijo po Mokorelu v gol. Nato se situacije menjavajo, a kljub temu obdržijo domači premoč. V 16. minuti izenačijo Rapidovci. Odslej prehajajo gostje v lahno premoč. Njihova premoč raste, tako, da v 21. minuti že drugič po-tresejo mrežo domačih. Stanje 2:1 za rfoste. A oni ie ne mirujejo. V 22. minuti postavijo 3:1 za svoje barve. Nato sledi en korner proti Hermesu, in- proti koncu še en komer proti Rapidu in prvi polčas konča z zmago gostov. Drugi polčas so otvorili Siškarji. Premoč gostov je v tej polovici še vidnejši. Vil. minuti diktira sodnik korner proti Hermesu, a ga gostje ne izrabijo. Takoj nato, v 12. minuti postavijo gostje stanje 4:1 v svojo korist, ki sc pa do konca ne spremeni. Nato se vrši tekma ob precejšnjem sne-ževju, za kar se pa tekmovalci niso prav posebno menili. V 23. minuti sledi korner proti Rapidu, ki ostane neizrabljen, isto se zgodi s kornerjem v 37. in 41. minuti, ki ga je diktiral sodnik proti gostom. Tekmo je sodil g. Ramovš objektivno in prav dobro. REKA s MARS 6 11 (5 11). Reka je premagala Marsa s precej visokim rezultatom. Tekmo je sodil g. Zupan. Odbor lahkoatletskib sodnikov JLZ — sekcija Ljubljana (službeno). Na narodni praznik dne 1. decembra t. 1. priredi ASK Primorje »Tek Zedinj«-nja«. Ker bomo ta dan proslavili obenem petnajstletnico našega zedinjenja, se je Primorje odločilo, da priredi letošnji tek, za katerega je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo Nj. Vel. kralj Aleksander, v velikem obsegu. Pri prireditvi bodo sodelovali poleg domačih tudi inozemski tekači Zato bo potreben velik kader sodnikov ter ie dolžnost slehernega zveznega sodnika, da ta dan sodeluje pri tem teku. V to svrho sklicujem za nocoj ob 8 zvečer v restavraciji Slamič (zadnia soba poleg kmet-ske) sestanek celokupne sekcije ter prosim vse zvezne sodnike, da se ga gotvo udeleže. — Vsi in točno! — Ivo Kermavner, 1. r. ASK Primorje. — Seja odbora za Tek Zedi-nienja se vrši drevi ob 18 v klubovi sobi, nebotičnik, IV. nadstropje. Prosimo vse odbornike, da se seje sigurno udeleže. ASK Primorje (smučarska sekcifa). Prvo sek-cijsko predavanie se vrši drevi v kmetski sobi restavracije Slamič na Gosposvetski cesti. Predava g. I.aco Mihel o smučarski opremi. Pričetek ob 20.15. Po članih vpeljani gostje dobrodošli. Za člane vstop prost, za ostale 2 Din. Tek Zedinjenja. Na naš narodni praznik dne 1. decembra priredi ASK Primorje svoj tradicionani Tek Zedinjenja. Za letošnji tek, za katerega je blagovolil prevzeti pokrovitelistvo Nj. Vel. krali Aleksander, vlada povsod izredno veliko zanimanje in to tembolj, ker se ga ne udeleže samo naši, ampak tudi najboljši inozemski tekači. Prireditelj pa se bo potrudil, da bo letošnii tek, ki se vrši ob 15 letnem jubileju našega zedinjenja, kar najsijajnejše uspel. Pokalne tekme za brezposelne ieralee. Danes sta se odigrali za brezposelne irralce v zimskem turnirju, ki ga je organiziral agilni Hermes za brezooselne igralce, dve tekmi. V Domžalah sta se srečala JADRAN (Ljubljana) : SK DOMŽALE 3:3 (2 10). Igra je izpadla neodločeno. Jadran je bil tehnično boljši, a je kasneje popustil, kar jKive dovolj jasno že sam rezultat. Sodil je g. Martelanc. V NOVO ZIMSKOSPORTNO SEZONO Danes dopoldne se je vršil v lovski sobi hotela »Orel« izredni občni zbor mariborske zimskosportne podzveze. Zborovanje, ki ga je vodil predsednik Podzveze Bruno Parma, je Dilo zelo dobro obiskano. Delegati vseli v MZSP včlanjenih klubov iz Maribora, Celja, Črne. Ptuja, Trcvalja, Ruš, Slovenj-gradca, Konjic, Sv. Lovrenca na Pohorju in Šoštanja so bih navzoči. Prisostvovala sta zborovanju kot delegat zimskosportne zveze predsednik ljubljanske I odzveze (inidovec in ravnatelj zdravilišča Rogaška Slatina ing. Dietrich. — Namen današnjega občnega zbora je bila določitev točnega zim-skosportnega programa v letošnji sezoni na področju Podzveze. Določili so se točni datumi vseh sinur-kih in drugih zimskosportnih prireditev, kar bo omogočilo, če bo seveda vreme ugodno ter dovoljevalo točnost vseh terminov, lahek pregled celokupnega dela na zimskospcrtnein polju, obenem pa bo povečalo propagandno vrednost teh prireditev, ki so urejene tako, da se ne bodo medsebojno ovirale. V glavnem se jc razdelilo področje Podzveze na tri krajevne enote: mariborsko, celjsko in mežiško. V vseh teh se bodo vršile večje smučarske prireditve, ki jih bo organizirala Podzveza. Ome njamo le glavne termine: 7. januarja je klubski smučarski dan za vse v Podzvezi včlanjene klube; dne 14. januarja mednarodna hockey-tekma na ledu pri Treh ribnikih, ki jo organizira MZSP. 21. januarja motoskijOring večjega stila v organizaciji MZSP, istega dne tudi propagandne smuške tekme Mežiške doline. Dne 27. in 28. januarja bodo prvenstva Dravske banovine, obenem tudi Podzvezna prvenstva: 27. januarja I stnuška tekma na 18 km in 28. januarja skakalne lekme v Betnavi. Dne 11. februarja bo slalom-prvenstvo za ceFsko okrožje pri Celjski koči (organizira MZSP), istega dne na Pohorju (Pesek) lov na lisico v prireditvi MSK, nato tekma v smuku Pesek Sv. Lovrenc. Dne 18. februarja bo prvenstvo mariborske vojaške garnizije ter klubsko prvenstvo ISSK Maribor." 1 ne 25. februarja tekma v smuku pri Senjorjevem domu za prvenstvo MZSP, mariborsko okrožje, istega dne smuški tek za prvenstvo Pohorja in damsko prve sivo. oboje v organizaciji SSK Maratona. — Poleg tega se bodo vršili tekom letošnje sezone stalni smučarski tečaji, in sicer v Rog. Slatini in na Pohorskem domu v priredbi ISSK Maribora, na Mariborski koči (prireja zimskosjx)rlni od-ek SPD, Maribor) in na ' cnjorjeveni domu (isti prireditelj), na Pesku (SPD v Kotljah in na Cinželu (SSK Maraton). Opaža se letos, da žotfo izgubilo. Toliko zrelih šans, kot jih je imel 1 sodnike. Konjice), na Pirkhofu v Kotljah (ISSK Maribor) in na cinželu (SSK Maraton). Opaža se letos, da se organizirajo tečaji v jxidročjih, ki so bila doslej v zimskem športu manj upoštevana: na primer Cinžat, ki spada med najbližnje zimskos|x>rlne postojanke Maribora, dalje Rogaška Slatina, ki usfieš-no skuša prebroditi mrlvo zimsko sezono s propagando zimskega sf»rla na svojih idealnih smu-škili terenih. — Z določitvijo zimskosportnega programa je bil dnevni red občnega zbora v glavnem izčrpan. Vršilo se je nato zanimivo in strokovno-paučno predavanje gosp. Gnidovca za smučarske Sovraštvo preko groba Slovenska imena prepovedana na grobovih Maščevanje nad umrlim zlatomašnihom Roka, novembra 1933. Vikar Jakob Pirih jc slavil zlato mašo v Vi-pollah v Brdih, dne 1. oktobra letos. Služboval jo kar 45 let v tem kraju iu ljudstvo mu je za maš-niški jubilej priredilo primerno slovesnost; ovenčali so cerkev, postavili slavoloke in na dan «lav-nosti so v sprevodu nesli starega, oslabelega vikarja v cerkev. Nobeden ui smatral za potrebno, vabiti posebej zastopnike oblastev k ti slavnosti. Pa »totalitarno« državo razburja vsaka še tako nedolžna reč — saj jo znano, kako se vede oh novih mašah — in tako so tudi to zlato mašo vzeli za prikrito manifestacijo zatiranega naroda. Nad starini vikarjem se je moralo užaljeno božanstvo kako inesti. Kakih 14 dni potem je častitljivi starček umrl. V plen državne osvete je ostalo samo »e nje-govo mrtvo truplo. 2ttpan v Kojskem Haardi je na uradni mrliški list pripisal: »Prepovem pokojnega pokopati pri zidu, ali ob glavni poti.« Tnko jo I slovensko mislil. sedaj pokojni jubilant kaznovan, ker je »manifestiral«. Pn tudi iivi niso ušli lašistovski pravici. Sosednji župnik Blaško, ki je skrbel ta to in ono ob tovariševi smrti, je na neki hiši v Kozani nabil javno osmrtnico, prilepivfti nanjo predpisani kolek. Zupan ga jc naznanil sodišču, češ da jc brez oblastvenega dovoljenja nabijal plakate. Pogreli Slovenca je sploh ie kar lako proti-državna reč. saj tokrat zaničevani in zlorabljeni »drugorodec« dezertira is fašistične države v drugo, svoliodno. V Barkovljah pri Trstu so še pred časom izrecno prepovedali trakove s slovenskimi napisi pri žalnih vencih. \ kljub temu domačini v velik množici spremijo vsakega »dezerterja« ua pokopališče. Zato pa ima policija posebno pažnjo na harkovljan. pogrebe in se jih vestno udeležuje, da ne hi morila kak Harkovljan med sprevodom po Nagrobni spomenihi s slovenskimi imeni prepovedana ludi v Gorici V vsem območju tržaške občine so prepovedani ua grobnih kamenih slovenski napisi, tudi po okoliških vaseh. Zdaj je tndi goriška mestna občina izdala enako naredbo. Prepovedala je celo popravljati stare napise. Za vse napis« je predpisana r Trstu in Gorici italijanska pisava, f e se je umrli pisal n. pr. Kokošar. se na grobnem spomeniku ne sme iine tako vklesati, ampak »Cocosriar«. To jo sicer v nasprotju za zakonom, toda zakon je sumo eden: Poguba Slovencem! Drugo so malenkosti. Goriška naredim velja iu vsa pokopališča v občini, torej za Vrtojbo, Šempeter, Solkan, Pevmo, Pod-goro, štandrež, to je tudi «» povsem slovenske »asi, ki so bile nedavno priključene »veliki Gorici«. Reška svobodna laka Propadanje tujskega prometa fC fHlfClIo 0ft0!lC0 Vsi ukrepi, s katerimi so skušala oblastva preprečiti propadanje tujskega prometa v Kvarnem, so bili brezuspešni. Carine prosti pas nazvan »zona Iranca« nima pričakovanega uspeha, pač pa obratno: Tujcev je čimdalje manj, padec prometa v zadnjem letu pa je vprav porazen. Letošnje poletje je bila Opatija — kakor tudi drugi manjši letoviščar-sW kraji — prazna in dolgočasna. Obisk angleške mornarice, vse »tekme«, vsi »ljudski vlaki« in druge slične prireditve niso nič zalegli. Opatije pa niso opustili samo stalni tuji gostje, ampak tudi Italijani sami. Sicer pripoveduje o, da so na meji »prostega pasa« zelo lepo postopali s prihajajočimi in odhajajočimi letoviščarji, zlasti s tujci, da niso sitnarili pri carinskem pregledu, kakor delajo z domačimi potniki. Našemu kmetu, ki je svojčas vozil pridelke na reški trg, se danes več ne izplača prodajati jih na Reko, ker so cene vsled proste carine nižje kakor drugje. Iz prostega pasa pa pustijo izvažati le, če je plačana zadevna carinska pristojbina; s tem sc blago takoj toliko podraži, da se okoličanom ne izp'ača kupovati na Reki. Radi tihotapstva pa, ki se je razvilo na obeh straneh me e prostega pasa, trpijo podeželske trgovine, zlasti ohe s kolonijal-nim blagom. To pa zato, ker so se vsled proste carine pocenili na Reki in okolici predvsem tisti predmeti, ki sc uvažajo iz inozemstva kakor kava, sladkor, moka, čaj in slično. Vsi ostali predmeti, ki so italijanskega izvora, imajo tudi v ..prostem pasu« skoro isto ceno kol izven njega. Sicer so že preteklo spomlad zaprosili v Rimu, da bi razširili carine prosti pas na vso reško pokrajino. Kakšen odgovor so prejeli, ni znano. Najbrže negativen. Mrliča so našli 40 letih Pri izsuševanju nekdanjih solin pri Kopru so našli mrliča. Računajo, da je bilo telo stražnika pokopano pred 40 leti Ker je takrat silno cvelo tihotapstvo soli, domnevajo, da so stražnika ubili tihotapci, ko jih je zalotil, in ga nato pokopali. Duh na trgovinski univerzi v Trstu Akademsko leto na trgovinski univerzi v Trstu so letos odprli zelo slovesno. Rektor Udina je poročal o stanju ua vseučilišču, ki se danes imenuje »Vseučilišče gospodarskih in trgovinskih ved«. Letos je vpisanih 608 dijakov, med temi je 26 inozemcev. Če vštejcmo absolvente, ki še niso napravili vseh izpitov, je vpisanih 751 dijakov Število inozemcev je razmeroma nizko. Neki tržaški list se hvali, kako se je Italijanom posrečilo dati nekdanji Revoltelli popolnoma italijansko lice. čeprav je hotela Avstrija vsiliti šoli slovanske dijake. Po pisanju tega lista sodeč, ne more biti ozražje na šoli za naše dijake posebno privlačno. Tihotapci so streljali Idrijski finančni stražniki so izročili obla-stvom zaradi tihotapstva 26 letnega Franca Mlakarja, 35 letnega Ivana Cufarja, 30 letnega Pavla Špika ter Ivano Obid in Frančiško Mlakar. Obtoženi so, da so tihotapili kavo iz Jugoslavije, špik pa, da je hotel umoriti finančnega stražnika. Straža jih je zalotila ob jugoslovanski meji. Ko jih jo straža pozvala, naj se ustavijo, so začeli bežati in Cufar ter Špik sta oddala več strelov. Ubije te tudi šibah tok Viktor Mohovič, star 24 let, je kot skladiščnik podjetja Nanni v Kulju hotel odviti električno žar nico. Po nesreči se je dotaknil voda in strmoglavil je na tla. Uslužbenci so mislili, da ga je tok samo pretresel. V resnici pa je zdravnik, ki je bil poklican, ugotovil smrt. Da je tako šibek tok ubil nesrečneža, so bila kriva vlažna tla. Upor italijanskih kmetov »Intormazione Italiana« poroča: V pokrajini Viterbo so se v vasi SanfOreste uprli kmetje. Demonstrirali so proti občinskemu načelniku. Na čelu so korakale ženske. Iz Rima so prišli na pomoč orožniki, toda ludi kmetom so prišli na pomoč va-sčani iz okolice in nemiri so se ponovili. Kinetie so pričeli stavkati. Zahtevali so povišanje plač. (Ne gre za samostojne kmete, temveč za kolone, ki delajo gospodarju.) Trije veleposestniki so se vdali in zvišali plačo za dve liri na dan. Ker je govoril slovensko - post V goriškem Alojzijevišču, ki je zdaj že popolnoma italijansko, seveda ni več starega vzgojnega duha in discipline. Letos se otroci pritožujejo, da je tudi hrana pičla. Vrh tega je še v navado prišlo, da dečkom za kazen odvzamejo kruh ali večerjo. Če koga zalotijo, da slovenski govori, ga tudi kaznujejo s postom. Goriška Mohorjeva družba Mohorjeve knjige so izšle v Gorici sledeče: Koledar, Živi ogenj (življenjepis Pija X.), Jalenov Ovčar Marko, Proti novim svetovom (poiljuden popis velikih odkritij 15. in 16. slol.), Janeza Rožen-c.veta Leteče copate (pravljice). Drobne vesti Konsorrij lista »Istra« v Zagrebu je izdal žepni koledar :Soča, kalendar izbjeglice iz Istre, Trsta i Goriške«. V koledarju je tudi več slik iz Julijske Krajine, kakor Narodni dom v Trstu po požigu, pogled na Tolmin, Kvarner itd. Prav tako vsebuje koledar tudi zemljevid emigrantskih orga-nizacij v Jugoslaviji. Žalosten je »Črni koledar«, ki vsebuje imena tistih, ki so umrli pod Italijo neposredno ali posredno zaradi preganjanja. Tramvajski promet v Trstu skušajo povsem moderno reorganizirali. Da bi šel čimbolj od rok, so odpravili mnogo obveznih postaj in jih nadomestili s postajami >na zahtevo«. Tramvaj se ustavi le, ako potnik to zahteva. V Idriji so tatovi vdrli v trgovino sadja, katere lastnica je Josipina Novak, doma iz Ljubljane. Odnesli so vse, kar jim je prišlo pod roko, nazadnje pa so trgovino še zažgali. Aretiran je bil v Gorici, Franc. Seinrl, star 29 let, iz Idrije, ker je prekršil policijski opomin kve-sture v Firenci. V tržaški bolnišnici je umrla dve leti stara Kida Versič od Sv. Ivana. Ko se je igrala blizu ognjišča, se ji je vnelo krilo in otrok se jo nevarno ožgal. Avtomobil je povozil v Trstu 62 letno Ano Kocjančič, ko je šla čez Garibnldijev trg. Prepeljali so jo v bolnišnico. Poškodbe so zelo nevarne. Ustrelil jo jc po nesreči. V Logu čez Sočo je 35 letna Josipina Kavs opravljala v kuhinji domača dela. V kuhinjo je stopil nek deček. S stene je vzel lovsko puško in se začel z njo igrati. Puška se je sprožila in strel je smrlnonevarno zadel nesrečno ženo. Prepeljali so jo sicer takoj v Gorico, toda zdravniška pomoč je biln zaman — Nosečim ženam in mladim materam pripomore naravna »Franz-Josei« grenčica do urejenega delovanja želodca in črev. Glavni zastopniki novodobnega ženskega zdravilstva so preizkusili »Franz-Josei« vodo v premnogih slučajih kot brezizjemno naglo, zanesljivo in brez bolečin učinkujoče sredstvo Uboj sredi Ljubljane Žrtev: 31 letni strojni stavec Karel Kocmur Ljubljana. 26. novembra. Istočasno, ko je ponoči še tekel naš veliki rotacijski stroj in tiskal kratko brzojavko o roparskem umoru v Vidmu pri Krškem, se je sredi Ljubljane, na Bor.Mnikovem trgu, dogodil uboj. katerega žrtev je postal 31 letni strojni stavec v Učiteljski tiskarni, g. Kocmur Karel, oče treh malih olrok. Ni se še dobro posušilo tiskarniško črnilo, ki je prineslo vest o prvem umoru pri Krškem, žc je reševalni avtomobil dirjal s smrtno ranjenim Kocmurjem v bolnišnico, kjer je nesrečni Koctnur zjutraj ob S podlegel poškodbam. O dogodku samem, ki je danes ves dan zaposlil kriminalne uradnike ljubljanske policije, smo na podlagi ugotovitev preiskave, ki jo je osebno vodil g. nadzornik Žajdela, zvedeli sledeče: Večia družba prijateljev je v soboto zvečer praznovala fantovščino Ivana Bremca, krojaškega pomočnika. Fantje so bili dobre volje ter so obiskali različne gostilne in druge lokale, nazadnje pa so se ustavili še v kleti Emone. Od tam so se okrog pol treh ponoči napotili po Šelenburgovi ulici mimo gledališča ter po Igriški ulici proti Rimski cesti Družba je bila pač vesela, ni pa bil nihče izmed fantov čez mero vinjen. V živahnem razgovoru se je družba bližala Borštnikovemu trgu. kjer so se vsi zbrani tovariši ustavili. Med to družbo je bil tudi pokojni strojni stavec Kocmur Karel, ki ga ;e družba povabila s seboj mimogrede, ko se je Kocmur pozno ponoči vračal iz svoje službe v Učiteljski tiskarni. Na Borštnikovem trgu se je takrat nahajala še ena družba, in sicer so stali nasproti prve družbe pred gostilno Živec oziroma rred dvoriščnimi vrati ti a hodniku te gostilne domači hlapec Ahac Ferdo, hlapec Gorišek Anton, premogar Goste Alojzij, zidar Gleščič Edmund in hlapec Jože Bogataj iz Most. Prva družba, ki je prišla iz Igriške ulice, je bila precej glasna, kar pa družbi hlapcev ni bilo všeč. Premogar Goste jc zato nekako izzivalno vprašal čez trg Kocmurjcvo družbo, če je morda vsa Rimska cesta njihova. Obenem se je že bližal njim. Ko je Kocmurjeva družba opazila, da se ji bliža čez terg Goste, sta se ločila od družbe čevljar Godnič Just in Breme Ivan. Hip nato je že Goste dobil krepak udarec na usta. Ta udarec je bil za ves nadaljnji razvoj dogodkov usoden. Ko so tovariši Gosieja videla, da je dobil uda rec, so vsi takoj prihiteli ua pomoč V tein tre-notnem vrvežu je eden od Gostejeve družbe, menda Bogataj, slekel suknjo, hlapca Gorišek in Ahac pa sta hipoma stekla k Živcu na dvorišče ter tam iz prvega voza snela vsak eno ročico. Tako oboro- « . .fucir. , l b«., «■■-. U r*. U « ft. MM ,4 M t Kašelj spanjel Spanje je dnevni preporod človek*. Za zdrav)« K škoda, ako motl)o napadi kalija nočni počitek In i tem nočno zbiranje moči. to preprečite s KRESIVALOM Kresival ozdravi knSell v kratkem času KRESIVAL Sedaj samo klenici. bistveno Din. 32.- cenejši. po ste- Jubilej slovenskega znanstvenika nji iti v bolnišnico, češ, da ni nič hudega. Toda kljub temu so ga z rešilnim avtomobilom prepeljali v bolnišnico, kjer je danes zjutraj še hodil po sobi sem in tja. Ob osmih dopoldne je legel v postelj ter par trenotkov nato nenadoma umrl. Jutri v ponedeljek bo obdukcija pokojnikovega trupla. V bolnišnici so sprva tudi mislili o Kocmurju, da stvar ni tako huda, da je bil to pač malenkosten prepir iii pretep, kakoršnjih so zlasti po sobotnih in nedeljskih večerih v bolnišnici vajeni. Kocmur je imel na glavi nekoliko pretrto loban;o, po obrazu pa je imel malenkostna znamenja udarca, ki ga je dobil menda ob padcu na tla. Policija je takoj zjutraj polovila vse prizadete tovariše iz družbe Gosteja ter jih zaprla. Vseh arc-tirancev je šest, in sicer: hlapec Ahec Ferdo, hlapec Gorišek Anton, premogar Gostci Alojzij, zidar Gleščič Edmund, hlapec Bogataj Jože ter Bremec Ivan. Zaslišani so bih tudi vsi tovariši iz Kocmur-ieve družbe. Policija je preiskavo pozno zvečer zaključila ter bo vseh šest aretirancev v prihodnjih dneh izročila sodišču. * Pokojni Kocmur ie stanoval v Razlagovi ulici v Trnovem ter zapuka vdovo ter tri nepreskrbljene otroke. Nadškof dr. Jeglič v Ljubljani Ljubljana, 26. novembra. Danes popoldne točno ob treh se je pred deželno bolnišnico na Zaloški cesti ustavil avtomobil, iz katerega je izstopil naš vladika dr. Bonaventura Jeglič. V bolnišnici je vladika Jeglič obiskal svojega sorodnika pisatelja g. Velikonjo Narteja, ki leži na neuroološkem oddelku že skoraj 2 meseca hudo bolan. Visoki obiskovalec se je podrobno zanimal lika, ki za stanje bolezni svojega sorodni zelo čisla. ga zmerom Lep cerkveni koncert Ljubljana, 26. nov. Edini pomembni kulturni dogodek današnjega dne, ki ga moramo kot kronisti zaznamovati, je bil lepo uspeli cerkveni koncert pevskih zborov Pevske zveze v frančiškanski cerkvi. Pri koncertu, ki ga je vodil agilni profesor g. Marko Bajuk, je sodelovalo skupaj 10 ljubljanskih in okoliških pevskih zborov s približno 200 pevci. Na orglah je zbore žena sta stekla ven na trg h Kocinurjevi družbi. | spremljal g. prof. Tome, ki je samostojno odigral Illajiec Gorišek je nato prvega izmed te družbe, ki I tudi tri orgelske skladbe, med njimi znani Bachov ,1 a /IrvoOnml i i, 1 a ri 1 /vs orliiri 1 « « , . t rv * 1 t • I / ____f" f _ ' Najnovejši modeli dvokoles, otroških ■ n igračah voz čkov. i revi znih Iricik-lj«» motorjev in šivalnih strojev Velika i/.bers Nainižic cene - Henik* franko ga je menda dosegel, udaril z ročico po glavi. Udarec je dobil Kocmur. ki pa je bil pri vsem sporu popolnoma nedolžen ter se sploh ni vtikal v prepir s hlapci. Kocmur se je po udarcu takoj zgrudil tia tla ler zgubil zavest. Ilijjoma se mu je tudi vlila kri po obrazu. Gorišek z usodno ročico ter vsi njegovi junaški tovariši so takoj nato. ko so videli žalosten uspeli svojega junaštva, zbežali k Živcu na dvorišče ter za seboj zaklenili težka dvoriščna vrata. Tik i» dogodku se je tam pojavil službujoči stražnik, ki je takoj poskrbel, da je prihitel reševalni avtomobil in odpeljal nezavestnega Koctnurja v bolnišnico. Kocmur sc je zadnji hip, preden so ga naložili na avtomobil, še zavedel ter se je celo bra- fireludij v F-duru. Pevci so odpeli 16 različnih epih cerkvenih pesmi, na koncu tudi mogočno M. Tomčevo »Sveto mašo« jta mešani zbor in orgije, ki ji je besedilo zložil ježenski župnik Pucelj Janez. Na koncertu,ki ie trajal skoraj poldrugo uro, je bilo navzočnega dovolj za lepo petje in glasbo dovzetnega občinstva, tako iz Ljubljane kakor tudi iz bližnje okolice. Izmed celega sporeda se je poslušalcem brez dvoma najbolj dopadla M. Tomčeva »Sveta maša«, z zadoščenjem in očitnim zadovoljstvom pa so prisotni poslušali tudi ostali program, ki je bi! sestavljen zelo posrečeno in izbrano. Po končanem koncertu je bil še blagoslov z Najsvetejšim. Koncert je v resnici pomenil izreden glasbeni užitek za vse, ki so se ga udeležili. Slavnostno zborovanje v počastitev 80 letnice rojstva nestorja slovenskih prirodoslovrev g. prof. A. Pavlina. V sobolo zvečer ob šestih se jc zbrala v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi odlična družba slovenskih prirodoslovrev in drugih znanstvenikov. Predsednik Prirodoslovne sekcijc Muzejskega društva g. dr. Pajnič je otvoril zbo rovanje in kratko razložil udeležencem njegov po men. Javil je, da se jubilant sani zaradi bolehno sti zborovanja žal ni mogel udeležili, pač pa jc poslal zastopnika prof. dr. Nnhtigala (ki je slavljenčev nečak). G. predsednik Pajnič je prosil prof. Nnhtigala, naj bi slavljencu sporočil čestitke vseh navzočih, njihovo ljubezen do njega in iskr«' no željo, da bi na jesen svojega življenja doživel še mnogo lepih dni. Zatem so izrekli pozdrave in čestitke: g. docent dr. Horvatič za priroslovni oddelek filozofsko fakultete, g. inž. Zbrizaj za Muzejsko društvo, g. dr. T u m n za Slov. plan. društvo, g. Š t r e k e I j v imenu slovenskih vrtnarjev, g. ravnatelj M a 1 v imenu Nar. muzeja, g. direklor .1 n n č i g a j v imenu mesta Ljubljane, g. tir. Č e r m e 1 j za Jugoslovansko profesorsko društvo, g. načelnik Breznik v imenu kr. banske uprave, g. dekan filozofske fakultete prof. dr. O S t i r je izrekel jubilantu nekaj toplih besed in očrlal njegovo delo na ljubljanski univerzi; na proslavo je prispela tudi delegacija iz Zagreba in prinesla čestitke od zagrebškega botaničnega instituta in g. ravnatelja Vouka. V imenu zagr. delegacije je spregovoril prof. dr. Horvat, ki je povdaril slavljenčeve zasluge za slovensko znanost. Vsem govornikom se je v slavljen-čevem imenu iskreno zahvalil prof. dr. Nahti-g a 1 in obljubil, da bo slavljencu sporočil vse pozdrave, želje in čestitke. Po pozdravnih nagovorih je g. načelnik dr. Dolšak v jedrnatem govoru obkratkem ocenil slavljenčeve spise in orisal nevenljive znanstvene zasluge prof. Pavlina. Za sklep pa je g. prof. Pet-ko v še k jedrnato očrtal slavljenčevo življenje in delo. Pokazal jo, da jo prof. Pavlin posvečal ves čas, ki mu je ostajal od znanstvenega dela botaničnemu vrtu, ki jo tak, kot je danos, njegovo delo. Saj ga je ustvaril iz neznatnih početkov tako rekoč brez dotacij in podpor Večer je pokazal, da ima g. prof. Pavlin med slovenskimi znanstveniki mnogo častilcev, ki znajo ceniti njegovo tiho, vztrajno delo. Tudi mi g. profesorju iskreno čestitamo in mu želimo, naj bi v miru in zdravju preživel še lepo število let! Današnjega večera komorne glasbe, ki ga priredi »Sloga« v dvorani Kina-Dvor ob 20, na i nihče ne zamudi. Chopinov in Ooldmarkov trio, ki tvorita spored današnjega komornega koncerta, predstavljata eno izmed najlepših in najučinkovitejših komornih glasbenih del. Ljubljanski komorni trio (gg. Miiller - čelo, Trost - gosli, Svetel - klavir) je preskrbel, da bomo imeli najboljši glasbeni užitek. Nizka vstopnina omogoča vsakomur vstop. Vstopnice od 2 do 10 Din. ki jih je še dovoli na razpolago, sc dobe v predprodaji v Matični Knjigarni in v trafiki Pugelj na Miklošičevi cesti —■ Palača pokojninskega zavoda. Rusija potrebuje 45.000 zdravnikov, 300.000 profesorjev in 440.000 tnzenierjev Proletarizaciia sovjetskega vseučilišča Revija »Dossiers de l'Action iPopulaire« je priobčila zanimiv članek dijaka K. Mehnerta o dijaškem življenju v sovjetski Rusiji. K. Mehnert je vprašanje proučeval na mestu. Splošno imamo napačne pojme o življenju ruskega dijaka. Pisec meni, da se današnji sovjetski mladini obeta sijajna bodočnost; statistike kažejo, da manjka v Rusiji 43.000 zdravnikov, 800.000 profesorjev in 440.O00 inženjerjev. Toda kakšna je sedanjost? Sovjetski dijak je proletarec in se prav v ničemer ne razlikuje od ostalega proletarijata. Predvsem je delavec, delavec, ki samo začasno zamenja stroj in plug s knjigami in znanstvenimi instrumenti. Ko se zvečer vsujejo dijaki in dijakinje iz vseučiliških poslopij s sv ojimi potisnjenimi čepicami, z obnošenimi plašči in z navdnimi ovratnicami.človek misli, da stoji pred tovarno. Ce hočeš to razumeti, vprašaj enega ali drugega dijaka za njegovo prošlost. Živel sem * njimi v najožjem občestvu in niti enega nisem srečal, ki bi se bil rodil iz stanu, iz kakršnega na primer prihaja akademska mladina v Nemčiji. To dejstvo ni nikak slučaj, temveč se naslanja na čisto določen načrt. Novembra 1. 1929 je osrednje vodstvo komunistične stranke sprejelo sklep, ki poudarja, da je treba vseučilišče proletarlzirati. To je ena izmed glavnih nalog petletke, kajti tudi na duhovne zadeve gledajo Rusi v luči petletke. Po najnovejših podatkih je 1. 1928 prišlo na vseučilišča 15% dijaštva iz delavskih vrst, 1. 1930 že 30%, število akademikov iz kmetskega stanu je poskočilo v tem času od 23 na 36 in število di-lakov iz uradniškega stanu od 24 na 37%. Nasprotno je odstotek dijakov iz meščanskih družin nazadoval od 30 na 6% I V istem smislu je število dijakov, članov komunistične stranke poskočilo od 10% v letih 1928 na 50%! Proletarizacija učiteljstva seveda ne gre tako hitro od rok. Vseučilišče v Moskvi ima 1281 profesorja, izmed teh je samo še 44)% prišJo iz delavskega stanu. Daues je v sovjetski Rusiji okoli 1 milijon dijakov. Prihodnje leto se bo to število pomnožilo za 800.000. Kljub temu izredno visokemu številu prejema vsak dijak državno štipendijo in poleg tega vsak teden nekaj denarne podpore; ta znaša v začetku 40 rubljev, v zadnjem študijskem letu pa 150. S 150 rublji lahko prav dobro živiš, ako izrabiš številne ugodnosti, ki jih uživajo dijaki. Postelja v dijaškem domu stane n. pr. 3 rublje na mesec. Nasprotno je življenje s 40 rublji, ki jih dijak v začetku sprejme, zelo težko. S tem hočejo preprečiti, da bi se univerze natrpale z oportunisti. Nobene priložnosti ne opustijo, da bi dijaku dojiovedali, kakšna čast je zanj, dn študira na državne stroške. Po večini se sovjetski dijak z vso dušo oklene sistema, ki ga je dvignil iz nič. Samo nekaj primerov, ki naj to potrdijo. »Proletstud', osrednja dijaška organizacija v Leningradu je nekega dne prejela ukaz. naj naslednji dan, ki je bil praznik, zbere 2000 dijakov in jih prepelje v pristanišče. Trije dijaki so se vsedli v avtomobil in v nekaj urah je bilo dijažtvo zbrano za pomoč. Njegova naloga je bila ta. dn 24 ur pomaga v izredno mrzlem in deževnem jesenskem vremenu razkladati blago z ladij. Dijaki so jo tudi zgledno izvršili. Manj sijajno pa je duhovno delovanje na sovjetskih vseučiliščih. Sedanja vsedržsvnn sovjetska vzgoja prihaja vedno bolj v spor z znanstveno in strokovno specializacijo in prav t« okolnost vzbuja velik pesimizem glede bodočnosti sovjetskega vseučilišča. stiti, da je moral z njo živeli. Njena dobrota, njena ] vztrajna prijaznost, katerima je odgovarjal mrki ' mož s hladnim obnašanjem, sta končno zmagala. Od trenutka, ko je Davoust spoznal, dn dela svoji ženi krivico, se je naselilo v njuno hišo medsebojno zaupanje. In zakon, ki se je prisilno izvršil ; na ukaz, jo bil poslej srečen za oba. Poroka na Napoleonovo povelje ie bila srečna Ko se je Napoleon Bonaparte še kot konzul j pripravljal za ekspediciio proti St. Domingu, je hotel možu svoje sestre Pavline, generalu Leelercu izročiti poveljstvo ekspedicije. Ta ga je prosil, naj bi to čast podelil komu drugemu, ker bi on sam rad vzel k sebi svojo odraslo sestro iz zavoda, da bi ji čimprej našel primernega ženina in ji tako zagotovil varstvo za vse življenje. Potem pojde lahko zopet mirno na bojišče. »To vendar ni nikaka ovira, je vzkliknil Napoleon, omožimo jo že jutri. Zadeva je že urejena. IPripravite se na to. Pojutrišnjem odkorakamo. Jutri zvečer mora biti vaša sestra že poročena. V tem trenutku sicer ne vem še s kom. Bodite pa prepričani, da ji najdem primernega ženina.' -.Toda ...« je jeeljal Leclerc. »Nič toda, govoril sem jasno in nočem nikakih pripomb več.« Ker je bil general vajen tiranskih manir svojega svaka, je zapustil sobo molče. Nekaj minut pozneje se je javil pri konzulu General Davoust in prosil za nekaj dni dopusta. Šefi. da bi se rad poročil. »Z gospodično Leclerc?, ga je prekinil konzul. To bi bila lepa partija za vas!« >Ne. ne, general! Moja nevesta je vdova po gospodu plemenitem R .. .< »Vi se boste takoj poročili z gospodično Le-derc, je odločno dejal Napoleon. Davoustu je planila kri v glavo. »Gospe pl. R. sem vendar že dal besedo«, je odgovoril živahno. »Ljubiva se in nikdo me ne pripravi do tega, da bi se njej odpovedal. « »Nič razen moje voljelc, je odgovoril neizprosno konzul. »Vi odidete takoj v St. Germain in se predstavite moji nevesti. Moj svak vas bo spremljal in pripeljal bo gdč. Aimee leclerc še nocoj v Pariz. Medtem imate dovolj časa. da izberete ženit-bena darila. Za doto in opravo mlade dame poskrbim jaz. Poskrbel bom tudi. da se potrebne formalnosti čimbolj skrajšajo. Jutri bo poroka. Vi ste slišali in boste ubogali!« Ko je zadnjo besedo izpregovoril, je Bonaparte pozvonil in zapovedal ordonančnemu častniku, naj pokliče generala Leclerca. Ko je ta vstopil, mu je zaklical: »Ali nisem imel prav. Tu ]e ženin vaše sestre«. In pri tem je pokazal na čast-nika, ki je stal kakor okamenel in ni mogel spregovoriti besede. »Spremite ga takoj«, je dodal Napoleon, »v St. Germain, in ne poročajte mi o zadevi nič več, dokler ne bo zaključena. Podrobnosti ne maram.« Oba generala sta bila iz sebe, toda ubogala sta. Že takrat je Imel Napoleon tako moč in tako velik osebni vpliv, da se mu nikdo izmed teh mož ni upal zoperstaviti. Dan nato se je res izvršila zapovedana poroka, katere nedolžna žrtev je postala ljubka Aimee. Letopisi jo opisujejo za izredno lepo, njen značaj, mehak kakor žamet je dolgo let odbijal surovega Davousta, ki ženi ni mogel nikdar odpu- Petkratna rekorderka. Kitajska dijakinja Y. S. Chien je pri narodni lahkoatletski prireditvi v Nankingu postavila pet novih kitajskih rekordov, in sicer v teku na 100 in 200 metrov, v teku na 80 metrov z zaprekami, v skoku v daljavo in v štafeti 4 krat 100 metrov. šneceritsho m hotonliolno blago, umetno gnofllo. cemem Ud. Itd. dobavlja Gospodarsko iveza v Lfubltant O j, la mladina! Šport gre svojo prodirajočo pot naprej in osvaja si zlasti mladino. Vsi poizkusi proti športu usmerjenih pedagogov so bili zaman; niti kljukice, niti črne pike in ukori niso mogli zajeziti prestopanja mladine v športni tabor. - Le kakšna bo ta mladina? , , V berlinskih šolah so napravili zanimiv poizkus. Štirinajstletni otroci so morali pisati šolsko nalogo. Na izbiro so imeli naslednje štiri naloge: 1. Jesen v gozdu in na polju. — 2. Požar pri Tietzu. (Tietz je znana veletrgovina.) — 3. Moder; na tehnika v našem mestu. — 4. Napet športni doživljaj. ...... , Uspeh je bil tale: 00 od sto jih je izbralo športno nalogo, 50 od teh je pisalo samo o nogometu; 19 od sto jih je izbralo prvo nalogo; 13 drugo; 9 tretjo. Podoben uspeh je pokazal ludi poizkus, s katerim so hoteli dognati, kateri možje so mladini znani. Statistika izkazuje naslednjo sliko: 1. M. Schmeling znan pri 90%, 2. Stuhlfaut znan pri 85%, 3. Stresemann znan pri 80%, 4. dr. Eckener znan pri 77%, 5. Ilarrv Piel znan pri 71%. 6. Hermann Lons znan pri 66%, 7. Karel May znan pri 54%, 8. Ilenry Ford znan pri 49%. Najbolj znana sta torej dva športnika, in sicer boksarski prvak Maks Schmeling in nogometaš Stuhllaut. Med otroci sta oba popularnejša kakor Stresemann, dasi so njiju zasluge za Nemce na lestvi vrednotenja malenkostne. Vendar zaradi tega ne bomo obsojali športa, temveč ljudi, ki poveli čujejo določene športne zmagovalce v pravljična bitja. Pred kratkim je serviral nek berlinski lisi svoji športni publiki ljubko novico, da Schmeling nima le močnih pesti, temveč tudi čut in line prst« za slikarstvo. V privatnem življenju je torej Schmeling tudi slikar... Vendar svoja dela pokaže lt malokomu, le najboljšim prijateljem ... (Maksi u ve. zakaj!) Kmalu bomo še čitali, da je Pelzer tudi pevec (da pa poje le najožji družbi), ali da j< Carnera velik lirik, vendar preskromen, da bi svoji dela priobčil in marsikomu se bo utrnila solza, k< bo čital o nežnostih ljubih svojih junakov. Da, v resnici tega ni kriv šport, temveč športu« žurnalistika, ki povzdiguje osebe, zapostavlja ps idejo. Le kaj bo z mladino? Od športa je ne bosli odvrnili in šport ji bo vtisnil svoj pečat. Kakše« bo ta pečat, pa je odvisno od tistih, ki so pokli cani, da v športu vzgojno delujejo. Danes ni več ljudski tribun tisti, ki stopi ni tribun«, da bi ljudstvo nagovoril, temveč časnikar ki vsak dan govori siotisoč bravrem. To pomen velik vpliv, ali tudi veliko odgovornost. (Sen. J Pichl, predsednik sindikata češkoslor. časnikarjev KAR JE RES - JE RESI Najlepše TISKOVINE, naj bodo že za pisarniško porabo ali pa LITOCRA-FIRANE ozir tiskane v BAKROTISKU za reklamne namene, prav tako tudi KLISEJE za naše oglase nam dobavi JUGOSLOVANSKA TISKARNA V LJUBLJANI Izvršitev Je prvovrstna, materija! brezhiben, cene so umerjene, dobava točna Telefon 2992 9lawoveiše radio modele gnamk Gumig, fflinet va, Otion, Ois fflosiets