UČITELJSKI TOVARIŠ. List za šolo in dom. --- Izhaja v 1. in 15. dan vsakega meseca, ter stoji za vse leto 3 gold., a za pol leta 1 gold. 50 kr. Spise in dopise vzprejema uredništvo, naročnino in oznanila pa Milic-eva tiskarna v Ljubljani. Štev. 20. V Ljubljani, 15. oktobra 1887. 1. XXVII. leto. 0 potrebi stalne razstave učil za slovenske šole. (Govoril pri letošnjem občnem zboru „Slovenskega učiteljskega.društva" v Ljubljani J. Lapa j ne.) Šole po Slovenskem so se še pred nekaterimi leti odlikovale s tem, da so posebno marljivo gojile drugi deželni, zlasti nemški jezik. To dobo smo Slovenci nekoliko uže prestali, a ne še popolnoma. Nastopila je zdaj druga hvalevrednejša doba, v kateri zavedni in marljivi slovenski učitelji pridno goje materinščino, ne da bi na pravem mestu in o pravem času nemščino zanemarjali. Te struje v slovenskem šolstvu ste vender le bolj teoretične vrednosti; temeljiti pouk v jezikih je le za inteligencijo posebne važnosti. Za praktično življenje donaša največ koristi to-le pravilo iz ukoslovja: „Poučuj nazorno!" Načelo o nazornem poučevanji terja pa veliko učnih sredstev, dobrih učil v obče in zadostno samoučil. O tem so bili pedagogi uže od nekdaj edini. Kar hočemo dobro razumeti, to moramo prej v svojih čutih imeti, t. j. videti ali slišati, tipati ali vohati ali okušati. Zato mora učitelj predmete, o katerih v šoli uči, otrokom kazati. Vsaj je uže slavni Komenski se v tem smislu izrazil, rekoč: „Učitelj bi moral prav za prav vse učiti, ako bi imel vso učno tvarino in vsa potrebna učna sredstva skupaj zbrana, tako nekako, kakor na notnem papirji". Učitelji po Slovenskem uče veliko, a dozdeva se mi, da učencem malo kažejo. Temu sami niso krivi. Po naših revnih krajih imajo šole še zelo premalo učil; marsikatera šola pogreša še takih, ki so po šolskem in učnem redu uže 20 let zaukazana. Nekatere šole bi še imele ali bi si vsaj omislile potrebnih učil, ako bi imele potrebnih prostorov za njih shrambo, potrebne sobe in omare. Vender nas vse te neugodne okoliščine ne smejo plašiti, da ne bi slovenski učitelji koraka naprej storili tudi v stroki učil, kakor smo na šolsko - književnem se užč precej naprej pomaknili. V vzgled naj bodo nam sosedni bratje, nemški in hrvatski učitelji. Poslednji imajo vrlo delujoči „književni zbor", ki poleg obilih knjig in knjižic, ki jih izdaja, nabira v svojih prostorih tudi učila; oni imajo „zavezo učiteljskih društev", ki nabira gradivo za „učiteljski dom". Opozoriti pa bi si dovolil danes slovensko uči-teljstvo na delovanje nemških učiteljev v zadevi stalnih razstav učnih sredstev. Pri tem opomnil bi najprvo na svoj spis v lanskem „Učiteljskem Tovarišu" o stalni razstavi učil v Gradci. Ta stalna razstava pa ni bila prva v tej stroki. Prej in še večje razstave te vrste so bile v Lipski, Avgsburgu, Zurichu, New-Yorku, Dunaji. O stalni razstavi učil v Gradci sem uže lani pisal v tem listu mej drugim: Pred štirimi leti so se 20 v Gradci trije mestni vrli ljudski učitelji združili v ta namen, da so začenjali nabirati I o širokem svetu pri raznih založnikih izdana učila. Razposlali so dotična vabila znanim firmam po Avstriji, Nemčiji, Švici in dr. Uspeh uže začetkoma ni bil majhen, a je raste! od dne do dne. Kmalu je narastla množica učil tako, da so se komaj pospravila v sobi učitelja Kmetiča, kjer je imel ta gospod razpostavljeno zbirko vseh priprav za pisanje, kar so jih razni narodje po sveiu kdaj rabili. Ta zbirka je še zdaj v tej razstavi in priča o veliki marljivosti učitelja Kmetiča, ki je to panogo znanosti tako skrbno gojil. (Ta delavni učitelj je letos umrl). Učila: knjige, karte, globi, stroji, aparati, modeli so se pa bolj in bolj množili. Razstavnemu odboru bi bilo tesno prihajalo, ko je začel misliti o svojih malih prostorih, ¡tko ne bi bilo za šolstvo vneto Graško mesto v Franc Jožel-ovi šoli dalo za razstavo tri prostorne sobe z velikim hodnikom, kar je storilo brezplačno; pohištvo, omare je odbor s prošnjami dobil tudi večinoma brezplačno; on sam je delal marljivo, pa ravno tako brezplačno. Na ta način je bilo mogoče, da so danes vsi imenovani prostori natlačeni z učili lepimi, z učili raznovrstnimi. Začetkoma je trojica odbornikov pač segla nekoliko v žep, da je pokrila nemale poštne tro-ške, katerih se pa tudi kasneje ni manjkalo. Založniki iz inozemstva pošiljali so sicer brezplačno svoje artikeljne, a carino, kaj veliko, in včasih tudi poštnino in voz-nino moral je vender le odbor poravnati. To je pokrival iz nabranih darov, vsaj večinoma. Ta važni zavod pa ni n ogel biti brez glasila. Zato so ukrenili drugo hvalevredno podjetje ustanovitelji te razstave. Začeli so izdajati mesečnik (stane 1 gld. 20 kr. na leto) pod imenom: „Erstes osteir. - ungar. Lehr- und Lernmittelmagazin'1, kojega založbo je prevzela knjigarna Cieslar v Gradci. List se nam dopada posebno radi tega, ker se peča edino le s šolstvom. Prinaša ocene in opise novih učil in knjig, našteva učila in knjige, katere založniki v razstavo z nova pošiljajo, prinaša zapisnik od mini-sterstva potrjenega šolskega blaga, vsebino nemških šolskih in znanstvenih časopisov (škoda, da se na slovanske proizvode ne ozira) in še marsikatero dobro drobtino za ljudsko šolo. Zanimive so v lanskem in predlanskem letniku živetopisne črtice upokojenega Graškega učitelja Fr. Fassl-a, v katerih opisuje zlasti Spodnje-Štajersko učiteljsko in šolsko življenje pred 40 in 50 leti. Učitelj Fassl je služil namreč na slov. Šta-jeru, posebno v Celji; bil je znan z vsemi odličnimi spodnjimi Štajerci tiste dobe, zlasti z vrlnn slovenskim šolnikom in nadzornikom Rudmaš-em. Gosp. Fassl je bil dober pedagog, kakor kaže njegovo pero, izvrsten muzik in lepopisec, kakor smo se osebno prepričali v njegovi družbi v Gradci. Mož ima več nego 70 let na hrbtu, a je čil in še zdrav na duhu in na telesu. Po tem uvodu opisati mi je z nekaterimi splošnimi potezami razstavo, katero smo si 24. jul. t. 1. pod vodstvom Graških učiteljev gg. Kmetiča in Fassla, ogledali sledeči slovenski učitelji: deželni poslanec F. Stegnar, nadučitelj Burnik (iz Kamenika), Suher (iz Ptuja), Štefančič (iz Kamenika), Kruleč (iz Ljubljane in podpisani). Zastopane so v tej razstavi vse stroke ljudskega šolstva, a mnogo je učil, ki bi se morda z večjim uspehom rabila na srednjih (če ne še višjih) šolah, ne«o v elementarnih (ljudskih in meščanskih) učilnicah. Do zdaj je došlo razstavnemu odboru okolu 1000 dopošiljatev jako različne vrednosti. Vmes so pošiljatve kaj velike in visoke cene; ena sama firma je poslala učil, ki so do 1000 gld. vredna; a mej tolikimi pošiljatvami je gotovo tudi kaka drobtina, ki morda piškavega oreha ni vredna. Vkupna cena razstave pa je morda uže čez 20.000 gld. Kakor smo prevideli, nadaljevale bodo firme svoja pošiljanja tako, da bode odbor težko vse lepo urejeval. Kazalo bode — po naših nazorih — ločiti učila, ki ugajajo v prvi vrsti elementarnim šolam, od onih, ki so bolje primerna srednjim in drugim učilnicam. Naposled bode pa zopet iz vsote ljudsko-šolskih učil izbirati samo uzorne stvari; kajti zdaj je vmes tudi kaj takšnega, kar po vsem ni vredno, da bi se kot praktično priporočevalo. Že lani, ko sem opazoval to razstavo, izrazil sem na tihoma željo, da bi bilo treba tudi slovenskim učiteljem v Ljubljani lotiti se enakega dela. Kar koristi nemškim, štajerskim učiteljem, to tudi slovi nskirn škodovalo ne bo. Kar je mogoče graškim učiteljem ustvariti, to bodo tudi ljubljanski učitelji v stanu v življenje obuditi. Ako je dotični odbor dobival podpore in spodbudo od vlade, mesta, dežele, od založnikov, knjigarjev in učiteljev, — utegne enake pripomoči doseči tudi odbor ljubljanskih učiteljev, ki bi se v ta namen ustanovil. Lotiti se nam je na vsak način tega podjetja, da za nemškimi učitelji zaostali ne bomo. Glejte, gospoda, nemški učitelji še s tem popolnoma zadovoljni niso, da imajo le v velikih mestih ravno opisano stalno razstavo. Po svojih strokovnih listih priporočujejo še, da bi se tudi po malih mestih snovale prostovoljne zbirke učil ali celo muzeji. Navajajo, kako lehko je dobiti celo brezplačno zbirke živali, rastlin in rudnin, zbirke tehnologičnih predmetov in izdelkov. Priporočajo snovanje odborov, ki bi po lokalnih listih pozivali prijatelje omike in napredka, da darujejo pripravnih reči itd. Iz nemških strokovnih listov izvemo velik broj šolskih prijateljev, ki šolam to in uno brezplačno darujejo. O tem se je meščanska šola v Krškem sama prepričala. Veliko učil je dobila brezplačno; največ so pa lovci darovali; ti so ustreljene ptiče in druge nam prinašali, kar smo lepo preparirali in shranili v obširnih prostorih, ki so nam na razpolaganje. Pohod slovenskih učiteljev v Ljubljano bi se povekšal, ako bi se tu otvo-rila taka stalna razstava, ki bi vse slovenske učitelje mikala. Ona bi lehko kazala morebiti še slovensko, ali vsaj deloma slovansko lice. Druge razstave nimajo specifično slovanskih učil (da si ima graška krasne ruske slike za nazorni nauk), a razstava za slovenske šole v Ljubljani bi nabirala poleg kosmopolitičnih in nemških osobito še slovanska učila, mej katerimi utegnejo biti tudi uže lepe, rabljive in praktične reči. Da bi se nakana izvršila, treba bi pač bilo, da bi „Slovensko učiteljsko društvo" pripoznalo potrebo take stalne razstave, in potem pozvalo ljubljansko učiteljstvo ljudskih in srednjih šol, rekoč: Prijatelji tega podjetja, stopite in združite se v dotični odbor in pojdite na delo, dokler sije dan!__ Ponavljalni pouk. (Konferenčna razprava pri okrajni učiteljski skupščini v 2. dan avgusta v Logatcu. Poročal J. Pipan, nadučitelj v Črnem Vrhu.) Izkušnja nas uči, da gre delo človeku najbolje in najhitreje spod rok, če je prepričan o njega koristi in pomenu, bodisi si za javnost, bodi si za posamičnega. Koliko truda iu napora pa stane delo človeka, ako se peča ž njim prisiljen, ali pa če se zanj kaj ne zanimiva. Naposled je pa sad vsega tega truda površen in polovičarsk, mogoče celo ničev. Ako kaj tacega zapazimo pri rokotvorih, v koliko veči meri se nam pokaže še-le pri ] ouku, če učenci ne spoznajo koristi pouka, če se ne učijo za-sč, ampak za učitelja, za šolo, ako je priučevanje tega ali onega predmeta le posledica strahu pred kaznjijo. Res je, da se na ta način ta in oni kaj prisvoji, toda le za malo časa. Ko si bo otre-sel šolski prah, odpadlo mu bode ob enem tudi vse, kar je slišal v šoli. In ako še zajde izstopivši iz šole — kar je skoraj neizogibno — v surovo in vsemu lepemu in koristnemu se rogajočo družbo, odplavajo mu vsi lepi nauki, koje je kedaj slišal. V vsakdanji šoli se otrok večinoma mehanično priuči, kar šola tirja; treba je le, da si učitelj pridobi otroško ljubezen in da potem metodično postopa pri pouku. Pri 20* ponavljalnem pouku imamo pa pred seboj otroke uže dokaj razvitih duševnih moči; oni uže znajo razločevati koristno od nepotrebnega; izbuja se v njih hrepenenje po samostojnem delovanji; polagoma izprevidijo, da jim bode treba samostojno živeti in delovati. Zdaj je čas, da učitelj na nje vpliva na vse mogoče načine, da oni tudi uvidijo, da so šolski nauki potrebni za življenje, ne za šolo, da se oni učijo za-se, a ne za učitelja. V dosego tega naj jim živo naslika marljivega in zbog tega srečnega človeka; nasproti temu se jim postavi zanikernež in malomarnež; ter se pokaže, koliko je moral vsled tega trpeti in kako slabo se mu je godilo. Gradiva te vrste imajo sicer šolska berila, a človeka navadno znane reči ne ganejo toliko, kolikor kaj neznanega; to otroci rajše poslušajo in se jih tudi bolje prime. Povest „Čas je denar" bi utegnila prav dobro služiti. Kaže nam zapuščenega sirotka, koji se je z najnižje stopinje človeške družbe povzdignil se svojo lastno pridnostjo do najvišjih častnih služeb. S takimi in enakimi povestmi in opisi je v šolarjih najlože obuditi ljubezen do nauka in učenja, ta ljubezen pa je prvi pogoj uspešnemu delovanju osobito v ponavljalni šoli. Ko pa je učitelj enkrat to dosegel, uglajena mu je pot nadaljnemu raznovrstnemu pouku. Vse težave in premnogi trud sladil mu bode dober uspeh, dosegel bode svoj predpisan smoter. Toda žalibog, da se učitelju, koji je v svojih učencih ljubezen do nauka obudil, v ponavljalni šoli pokaže navadno druga, vsak uspeh ovirajoča zapreka. Pričenši redni pouk sprevidi, da nekaj, mogoče večina njegovih učencev, nima nikake podloge, na kojo bi se moglo dalje zidati; z eno besedo: učenci nimajo enakega izo-braženja; treba bi bilo največkrat, kolikor učencev, toliko oddelkov. Prvi se ima z abc boriti, drugi ima komaj številke do 10 pisati, in tako naprej večini manjka najpotrebni-šega, kar bi bili morali seboj v ponavljalno šolo prinesti. Ako jih naposled izmej 20 štiri ali pet dobiš, ki bi zadostovali postavnim tirjatvam, kaj hočeš začeti? Ali se boš na teh pet oziral in drugih 15 vnemar puščal? če se pa slabih lotiš in dobre vnemar puščaš, se bodo poslednji nekaj časa dolgočasili, naposled pa izostali, rekši: vsaj se nič ne učimo! Delaj kakor hočeš, posebnega uspeha pri takih razmerah nikakor ne moreš imeti! Utegnil bi mi kedo ugovarjati: vsaj ni mogoče, da bi se kje nahajala taka šola, ko postava določuje, da se učenca čez 12. leto v vsakdanji šoli lehko pridrži, ako ni kos predpisani tvarini! Istina je to, prijatelj! če bi bil ti sam odgovoren za pravilno postopanje in redno obravnavanje pri zamudah, bilo bi obiskovanje gotovo bolj redno, uspeh boljši. Tako ti pa največkrat krajni šolski svet se svojo malomarnostjo, ker šol. zamud po pol leta niti ne obravnava, niti ne upošilja si. c. kr. šolskemu svetu, nažene v ponavljalno šolo takih zanemarjenih in nevednih revežev. Jaz imam dosti takih šolarjev, ki zadnji kvartal leta redno nič ne pogledajo šole zaradi paše. Izpolnivši pa 12. leto, pride v ponavljalno šolo. Ako mu razložim, da mora po postavi še v vsakdanjo šolo hoditi, se mi kratko odreže: Ne bom hodil, saj sem 12 let star. Zdaj naj ga izkazujem, kolikor hočem, v vsakdanjo šolo ga le ni, in če ga še iz ponavljalne šole poženem, ga ni nikjer. Ker pa mislim, da je boljše nekaj kakor nič, ga nerad pustim, da hodi v ponavljalno šolo, ob enem mu pa zatrdim, da to ne velja in da se mu zamude v vsakdanji šoli štejejo. Zamude pa spijo pri kraj. šol. svetu spanje pravičnega, zbude se konec leta, da romajo v prodajalnico za zavitke. Poznam kraj. šol. svet, kojega predsednik je voditelju šole nekekrati, ko mu je hotel šol. zamude vročiti, rekel, da jih ne potrebuje, naj jih le voditelj šole hrani. In res jih je ta, boječ se, da jih ne zadene neobravnavane pro-dajalničarjeva mastna roka, hranil od januvarija do 28. julija. Iz do sedaj navedenega lehko vsakdo sprevidi, da je sem in tja prav lehko mogoče, da pridejo otroci v ponavljalno šolo, koji niti brati ne znajo. — Nekatere šole imajo pa tudi raznešen okraj in je mnogo otrok, koji vsakdanjo šolo, dokler so še majhni in niso za nobeno rabo, kolikor mogoče pridno obiskujejo, bolj odrasli pa le sem in tja v šolo dohajajo. Taki za-ostanejo in prišedši v ponavljalno šolo prav malo znajo. Iz nje se tacih nikakor ne sme spoditi, ko imajo ravno tako pravico šolo obiskovati, kakor vsak bližnji; siliti se pa nikamor ne morejo. Učitelj, koji svojo nalogo in dolžnost prav zaume, jih ne bo zanemarjal, nego jim bo iskušal pripomoči do tega ali onega znanja. V šolskih krajih s tako razstresenim okrožjem sploh ni in ga ne bo uspeha v postavnem smislu; vender bi se pa dali vsaj bližnji toliko v šolo siliti, da bi zapustivši vsakdanjo šolo, bili vsaj ti na enaki stopinji izobraženja, da bi učitelj v ponavljalni šoli imel samo 2 oddelka. Pod tem pogojem imel bi vsaj pol uspeha. Pravi uspeh je pa le mogoč pri enakem naobraženji ponavljalnih šolarjev. O tem bi se dalo še mnogo govoriti in pisati, ker pa čas ne pripušča, dovoljujem si le še nekoliko o posameznih učnih predmetih omeniti ter pokazati, kako naj bi se ti poučevali, da bi se delovanje v ponavljalni šoli uspešno imenovalo. Jezikovni pouk je predmet posebne važnosti, a tudi jako težaven. Postava tirja, da ima ljudska šola otroka privesti do tega, da je zmožen izstopivši iz nje izraževati se v besedi in pismu pravilno. (§. 51, šol. uč. reda od 20. avg. 1870.) To pa je naloga, koja se da pod najugodnišimi pogoji le izjemno izvršiti; kajti premnogobrojni so slučaji v življenji, da bi se mogli učenci na vse pripraviti. Da si pa ve človek v vseh razmerah sam pomagati, treba mu je temeljitega jezikovnega znanja, kakoršnega pa v ljudski šoli ne bo mogoče nikoli doseči. Učitelj naj torej gleda le na to, da se bo pri jezikovnem pouku bavil le s tako tvarino, katera more po izkušnji učencu v vsakdanjem življenji splošno koristiti. Iz življenja pa mi je znano, da največkrat navadni ljudje niti naslova na pismo ne znajo pravilno narediti. Današnji svet pa sodi človeka največkrat po vnanjem, in če tedaj človek takih zunanjosti ne pozna, ga ljudstvo ne ceni. Ponav-ljalne šole naloga je torej, da obrača svojo pozornost na pravilno sestavo naslovov ter učence opozori na vse zahteve naslovov. Kakor pa lepa obleka še ne naredi človeka, tako naslov ne stori pisma, ampak mora biti tudi pismo samo dobro, pravilno v formalnem in slovniškem oziru. Tu pa je ravno prelaz, čez katerega bo ljudska šola težko kedaj prikoračila. V formalnem oziru se da že še kaj doseči, a v slovniškem se pa ne morejo učenci toliko usposobiti, da bi mogli različna pisma v življenji pravilno spiso-vati. Učitelj se sme uže z uspehom ponašati, ako je privedel šolarje do tega, da so zmožni priprosta, kratka pisma raznih vrst sestavljati. Poleg tega naj jih še seznani z „računi", z gospodarskim in gospodinjskim zapiskom, s pobotnicami za izplačila od izvršenih del, za najemščino, za obresti in poplačan neuknjižen dolg. Ako sestavi ž njimi kak „prejemni list" in sklepno „poslednje sporočilo", se mu mora priznati, da je uspešno deloval v jezikovnem pouku. Pouku v računstvu pripada dandanes ena najpoglavitniših nalog. V vsakdanji šoli treba je šolarje navaditi, da izvršujejo posamezne operacije združene s praktičnimi nalogami. V ponavljalni šoli se mora pa le praktična stran računskega pouka v poštev jemati, ker drugače znanje vseh štirih rač. špecij odraslemu prav malo koristi; on si ne ve pri rešitvi najnavadniše praktične zadače pomagati, ako se jih v šoli ni uril. Računske naloge naj se tedaj naslanjajo na vsakdanje ljudske potrebe. Kaj koristi kmetskemu otroku, če zna vse najbolj zvite naloge iz računice rešiti, ako pa ne more očetu izraču-niti, koliko žita sme ta prodati, če se ga vsak teden toliko in toliko za domačo porabo potrebuje ? Ali pa, kakšne vrednosti bo znanje oštirjevega sinka ali hčere, koja ali koji zna v šoli vse naloge iz računice izdelati, če pa ne zna očetu preračuniti, po čem ga stane liter vina, ako ga je 2 M a 14, 1 hI a 17 in '/„ hI a 10 gld. stočil? Učitelju je treba poznati okoliščine posameznih šolarjev, in po teh kakor po splošnih potrebah se morajo naloge uravnavati. Vsled tega mu pa računica nikakor ne sme biti edini zaklad za praktične naloge, ampak mora imeti tako posebno zalogo v glavi, da s primernimi nalogami postreže svojim šolarjem. Od takih imeli bodo oni v bodočem življenji obilo koristi, učitelj pa za\est uspešnega delovanja. Odkar uže jaz pametujem, so se v krajih, koje poznam, vraže in prazna vera prav zelo poizgubile, in če rečem, da ima za to šola mnogo zaslug, menim, da nisem preveč trdil. Nahajajo se pa še vender tu in tam. Pobijati in zatirati te, se nam učiteljem ponuja najlepša prilika pri prirodopisji in prirodoznan-stvu. Proč s čarovnicami, ki neki točo delajo; razni „zagovori" naj se izgubijo mej staro šaro; spreobrnimo sovo, tisto morilko človeško, v prijateljico in dobrotnico kmetovalcu! Razne naturne moči naj pridejo na dan, da jih ve ljudstvo izkoristiti m uporabljati! Takemu pouku uspeh ne izostane. Zemljepisje je tudi predpisano v ljudski šoli. Ako se otrok nauči spoznavati domači kraj, materino deželo z ozirom na najvažniše reči, in če zna zemljevid svoje domovine Avstrije in deloma Evrope ter drugih delov sveta v glavnih potezah brati, zadostil je učitelj svojej nalogi. Število prebivalcev in visokost gora je postranska reč, ki se izkadi, kakor jutranja rosa. Od zgodovine naj se nauči šolar vsaj toliko, da bo vedel, koliko je njegov presvitli vladar star in kedaj je začel vladati, zadosti mu je. Pač se še lehko privadi otroke, kedaj je bila Amerika, približno pred koliko leti tiskarstvo, smodnik, papir in kompas iznajden. V pisanji se bode največ uspeha v ponavljalni šoli doseglo, ako učitelj strogo tirja snažno pisavo pri vseh pismenih izdelkih. Ce bi svojo pozornost na to obračal le takrat, kadar je ura za pisanje odločena, mu ni posebnih uspehov pričakovati. Telovadba je za tiste kmečke fante, ki postanejo vojaki, velikega pomena. Ako ponavljalni šoli pičlo odmerjeni čas pripušča, naj se dečki kolikor mogoče urijo v rednih in prostih vajah. Mi, ki službujemo na kmetih, imamo dostikrat slišati tiste umazane popevke, ki žalijo nravni čut vsacega odraslega in pametno mislečega človeka, še bolj pa pohujšujejo otroke. Tej grdi in ukoreninjeni navadi bi se dalo v ponavljalni šoli z uspehom nasproti delovati, ako bi se gojilo lepo ubrano narodno petje. Dečkom, zapustivšim ponavljalno šolo, bi se s časom priljubilo tako petje, posebno pa, ko bi jih še ljudje radi poslušali; tisto grdo petje pa bi polagoma izginjevalo. K sklepu mi je še omeniti predmeta, koji more v ponavljalni šoli racijonalno obravnavan prebivalstvu v gmotnem oziru še največ koristiti, in to je pouk v sadjarstvu. Ta predmet je pa pri večini ljudskih šol le na papirji, akoravno bi se mu v ponavljalni šoli spodobilo prvo mesto. Uzroki tej prikazni so vsakemu dobro znani in jih zatorej ne bom razpravljal. Opozoriti vas le hočem, kako bi se dalo temu v okom priti. Po mojem mnenji bi tu imel glavno nalogo gosp. kmetijski potovalni učitelj, kateri naj bi se dobro poučil v stanji sadjerejskega pouka pri vsaki šoli ter na višjem mestu na to deloval, da bi se vsakojake zapreke v tej zadevi odstranile. Vsakemu učitelju bi pa pripadalo potem, ko je preskrbljen s potrebnimi sredstvi za sadjerejo, da bi ta pouk največ praktično izvrševal. Naj bi potem ob času ponavljalne šole v četrtkih pri ugodnem vremenu, mesto da bi v šoli prazno slamo mlatil, šel se svojimi učenci po vaseh, kjer žele, da bi se kaj presajalo, cepilo ali kakor si bodi drevesa vzrejala ter bi jim dejansko kazal, kako se to ali ono izvršuje. Od tega načina poučevanja v sadjereji se je nadjati največih uspehov; sploh se pa more uspešno le takrat delovati, ako tudi krajni šolski svčti svojo dolžnost izpolnujejo. Knjiga Slovenska v XIX. veku. v Sebastijan Kepic r. 18. jan. 1829 v Križih (Gozdu) pri Tržiču, učil se v latinskih šolah v Ljubljani, jezikoslovja na Dunaju, služboval na gimnaziji v Varaždinu, Zagrebu, Novoniestu, naposled opet v Zagrebu, kjer je u. 9. jan. 1883. Čvrst jezikoslovec in narodnjak je pisati jel vže v srednjih šolah ter v Beču z drugimi vred pomagal A. Janežiču, da je izšel na pr. „Zgodovinski Katekizem, Slovenski Goffine" itd. Posebej: a) Čudodelni klobuk. Gluma v 3 dejanjih, po Klicperi iz česk. poslov. S. Ž. b) Pozabljenci. Vesela igra v 1 dejanju, poleg Kotzebua posl. S. Ž. za Dramatično društvo. c) Poraba predlogah uGunduliča i Palmotiča. Prinesak za hervatski rečnik. Spisao S. Žepi č, in to v izvestju gimnazije Varaždinske 1. 1860 i 1861. IV. str. 16—34 i 3—23 tako izvrstno, da so se čudili temu celo najbolj učeni Hrvatje. „Osvč-dočen o važnosti predlogah u svakom jeziku, i koliko temeljito njih znanje doprinosi k tomu, da se misao pisateljeva što bolje razume, a videči, da se u tom do sada malo šta u nas radilo, koliko ja znam, to odlučih, koliko malahne mi sile moje dopuštaju, materinski bo jezik mi je narečje slovensko, raztumačiti predloge u dvojice najodličnijili starih pčsnikah hervatskih, t. j. Guuduliča i Palmotiča, te razumenje njihovo koliko toliko olak-šati itd." d) Novice 1. 1867 str. 296 — 380: Izvestja ali programe nekterih slovenskih in hrvaških gimnazij, pa memogrede nekaj slovniških opazek. Tako tudi v Glasniku 1. 1867: Slovnične drobtinice. Spisal prof. Žepič. e) Latinsko-slovenske vaje za I. gimnazijski razred. Izdelal po Jul. Alb. Diinnebierju S. Žepič. Novomesto. 1875. 8. str. 111. — Slovar k latinskim vajam za I. razred, po paragrafih razvrščen I — XXXV. — Slovar k „Latinskim vajam" za I. in II. razred. Del I. Lat.-slov. str. 1—174. Del II. Slov.-lat. 1-116. Založil Deželni odbor kranjski. Natis. Vinc. Boben. „Za hrvatske gimnazije je Žepič sestavil „Lat.-hrv. vježbenico" za II. razred (po Rožku); v rokopisu je dovršil iste vaje (po Rožku - Jurkoviču) za III. razred. Za „Lat.-hrv. rječnik za škole" zdelal je črke C—H, pregledal ves rokopis, prispodobil ga z izvirnikom ter za tisk pripravil. Ravno tako je pripravil za tisk več knjig zbirke: „Stari hrvatski pisci", ki jo izdaje jugoslavenska akademija ter je več let za veliki aka-demični „Rječnik" zbiral gradivo kakor pridna čebelica" (Vid. Zvon 1883 str. 128—131. Sp. dr. Fr. J. Ce les t in). — „S. Žepič zasluži, da ga stavimo marsikteremu Slovencu njegovega stanu v posnemovalen zgled; kajti le potem, da se ves učiteljski svet slovenski zanima za znanstveno delovanje in se ga udeležuje, dojde našemu, vzlasti znanstvenemu slovstvu boljša bodočnost. Zatorej slava Žepičevemu spominu 1 (Gl. S v Kresu 1883 str. 119)." Janez Božič r. 15. okt. 1829 v Lescah na Gorenjskem, sveč. 1854, kapelan v Krašinji, gimnazijski učitelj na Reki, nekaj let na Dunaju za jezikoslovje pripravnik, potem vrednik Slovencu v Celovcu, duhovni pastir v Kortah (Trogern) na Koroškem, u. 28. maja 1884. Krepko pisal slovenski vže a) V „Slov. cerkv. časopis ali v Danico" 1. 1848: Dober pastir. Skrivna skopost. Krasen limbar nedolžnosti na kervavim bojišči; 1. 1849: Kazen božjiga ropa itd. b) Vedež 1848: Strah je v sredi votel, okoli ga pa nič ni itd. c) Stric Tomaž ali življenje zamorcov v Ameriki od Henriete Stowe. Svobodno za Slovence zdelal J. B. V Celovcu 1853. XII. 8. 155. d) Vodilo grešnikov. Spisal čast. oče Ludovik Granaški, redovnik sv. Dominika. Nat. in zal. Milic. V Ljubljani 1854. Zvezek I. v 24 poglavjih 8. str. 312 poslovenil Janez Božič. Zvez. II. itd. gl. Jezičnik XIX. str. 27. J. Rogač. e) Koledar za Slovence v povzdigo kat. duha za 1. 1855. I. 8. 68. — Tečaj II. 1856. Sostavila B in F. t. j. Božič in Frelih. f) Platonov Kriton in Apologija. Iz grščine poslovenil Ivan Božič. V Celovcu 1862. 16. str. 78. Nat. J. Leon. V Predgovoru pravi p.: „Ker s tem prevodom kaj novega podamo ljubim Slovencem, prosimo jih najpred, naj ga blagovoljno sprejmejo in sodijo, posebno ker ga ni bilo mogoče piliti devet let . . . Res je sicer, kar je uni dan nekdo naših učenih rojakov pisal, da bi bili za zdaj naj bolji in naj korist-neji prevodi za Slovence tisti iz drugih slavjanskih narečij — ali vsi izobraženi narodi so malo po malu začenjali s prelaganjem klasičnih del, grških namreč in rimskih . . Stari so bili in bodo ali v izviru ali v prevodih vedno učitelji poznejim narodom. Gotovo niso bili popolnoma, posebno kar vero zadeva, izgledi nam za nasledovanje itd." g) Slovenec, političen list v Celovcu 1. 1865—1867 št. 47. Tečaj I—III. V II. teč. 1866 do št. 96 lastnik A. Einspieler; sicer pa: Izdatelj in odgovorni vrednik J. E. h) Besednik donašal je spiske njegove p. II. 1870: Sreča pa nesreča (Iz pučk. Prij. posl. J. B.). Skrivnostni lonec. Moder kmet. Društveni red pri starih Slovanih. Zvest prijatelj je boljši od srebra in zlata. T. IV. 1872: Nekaj zastran stelje. T. V. 1873: Slep berač pa nja otrok. Povest s kmetov posl. J. B. 1—34 itd. „Koroški Slovenci in z njimi tudi vsi rodoljubi mile naše domovine žalujejo ob grobu umrlega pisatelja Janeza Božiča", piše Kres 1884 str. 376. In Zvon str. 445: „Janez Božič . . je prebil preskušnjo za gimnazijalnega učitelja. Pridno je z Dunaja pošiljal Novicam uvodne članke in politične dopise . . Ker je oglušel, popusti jezikoslovje in se loti politike . . . Pokojnik je bil ljubezniv, vesel, pošten, omikan mož. Bog mu daj večni mir itd.!" France Srol r. 29. nov. 1829 pri sv. Lovrencu na Goričkem, sveč. 1852, ka-pelan pri sv. Lenartu, župnik v Svičini, naposled v Ljutomeru, u. 31. dec. 1885. Slovenec blage volje je dopisoval vže 1. 1853 iz Gradca in pozneje v a) Novice p. Krat-kočasna smešnica. Kaj je Vilčekov Drašek vidil po svetu. Baba je storila, kar satan ni mogel itd. — Vb) Danico p. 1. 1853: Venec na grob vč. g. J. Klajžera, Lazaristov priora v Celju (Pesem). Dopis o Schloru, Gruberju in Klajžerju. L. 1857: Ne prešeštuj. Za sveto noč (Pes.). Novoletnica (Pes.) L. 1858: Ne odlagaj poboljšanja. Dekliči, varite se grešnih plesov. Marija ljuba mati. L. 1859: Še nekaj za svate. L. 1864: Rožica na grobec Janeza Karba, kaplana pri sv. Rupertu (Pes.). Na primer: Največ je dopisoval v ljubljene c) Drobtinice na pr. 1. 1859—60: Ana Lackova, poštena keršanska deklic. Boj z jarcom. Kaj je naj boljšega (Pesem). L. 1862: Mati in brezovica. Ali je dobro, da se šola loči od cerkve, ali ne? Pokopač (Pes.). L. 1863: Smreka in červ. Žaba in kača. Smert in bogateč. Z zerna zraste lat — z tatiča tat. Beseda očetova k sinu, ki gre na tuje (Pes.). L. 1864: Tonika Tretlerjeva, pridna Božič. Marija ljuba mati. O Marija, naša mati! Tebe ljubi celi svet; Vse želi Ti čast dajati, Kar živi in zna vmdt! Angeli v nebeški službi Pozdrav Tebi pojejo, In svetniki v Tvoji družbi Noč in dan veseli so itd. deklica. Stara navada — železna srajca. Oroslan in lesica. Jupiter in kača. — Kaj je storiti mladeži na kmetih, kedar odraste vsakdenski šoli (1. Naj pridno obiskuje nedelsko šolo. 2. Naj rada posluša keršanske nauke. 3. Naj pogosto prejema sv. zakramente. 4. Naj marljivo prebira dobre knjige in časopise) str. 273 — 287. — L. 1865-66: O zapovedanih postnih dnevih zderži se mesenih jedi. Veselje in žalost. Lisica in miš. Zajec in oroslan. Lesnika in cepljena jablan. L. 1869: Sv. Trojica v slov. goricah (s sliko). Koga so v peklu postavili za glavarja. Dojka in koza. Osel kot kralj zverine. Medved in polh. Govnjač in marljivost. Hrast in želod. — Klic po lastovicah, Rožice, Solnce (Pesni) itd. — Izmed knjig in časopisov priporoča odrasli mladini Drobtinice, bukve družbe sv. Mohorja, v posvetnih zadevah Novice, in v dušnih potrebah Z g. Danico. Popisavši potrebo katoliškega lista pravi na pr.: „Kakor perva straža, ki stoji na mejah sovražnika, urno neprijatelja naznani, ko se prikaže ali bliža, da dalje zadej stoječa truma se pripravi in dobro pripravljena sovražnika pričaka; tako Danica mnogoteremu sovražniku lepo šemo iz lica potegne, da v hinavsko lice pogledaš in spoznaš. Danica ti pokaže volka, če tudi ovčji kožuh nosi. Radostno prebiraje Danico boš lehko opazil, kaj vse malopridni svet počinja, da bi razširil kraljestvo hudičevo, zasledil boš vse skrivne zanjke umno nastavljene in lehko ti bo, se jih zogniti. Danica ti pokaže cvetje kristjanskih krepost, pa tudi ternja grehote ti ne zakriva, da se ga ogibaš. Danica ti naznanja vse veselje in vso žalost, ki jo ima naša mati, sv. katoliška cerkva po vesoljnem svetu. Ona popisuje stan sv. misijonov med divjimi narodi in nam kaže veselo rast sv. cerkve. Ona pa tudi popisuje britko preganjanje, ki ga po mnogih deželah terpijo kat. kristjani, zlasti pa njih naj visi pastir, naš sveti Oče v Rimu. S tem si prizadeva Slovence buditi iz sramotnega in pogubljivega spanja gerde mlačnosti v veri, jih navdušiti za sv. cerkvo, in jih spodbuditi, da radi tečejo svojim revnim bratom na pomoč, pa tudi sami za sebe dar sv. vere vredno cenijo. Zares, ne vedil bi za ob nedeljah in praznikih odrašeni mladini priporočati bolj poduč-Ijivega in spodbudljivega branja. Zagotovim te: pri branji vsakega lista ti bo mila tolažba tekla v serce, in neka svetla zvezdica bo ti zasvetila v sercu in pameti, ktera ti bode prijazna spremljevavka po nevarnem potu življenja (Drobt. 1864 str. 285)." d) Marljivo se je glasil tudi v Slov. Gospodarju na pr.: Potovanje v Žulcpah; Potovanje v Rim, Neapol in domu 1. 1875 itd. Životopis njegov gl. 1886 št. 4. Kar poje dragemu prijatelju (Danic. 1864), velja tudi o njem: France Domicel r. 1. okt. 1832 v Zagorji, učil se v Ljubljani, u. bogoslovec III. 1. 22. avg. 1855. Živ Slovenec Pivčan oglasil se je v Danici 1. 1853, vesel pesmic J. Stritarjevih (Luna, Danica, Zora, Marii) str. 96: Ko rožica v jesen' si nam ovenil: Pa upam — duši rajska milost sije. Zastavica. Štiri so stvari en'ga imena, Vsaka pa je druziga plemena. ,Perve listi duh sladak duhtijo — Zalo ti cvete v domačem mesti; Drugo sape v daljni jug podijo — Ona spravlja skor ljudi iz svesti; Tretja se rodi o zori zlati — Ali umerje ko solnce vzhaja; Zadnja je ljubezni sladke mati — Ktera stare moč peklen'ga zmaja". p . . 6 . . V naslednjem listu stavi se po njem zastavici vganjka: „Zgodnja danica" t. j. 1. Naš cerkveni list; 2. Ladija v Afriki; 3. Zvezda; 4. Marija. — Kakor v Danico — pisal je v Novice na pr. 1. 1855 iz Zagorja na Notranjskem o hudi koleri in o milosti deželnega poglavarja grofa Chorinskega. — Huda kolera pobere i njega, a Novice so iz zapuščine njegove priobčile 1. 1856 na pr.: Znamenitosti Notranjskega in popis Pivke. Narodna pravlica. Pri koscu (Pesem). Zvestoba psa itd. — Znanci so čutili in obžalovali njegovo zgubo, in v njihovem smislu zloži mu Jož. Novak za obletnico v Novic. 1856 str. 274 lepo spomenčico. Na razgled bodi z ozirom na njegovo ljudomilo delovanje o koleri: Pri koscu. Nikar, nikar ne mahni sim, Kjer cvetke rastejo; Te prosim, prizanesi jim, Saj dokler docveto! Al mar ne čutiš nič vonjav, Ki 'z perjiča puhte? Ne vidiš, kakšen kras so trav, — Te nič ne veseli? Glej, glej; iz te bučelica Zletela ravno kar, Napila meda sladkiga Se je — o stoj! nikar! Al ojstra kosa le verši, Sekač ne čuje me; Pod koso vse mu obleži, Osat in rožice. Po tleh leže in se sušd, Kermilo so goved, — Vonjava, žalost njih — kje je? In kje je njihov med? Pri smertni postelji sem stal Mladenčev in deklet, Se kosca spomnil sem in trav, Na rože in njih med. Janez Valjavec r. 2. jan. 1832 v Šenčurju pri Kranju, sveč. 1857, kapelan v Vipavi in Tržiču, 1. 1860 v red Jezusov, u. v Celovcu 9. maj. 1875. Slovenec ven in ven že v srednjih šolah je oglasil se najprej v: a) Slov. Bčeli 1. 1853, kjer se nahaja popisana „Slovenska slovstvena zgodovina". Sostavljena posebno po prednašanju g. prof. Metelkota, po Šafafiku in Jungmanu. Kratek pregled našega slovstva do 1. 1848. Str. 108—216. Starodavnost. Glagolitje. Ci-rilsko. Novoslovensko (Vid. Jezič. str. 7. Janežič). Ivan Valjavec. V b) Danici 1. 1853 št. 4 čitati je njegova „Pesem mornarja". — Iskren misijonar je deloval po vsej Sloveniji v duhovnih vajah in misijonih ter spisoval si o njih sporočila, ktera — namenjena v tisk — ostala so zarad preobilih troškov v rokopisu, a priobčevala se le po Z g. Danici 1. 1876 — 1879: Misijonska sporočila P. Janeza Zlatousta Valjavca, pervega slovenskega misijonarja v 19. stoletji in mašnika iz družbe Jezusove, izdal P. Fr. Sajovic. — O smrti misijonarjevi glej v Danici 1875 str. 229 iz Češkega, str. 252 iz Zaliloga, str. 259 iz Celovca. Dasi so jako krepka njegova poročila po tvarini in po obliki, na primer bodi vendar le poezija njegova iz 1. 1853: Pesem mornarja. Ko noč po morji plašč razvije In zvezdica pri zvezdi sije, Ko v lučih sinja plan miglja: Za te čisto Se mi vnamo Marija, čutja v dnu serca. Ko samoč na korablji čujem In zoro božjo ogledujem, Ko vzdiga glavo nad morje: Tud' meni ž njo Dvigujejo Marija, k tebi se želje. Ko zvezde se začno srebriti, Nebo in morje rudečiti, Ko jasni dan se porodi: Z molitvico Te jutranjo Marija, tvoj mornar slovi. Ko mi pa zadnji dan zasveti, Za vedno ko neham sopeti, Marija, ti me pelji v raj: Da bom s tabo V sveto nebo Se šel radovat vekomaj! ZS » j i ž e v s t v o. (Družba sv. Mohora) uže razpošilja letošnje družbine knjige, ki so naslednje: 1. Koledar družbe sv. Mohora za prestopno leto 1888. 2. Slovenske večernice za pouk in kratek čas. Jeden in štirideseti zvezek. 3. Franc Pirec, oče umne sadjereje na Kranjskem in apostolski misijonar med In-dijani v severni Ameriki. Spisal P. Florentin Hrovat. 4. Zgodovina svete katoliške cerkve za slovensko ljudstvo. Spisal dr. Ivan Križanič, stolni korar v Mariboru. 5. Osmero blagrov na svetu ali dolga pridiga za kratkočasno življenje. Spisal Anton Kržič, katehet v Ljubljani. 6. Življenje preblažene device in matere Marije in njenega prečistega ženina svetega Jožefa. Popisal Janez Volčič, duhoven Ljubljanske škofije. — Te knjige pojdejo v 210.0 60 izvodih mej slovenski svet, kajti število družabnikov narastlo je letos na 35.010 (605 dosmrtnih, 34.405 letnih), ki se po škofijah dele tako: Goriška škofija šteje 4849 udov, Krška 3133, Lavantinska 10.566, Ljubljanska 13.444, Tržaška 1875, Sekovska 243, Soniboteljska 203, Zagrebška 263, Senjska 121, Poreška 58, Videmska 134. Razni kraji 57, Amerika 64. Dohodkov imela je družba 36.826 gld. 75 kr., troškov pa 36.775 gld. 23 kr., torej prebitka 51 gld. 52 kr. Matična glavnica znaša do 1. avgusta t. 1. 18.030 gld. v gotovini in 200 gld. v obligacijah. Za lani razpisana darila bil je jako živahen natečaj, doposlalo se je nad 40 raznih spisov, povestij, životopisov in razprav. Izmej povestij obdarovala se je samo „Stara mati", ki jo je spisal Jan. Ev. Krek. Mej sotrudniki nahajamo tudi odlični imeni: S. Gregorčič, Anton Aškerc, poleg drugih kakor: dr. Vošnjak, Ivan Šubic, A. Koder, Ig. Žitnik, dr. I. K., Ivan Trinko, Henrik Schreiner, Roza Kosova itd. Za prihodnje leto razpisana so nastopna darila: dve sto in deset goldinarjev za šest krajših izvirnih povestic, vsakej po 35 gld., ki obsega vsaj pol tiskane pole. Sto in štirideset goldinarjev za štiri poučne spise raznega zapopadka, vsakemu po 35 gld. v obsegu pol tiskane pole. Rokopise je doposlati do 1. marca 1888. Iz teh podatkov vsakdo lehko posnema izredno blagotvorno delovanje družbe sv. Mohora, katerej v celej Avstriji ni jednake. Vsaka beseda v njeno hvalo in priznanje izvrstnemu odboru bi bilo odveč, kajti gledž družbe sv. Mohora je pač umesten pregovor: Dobro delo se samo hvali. Sijajni uspeh pa je najboljše zadoščenje vsem voditeljem in sotrudnikom. („N. SI.") Stritarjevih zbranih spisov je prišel na svetlo už6 16. snopič. Učiteljska zborovanja v Ljubljani. i. Občni zbor ,,Narodne Šole". (V 5. dan septembra 1887. 1. ob 6. uri zvečer v mestni dvorani.) Predsednik „Narodne Šole" g. Fel. S t e g n a r otvori zborovanje po 6. uri zvečer in došle udeležnike prisrčno pozdravi ter zakliče: „Slava presvetlemu cesarju!" kar ves zbor navdušeno ponavlja. Dalje pozdravi tudi navzočega poslanca g. dr. J. Vošnjaka, izreče zahvalo vsem slavnim korporacijam in raznim osebam, katere so društvu kako podporo naklonili i. dr. Potem poroča tajnik g. Fr. Govekar nekako tako: „Slavni zbor! Kakor je razviditi iz razdeljenega sklepa računa in poročila „Narodne Šole", se je odbor, ki je bil voljen v občnem zboru dne 6. okt. preteč. 1. v odborovi seji v 21. dan okt. 1886. tako-le ustanovil: 1. g. Stegnar Fel., predsednik; 2. g. Žumer And., namestnik; 3. Močnik Mat., blagajnik; 4. g. Govekar Fr., tajnik. — Odborniki: gg. Funtek Ant., Podkrajšek Henrik, Praprotnik Andrej, Praprotnik Fran, Tomšič Ivan. Gospod predsednikovemu poročilo le še dostavljam: o a -o £ > o S o • I> o li o d lv i Posamič Vkupe 03 M N gld. i kr. gld- i kr. 1 I. Ostanek blagajnični z obrestmi iz 177 66 pretečenega 1. 1885/6 ............. II. Vplačila: a) ljudskih šol in sicer: 2 10 društvenikov po 1 gld.............. 10 _ 3 13 „ 2 „ + (50 kr.)........ 26 50 4 9 n „ 3 » + (66 J........ 27 66 5 3 4 12 — 6 11 55 — 7 2 20 — 8 1 „ 12 „ 68 kr........... 12 68 9 1 18 — 10 1 20 — 11 51 ljudskih šol je torej vplačalo........... 201 84 b) učiteljev, in sicer: 12 17 društvenikov po 1 gld. -j- (2-08 gld.)....... 19 08 13 17 » 2 „ + (1-13 „ )....... 35 13 14 12 „ 3 „ + (0.74 „ )....... 36 74 15 5 4 20 — 16 5 » 5 » + (o-io „ )....... 25 10 17 1 6 — 18 1 O 8 — 19 1 „ 10 „ 25 kr........... 10 25 20 1 „12 „ 56 „ .......... 12 56 60 učiteljev je torej vplačalo............ 172 86 III. Drugi dohodki, podpore in darila: 21 Za prodane knjižice založene po društvu ...... 184 02 22 Podpora veleslavnega deželnega zbora....... 100 — 23 Podpora mestnega zbora ljubljanskega....... 200 — 24 Podpora slavne kranjske hranilnice ........ 200 — 25 Darilo vr. g. dr. viteza Fr. Močnika v Gradcu .... 15 — 26 „ neimenovanega dobrotnika......... 15 — 27 „ posojilnice v Črnomlju (po g. A. Jeršinovicu) . . . 10 — 28 Ustanovnina pomočno - obrtnijskega društva v Ljubljani (J. N. Horak)............. 10 — 29 Konečno povrnilo na ustanovnini eskomptne banke . . . 57 84 30 Vplačani zastanki društvenikov prejšnjega in tekočega leta 72 — 31 Dobrotnikov naklonjeno darilo.......... 8 — 32 Iz društvenih nabiralnic prejeto.......... 2 70 33 Obresti ustanovnine pri eskomptni banki....... 11 25 701 79 Vsota dohodkov . 1438 17 IV. Društvena imovina. 34 315 _ 35 Blagajnični ostanek poleg zaloge knjižic...... 209 38 1 Vkupe . 524 38 Zaporedno štev. Koliko T r o š k. i gld. kr. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 263 31850 206 366 384 80 521 7300 15 3600 1000 1000 Učnih knjig, šolskih in pripomočnih......... lepopisnic, spisovnic in številnic.......... grosov jeklenih peres .............. tucatov peresnikov ............... komadov prožnih in škriljnih tablic......... škatelj črtalnikov................ tucatov svinčnikov v belem in cedrovem lesu...... pikčastih risank, malih in velikih.......... škatelj radirke, bele in črne naravne......... pol pisnega in pivnega papirja........... A. Funtek „Zabavišče slov. otrokom" natis in nagrada . . H. Fodkrajšek „Pripovedka o vetru" natis in nagrada . . . Učila: za čitanje, nazorni nauk, številjenje, risanje in zemljepis .................. Vožnina železniška za naročeno blago........ Najemninski prinos za društveno pisarno....... Razpošiljanje: embalaža in poštnina......... Upravnina, dopisnina, postrežnina, svečava in kurjava . . . Po društvenikih naročena drobnina razne vrste..... Vplačilo novega ustanovnika naloženo........ 67 248 78 20 24 19 49 125 20 15 163 175 60 21 40 20 52 16 10 56 30 74 98 04 42 56 14 44 21 20 62 04 83 64 - Vsota troškov . 1228 79 20 Blagajnični ostanek pri sklepu računa........ 209 38 Vsota dohodkov onkraj . 1438 17 Drustvenikom naklonjene podpore: ■ a b C čl 51 60 16 9 ljudskim šolam za vplačanih 201 gld. 84 kr. povrnila v blagu učiteljem za vplačanih 172 „ 86 „ „ „ „ ljudskim šolam darovanega šolskega blaga za...... učiteljem se je brezplačno naklonilo blaga za...... 427 335 106 47 49 05 18 31 e 136 deležnikov je torej dobilo podpore v skupni vrednosti . . . V Ljubljani, dne 7. septembra 1887. Feliks Stegna r, načelnih. 916 03 M. Močnik, Fr. Govekar, blagajnik. tajnik. Z blagajničnim dnevnikom v popolnem soglasju in račune v redu našli: J. Predika. A. Fantek. L. Vagaja. 1. Iz „sklepa računa" vidi se, da je pretečeno leto bilo manj dobrotnikov, kakor jih je naštetih v lanskem „sklepu računa". Temu je vznik si. družba „sv. Cirila in Metoda" in sploh drugi narodni davek, katerega se nikjer ne manjka; vender pa se odbor čudi, da .je tako malo število «u. učiteljev udov društva, \saj naše društvo s stoterimi odstotki vrača vložene vsote. Lehko bi imenovali celi okraj, ki ga nihče ne zastopa pri našem društvu. Kaj pa bi rekli o učiteljicah! Število teh je res kaj neznatno, kakor da bi one ne potrebovale v svojih razredih šolskih učil. Vidi se, da se sploh za društvo kaj malo zanimajo. 2. Od društva izdani „Prizori iz otroškega življenja" so se v teku treh let skoraj vsi razpečali; društvo sicer od tega nima nikakoršnega dobička in koristi, katerega tudi ni nameravalo z izdajo — vender se je dosegel prvotni namen. b. Knjižic „Zabavišče" ima društvo še kacih 650 v znesku za 165 gld. in „Pri-povedek o vetru" kacih 900 izstisov v znesku 225 gld. na razpolaganje. Da se je društvu to podjetje omogočilo, se ima ono v prvej vrsti zahvaliti g. poverjenikom, ki so pred tremi leti s priznanja vredno marljivostjo in požrtvovalnostjo nabirali darove v namen izdavanja mladinskih spisov. Pri tej priliki se zdi odboru prošnja umestena, da bi dotični gospodje blagovolili še drugo dobro delo društvu storiti. To pa je, da bi skrbeli za razprodajo in razširjanje teh spisov mej našim narodom, ter posredovali pri gosp. kolegih, da bi v tem ¡-mislu delovali in dejansko kazali, da jim je uresničenje tolikokrat poudarjene potrebe mladinskih spisov res pri srcu. 4. „Prizorov iz otr. življenja" je še za 85 iztisov vsota 17 gld. in o „Pripovedka o vetru" 129 gld. na dolgu. Pri tej priliki si dovoljujem tudi slavni skupščini naznaniti, da je odbor „Matice Slovenske" d iroval vse Matičine slovenske zemljevide našemu društvu. Teh je mnogo na razpolaganje. Kdor jih tedaj želi, jih dobi brezplačno. Ker pa pošiljanje po pošti stane mnogo truda in troškov, zato svetujemo, da se priličuo vsak o-sebno oglasi ali pri „Matici" sami ali pri g. predsedniku. Tudi ima „Matica" v svoji zalogi še premnogo drugih društvenih knjig tako, da ji prostori uže pretesni prihajajo. Zategadelj je sklenil odbor učiteljske, šolske in društvene knjižnice obdarovati s knjigami, ako se dotičniki z opravičenimi prošnjami obrnejo na „Matico Slov." V prvi vrsti se bode oziralo na take prositelje, ki so uže društveuiki ali pa pristopijo kot letni [»odpori-.! člani. Kdor pa ima uže kaj Matičnih knjig, naj jih v svoji prošnji navede, da se mu zopet enakih ne bode pošiljalo. Pri tej priliki dostavljam še prav pohlevno prošnjo: Naj bi vsak ud delal na to, da si vsaka šola vsaj en iztis ali izvod od „Nar. Šole" izdanih knjižic kupi, in se tu in tam kakega imovitega prijatelja mladine pregovori, da žrtvuje par desetič za nakup knjižic. Potem je razprodaja zagotovljena in „Narodni Šoli" omogočeno, da drugo knjižico takoj založi. Ta knjižica bi se imenovala „Slovenski Pravljičar." — Rokopis je uže gotov in jako zanimiv ter prikladen otročjemu srcu in umu. Vsaj izkušnja uči, da se mladi glavici z ničemur bolj ne prikupi knjiga, nego z bajko — s pravljico. Otroški domišljiji odpira se nov čudovit svet; vsaka travica, vsako drevo oživi, neme živali govorijo, ja celo trdo kamenje in skalovje se na stežaj odpira. V mladem srcu se vname ljubezen do prirode. Dokaj pravljic ima pa tudi krasno moralno jedro. — Še druga knjižica bi bila za mladino pod naslovom: „Zabavišče slov. otročičem", spis. A. Funtek. V prvi vrsti je vsebina namenjena odgojiteljicam slov. otroških vrtov, sicer bode ugajala sploh mladini, ker je polna mikavnih pesmic, rabljivih pri igrah i. t. d. Dalje si dovoljujem tudi prošnjo izreči, da bi gg. udje svoje prošnje pošiljali vselej pod naslovom „Narodna Šola", ne pa pod imenom g. predsednika. — Tudi naj se v prošnjah za blago natanko določi, kakšnega blaga kdo hoče n. pr. pri pisankah številko, liniaturo i. t. d., ker društvu je na tem, da vsestransko ustreza in je tudi za red, ne pa za nasprotno. Tudi ni treba denarja pošiljati po nakaznicah in v listih pa Specificirano svojo prošnjo, kar prizadeva obema strankama nepotrebne troške in sitnosti. Dalje naj gg. člani blagovole na znanje vzeti enkrat za vselej, da odbor društva „Natodne Šole" ne refektuje na posebne zahvale v pismih izraženih! Iz tega kratkega površnega mojega poročila slavna skupščina previdi, da se odboru oziroma njegovemu predsedniku v preteklem letu dela ni manjkalo kakor vsako leto. Tako bode tudi v prihodnje dela dovolj imela „Narodna Šola". Tajnikovo poročilo se vzame odobravaje na znanje. Namesto blagajnika g. M. Močnika poroča g. predsednik. Vseh dohodkov je bilo v preteklem letu 1438 gld. 17 kr., izdalo pa se je 1228 gld. 79 kr., v blagajnici ostane tedaj 209 gld. 38 kr. Vplačalo je 51 ljudskih šol 201 gld. 84 kr.; 60 učiteljev je vložilo 172 gld. 86 kr. drugih dohodkov pa je bilo 701 gld. 79 kr. Društvena imovina znaša 524 gld. 38 kr. Podpoie je bilo naklonjene: 51 ljudskim šolam blaga za 427 gld. 49 kr.; 60 učiteljem za 335 gld. 5 kr.; 16 ljudskim šolam blaga za 106 gld. 18 kr. in 9 gosp. učiteljem brez plačno za 47 gld. 31 kr. Vsim 136 deležnikom v skupni vrednosti 916 gld. 3 kr.". Poročilo se odobri. G- predsednik izreče željo, da bi vlagatelji pošiljali celo vsoto v goldinarjih, ker krajcarji pri računjanji sitnosti in nepotrebno delo napravljajo. G. Žumer meni, da bi se za začetnike izdajali zvezki s 6 vrstami, dalje izreče željo, da bi bili zvezki s dratom zvezani. Tudi pravi, da naj se tablice odpravijo in nameste s zvezki, v katere naj bi učenci s svinčnikom pisali, kar bi prehod k pisanju s tinto jako olajšalo. G. predsednik pravi, da je g. Ž. uže preteklo leto take zvezke zagovarjal, v zvezkih število 13, 14, 15 nahaja se različni liniament, a gosp. učitelji se protivijo štev. 13-14, poudarjajo, da je preširok. Sicer bode pa tudi štev. 13 kakor dosedaj na razpolaganje. Vezanja zvezkov s dratom on ne odobrava, šivanje je sicer slabo, ker se to s stroji godi, ne več z rokami, pa bode uže skrbel, da se taki nedostatki odpravijo. Ako bi se pa škrilne tablice s ceno zvezki namestili, bi se pa znalo društvu očitati, da ono slabo blago daje, kar je vsekako pomisleka vredno. G. Burni k tudi ni za to, da bi se tablice odpravile, ker zvezki bi bili predragi in tudi vrezovanje svinčnikov bi bilo zelo sitno in zamudno. G. Ž. pravi, da on ni mislil, da bi se tablice popolnoma odpravile, le kakih 14 dni prej, kakor se prične s tinto pisati, naj bi se v take zvezke s svinčnikom pisalo. G. Lego brzojavi iz Prage: „S češkega pride kmalu krepka pomoč „Narodni Šoli". Svoji k svojim!" — Slava! G. Lapajne izreče odboru zahvalo za delovanje. Predsednik želi zvedeti, ali naj se rabijo računski zvezki s horicontalnimi ali vodoravnimi črtami; dalje omenja „spisovnic" št. 23 — 24 ter vpraša, ali naj se drobni liniament odpravi. Tudi bi rad vedel, ali naj se male risanke odpravijo ali še naročajo. Ko se je društvo v tem in drugih šolski pouk zadevajočih zadevah zjedinilo, predlaga g. Podkrajšek, da bi se g. J. Lego častnim članom „Narodne Šole" imenoval. Zbor temu navdušeno pritrdi. Predsednik vpraša, ali naj „Narodna Šola" še deluje na literarnem polji? Zbor pritrdi. V odbor so bili vsi stari odborniki voljeni oziroma potrjeni, potem je pa predsednik zborovanje sklenil. (Prih. dalje.) Dopisi. Iz Ljubljane, Iz seje c. k. deželnega šolskega sveta v 2 9. dan septembra t. 1. Imenovani so bili: zafi. učitelj na ljudski šoli v Srednji Vasi v Boli i nji Aleks. Lunaček, def. učiteljem na ljudski šoli v Trebelnem; zač. učitelj Jan. Šober na ljudski šoli v Črmošnicali, def. učiteljem ravno tii; zač. učitelj na ljudski šoli pri M. D. v Polji, Evgen Müller, def. učiteljem na tej šoli; zač. učiteljica Marija Wrus na ljudski šoli v Kostanjevici, def. učiteljicam v Kostanjevici; def. učitelju na ljudski šoli na Trsteniku, Janezu K al an u, podelila se je uč. služba na novoustanovljeni ljudski šoli v Petrovi Vasi. Učitelj O. D. v Postojinskem okraji, ki je službo samovoljno zapustil, se je uradno odstavil. Nekemu nadučitelju se je prošnja za def. imenovanje odbila. Dokončali sta se dve discipl. preizkavi o dveh učiteljih. Naprava prvega otročjega vrta v Ljubljani se odobri. — Preizkušnje učiteljske sposobnosti za splošne ljudske in meščanske šole bodo se pri Ljubljanski izpraševalni komisiji začele v 7. dan novembra t. 1. Zglaša se potom šolskega voditeljstva in okrajnega šolskega sveta pri vodstvu te komisije do 25. dnč oktobra t. 1. Kandidatje in kandidatinje, ki so svoje prošnje za dopuščenje k preizkušnji prav uravnane o pravem času vložili, naj pridejo v 7. dan novembra t. 1. dopoludne ob 8 uri k pismeni preizkušnji v c. k. učiteljišče ter naj ne čakajo, da bi se še posebno pisni' :, > k preizkušnji klicali. — Prvi mestni otročji vrt s slovenskim poučnim jc/.ikom otvoril se je v 3. dan t. m. na sv. Petra nasipu hiš. št. 65 (pritlično na levi strani). Iz Šent-Vida nad Ljubljano. (Zahvala). Vsem p. n. gg. tovarišem in gdčn. tova-rišicatn, ki so se udeležili pogreba moje nepozabljive soproge ali mi na razne načine izrazili svoje sočutje, se tem potom prisrčno zahvaljujem. Ivan Kermavner, nadučitelj v Št. Vidu nad Ljubljano. št. 719. Razpis učiteljskih služeb. okr. š. sv. Na enorazrednici na Trsteniku s 400 gld. letne plače, s postavno opravilno priklado in s stanovanjem se odda stalno ali začasno. Prošnje s potrebnimi spričali in dosedanjimi dekreti vlagajo naj se zadnji čas do 25. oktobra t. 1. pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Kranji. C. kr. okrajni šolski svet v Kranji v 4. dan oktobra 1887. 1. Št. 1098. okr. š. sv. Na dvorazredni ljudski šoli v Košani umestila se bode druga učiteljska služba s 400 gld. letne plače za trdno ali začasno. Prošnje naj se vlagajo do 15. oktobra pri tukajšnjem c. kr. okrajnem šolskem svetu. C. kr. okrajni šolski svet v Postojini v 15. dan septembra 1887. 1. Št. 1124. okr. š. sv. Na enorazredni ljudski šoli v Šturiji namestila se bode učiteljska in voditeljeva služba s 450 gld. letne plače, s postavno opravilnino in s stanovanjem — oziroma oddala bode se tudi druga, tretja ali četrta učiteljska služba na čveterorazredni ljudski šoli v Vipavi s plačami po 500, 450 in 400 gld., in' s stanovanjem začasno ali za trdno. Prošnje naj se po uradnem potu vlagajo do 21. oktobra 1887. 1. pri podpisanem okrajnem šolskem svetu. C. kr. okrajni šolski svet v Postojini v 5. dan oktobra 1887. 1. Št. 667. okr. š. sv. Na novonstanovljeni dvorazredni ljudski šoli v Toplicah se bode namestila druga učiteljska služba s 400 gld. letne plače. Prošnje za to službo naj se postavnim potom vlagajo do 24. t. in. pri tukajšnjem uradu. C. kr. okrajni šolski svet v Rudolfovom v 8. dan oktobra 1887. 1. Premene pri nčiteljstvn. Na Kranjskem. Za trdno so postavljeni: g. Janez Šober, II. učitelj v Črmošnicah; g. Evgen Müller, II. učitelj pri M. D. v Polji pri Ljubljani; gspdč. Marija Wrus, II. učiteljica v Kostanjevici. Dalje so še imenovani in za trdno postavljeni ter pridejo: g. Janez K al an, učitelj na Trsteniku, v Petrovo Vas; g. Aleksander Lunaček, učitelj v Srednji Vasi v Bohinji, v T rebeln o. G. Otto Dietz, učitelj v Šturiji, je odstavljen. — Gspdč. Marija Jäkel, učiteljica v Idriji, je 8. t. m. umrla. N. v m. p.! Odgovorni urednik Andrej Praprotnik. Tiskar in založnik J. B. Milic.