- • -ihsftKfti* 4* _ _ __ GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Vabimo vse demokratično prebivalstvo, da se svečanosti udeleži i ~ Cena 15 lir - 6 jugolir - 2.50 din TRST nedelja, 1. februarja 1948 Poštnina plačana s gotovini Spedizione in abbon. postale Štev. 812 I. KONGRES BIVŠIH ANTIFAŠISTIČNIH POLITIČNIH PREGANJANCEV TRŽAŠKEGA OZEMLJA NAŠ PROSTOR JE V PRVIH VRSTAH ye///re ljudske demokratične ozemlja t 160 prisotnih delegatov je prestalo 516 let v zaporih) 312 let v konfinacijah in 101 leto v koncentracijskih taboriščih; dva med njimi sta bila prvič obsojena že leta 1902 in 1909 - Kljub temu da ima zveza 10.000 članov, ne more dobiti v vsem Trstu prostorov za potrebe svojega urada - Skrb ljudske oblasti v istrskem okrožju za politične preganjance _ Dvotaoa v Oonu n. je bila ! včeraj okrašena s tisto umerjeno t* tosnostjo, kot je bila vedno običaj-lt ‘‘a pri antifašističnih političnih j -'re?anjanc-h, ki so ji jo izbrali kot S ^ kon£T€S- ^ Na odru Za predsedniško mizo so it razvrščene slike šestih borcev iz Jtarodno osvobodilne borbe, ki. so dali svoje mlado življenje v borbi A ?oti fečizmu in nacizmu. Prva Je Ja tu slika hrvatskega partizana }) ta borca ANTE BABICA, ki je pa. f v Istri v borbi proti nemškemu l! potem so sledile slike ^ VIVODE- ALOJZA FRAU- s A ^i se je dve ko več d pri par-!■; kjer so ga poznali kot. *!; Iranca, potem perello zore-f ^ DrNA, VOJKE SMUC in TO-I Vazica pinA. 4 Pod temi slLkaoft napis: «čast t« iA slava padlim, za svobodo in fi ,.s®m irtvam fašizma ter: imperia- -, f10-* Tudi na obeh stranskih ste-,i IT3 80 bili napisi v slovenščini, o# italijanščini, cd kate- 1» fh je eden pozdravljal naše pdli-K 'tIle pripornike in drugi pozival % S,15?11105 *rtvam terorja V Grčiji. • in kuomintangovi Kitajski. C (j0. °S 15. ure so se začeli shajati v r možje, žene, mladina in I ‘° °tr«ct Tako sta bili poslani kongres dve siroti, deček in de-J 5a’ ki jima je ugrabil fašizem arše in sta ostala sama na sve- kar P® Ju ni mogli odvrniti. da iki . “v “"-'s1- 01 tudi onadva ne krenila po 11 i/rruvr v c, xa.i r ■*' <;tA. ^ 50 i>ma začrtali njun’, ,1 starši. 'A Toči *; erta ho ob 16. uri Je otvoril kon- 2h;3 t0v- arvOLTI ta pozdravu b ane delegate. Predlagal je, naj 01 tzvoiip častno predsedstvo, ne kj Prisotnih, ampak vse tiste, \l 14med I Prari v b°ju za lobodo in J __ lco< ki so um ustreljeni ali 1 P-rih Sftirali P° nacifašističnih za. tjj* >* , _ Niegov predlog Je bil spre- ji ^ navdušenim ploskanjem. Nato , član 0*‘il del°vno predsedstvo s st.h ^ in sicer po dva Slovenca, ijjfa to Hrvata. fiJNl j Je spregovoril tov. GASPA- LEOPOLD za delovno pred. dnevr^ in Predlagal naslednji ški impčrn-»vn,’ * lioie uveljaviti o svetu j.. J f70,9r>ns7~~~i._ _______x i.. — ~ji tijno 90spodarsko premoč in poli- Svei ter vojaško zasužnjiti ves \x.n}r!r,lla je nato borbo demokrar onitiimpirialističnih sil sifa))l proti imperialističnim stdani 'ra ^orba se kaže tudi v ^riašf" Poetičnem položaju na am,rt,','n ozemlju, ki je pod anglo-jfira upravo, ki sistematično ter (jJ elQvan]e demokratičnih sil ie riakciji vso podporo, ‘zkuŠ letm in uspehi težke dolgo-ne borbe oi*ni -'"oe proti fašizmu in no-Prenn .Vele‘aai° bivšim političnim ftu/,. n ?/1^cem 4n imami, rinilaritii rti Uniifn/,‘n,cem ln vsem doslednim io borocm, da ostane- nered Gaithnr je iz ^komandanta» postal «direktor», ostane pa še vedno le «generaU. To ji dokaz, da nameravajo Angloameričani še nadalje ostati tu in vojaško upravljati to ozemlji Iz vsega tega sledi, da morajo bivši politični preganjanci ostati na braniku za uresničenje idealov, ki so danes kot včeraj isti. Današnji ustanovni kongres Zveze bk> ših antifašističnih političnih preganjancev mora predvsem izreči obtožbo nad nevzdržnim stanjem, ki so ga angloameriškš vojaške oblasti ustvarile na t&m ozemlju. Naša dolžnost je, da postoterimo svoje napore za častno izvršitev našega zgodovinskega poslanstva, ki ga bomo tudi izvršili. Zavzeli bo- mo svoje mesto rrild prvimi v veliki ljudski demokratični fronti Tržaškega ozemlja. Ko je tov. MARINA končala s svojim govorom, so se zopet priglasile razne delegacije, ki so prinesle pozdrave: delavcev iz Strojnih tovarn pri Sv. Andreju, demokratičnih železničarjev, prebivalcev Koloruje, žene iz Skoljeta, V. okraja SIAU-je in prebivalstva iz Ban, ki je obenem poklonilo tisoč lir za politične pripornike. Zbrani delegati so sprejeli njihove pozdrave z burnim ploskanjem in tov. GASPARINI se jim je zahvalil. Nato je spregovoril tov. ROMAN PAHOR, ki je podal svoje poročilo: O delovanju in nalogah zveze biv. političnih preganjancev. Ne več vojne temveč neizprosen boj fašizmu Dne 1. oktobra 1946 leta je bil osnovan v Trstu pripravljata' odbor za ustanovitev Združenja bivših političnih preganjancev v Trstu. Delo centralnega odbora je bi’o zelo težavno, ker ni imel nikakega primernega sedeža in se je moral stiskati v mali sobici, ki so mu je dali na razpolago ES v ul. Zonta. Toda politični preganjanci, ki so od nekdaj navajeni borbe in zaprek se niso ustrašili tudi te težave. Naše gibanje, ki je gibanje vsega trpečega človeštva), se Je vedno bolj širilo. V kratkem Je štelo združenje v Trstu skoraj 1000 vpisanih članov. Čeprav v mestu, ki :ma preko četrt milijona preoivalcev, nima svojega sedeža, dočim pa 60 ga s lahkoto dobile rasne fašistične in fUofašistične organizacije, da v njih lahko kujejo načrte za svoje bombne napade. Maja meseca lani je bita ustanovljena zveza političnih preganjancev v Miljah in potem na Pro-seku-Kontoveiu, kjer ima skoraj 300 članov. V Istri so bile ustanovljene podobne zveze, v Umagu, v Novigradu, Ižoli, Piranu, Bujah in v Kopru. Posebno istrsko 'judstvo je čutilo potrebo po združitvi saj so vsem še v dobrem spominu požigi vasi Cežarji, Pobegi in Mare-z'ge, ki so jih požgale fašistične tolpe pod vodstvom raznih Almeri-gogna, Zetto in Giunta. Pozneje so Nemci požgali Šmarje, Babiče, Rl-žano ta druge vasi. Vsem so še prav dobro v spominu mučenja, ki so jim bili podvrženi politični1 preganjanci v koprskih zaporih, kjer so bili zaprti tudi bazoviški junaki. Avgusta lanskega leta je bila ustanovljena Zveza političnih pre. ganjanoev tudi v Križu pri Trstu, kjer ima preko 200 članov. V Nabrežini in bližnjih vaseh, ki so mnogo trpele od nemškega okupatorja je pripravljalni odbor nabral že preko tisoč članov ta takoj po kongresu bo tam ustanovljeno združenje BPP. Isto velja tudi za Opčine in bližnje vasi, med katerimi imajo Trebče prvenstvo v Ste. vdu padlih za svobodo na Tržaškem ozemlju. Tudi v Dolini se Ba tisti okraj pripravlja ustanovitev združenja. Na vsem TO je okrog 10 tisoC bivših političnih preganjancev, poleg onih, ki so se izselili v tujino. V 15 mesecih nemške okupacije, je Slo skozi zapore v Trstu ta rižarno preko 22 tisoč ljudi, od katerih so mnogi pustili tam svoje življenje. Zgodovinski odsek našega združenja bo moral še ugotov-ti točno število mrtvih, ranjenih in pre. ganjanih iz te dobe. Vendar pa že podatki, kij jih imamo do sedaj zbrane, zadostujejo, da opravičita geslo naše mednarodne zveze: «Ne ved vojne, ampak neizprosen boj faJšizmu in njegovim gnezdom!y> Naše združenje ni vezano na nobeno stranko. Pri nas so ljudje vseh strank. Tudi KP ima mnogo Juna- Vil naj ne slepomiši! Čeprav so delegatom sporočili, da bodo odgovorili na pismen protest invalidov zaradi prepovedi delovanja njihovi organizacije včeraj, ni zveza dobila nobenega odgovora. Borci invalidi iz narodno-osvobodi Ine vojno pa hočejo imeti svojo zvezo, ker na noben način ne bodo pristali, da bi se vpisali v tako organizacijo, ki jo ji ustanovil že pokojni fašizem. Zavedajo se, da so si z borbo proti nacifašizmu na strani zavezniških narodov priborili to pravioo, katero jim ne more nihče odreči. Zato naj okupacijska vlada nikar več ne slepomiši z zavlačevanjem odgovora. Odbor za proslavo dogodkov leta 1848 v Trstu Čestitke policaju Salvaltiju Ob povišanju dr. Gaetana Salvattija za namestnika superintendenta «najboIjše policije na svetu» mu nekateri stari, toda še vedno mladi prijatelji, ki se spominjajo njegovega «očetovskega» postopanja pred šestimi leti, čestitajo. Njihovi obrazi in telesa žele najboljše u-spehe bivšemu komisarju - adjunktu na političnem oddelku javne varnosti. Prva skupina pristašev Osvobodilne fronte v Trstu, ki jo Je L 1942 obsodilo posebno sodišče v Rimu, (Sledijo trije podpisij. se uveljavljajo, medtem ko imperialistične sile izgubljajo dan za dnem na moči. Omenila je nato osvobodilno borbo kolonialnih narodov proti imperialistom, predvsem v Indoneziji, Vietnamu in dalja borbo kitajskega, grškčga in španskega ljudstva. Ko gledamo borbo ljudstva teh dežel lahko trdno zaupamo ,da bo borba za demokracijo in mir teh narodov zmagovita, kakor je bila zmagovita borba proti no-cifašistlčnim zatiralcem. Ko je omenila vso protiljudsko politiko imperialistov v ZDA, Nemčiji, na Jaimnskem in drugod, je ugotovila, da jS položaj u Trstu z določenimi spremembami podoben položaju drugih strateških točk zasedenih po. Angloameričanih. Po kratkem pregledni vse protilfudskš politike angloamčriških oblasti v Trstu in na ozemlju, kjer dosledno odrekajo sleherno pravico demo- kčv v svojih vrstah in zato so tudi olarii te stranke naši dobri tovari-šl. Čeprav ljudje raznih strank to političnih prepričanj, vendar smo povezani s skupnim trpljenjem po zaporih in skupno antifašistično ta antiimperialistično borba. Zato moramo še bolj okrepiti to povezati naše vrste ter utrditi tudi zveze z našimi tovariši v inozemstvu. Ze smo vzpostavili stike združenjem v Rimu ta v Beogradu in tov. RIVOL-TI je v Varšavi dosegel naše priz. nanje od strani svetovne zveze BB.P. Naša naloga je, da budno pazimo na sedanje podv ge neofašistov, ki se odlikujejo z bombnimi napadi na mirno prebivalstvo in kakor v letih 1919 do 1922 pretepajo na ulicah ljudi, ki govorijo med seboj po Slovensko. Takratni procesi proti skvadrlstom so zelo podobni procesom, ki jih vodi današnja tukajšnja uprava proti <*n.ladeničem», kj da so baje neodgovorni za svoja dejanja- Po drugi strani pa so takfatni procesi proti antifašističnim borcem prav tako zelo podobni sedanjemu preganjanju antifašistov to partizanov. Inšp. DE GIORGI-JA, ki nas je za časa fašizma kot njegov veren sluga fotografiral po zaporih in se sedaj s toliko vnemo udejstvuje pri odkrivanju fojb, bi radi vprašali: «Ali se še spominjate štirih ustreljenih na Bazovici? Ali ste povedali morda sorodnikom, kje počivajo? In kje je bilo truplo PINA TOMAŽIČA in onifi junakov, ki so bili obešeni na Proseku? Zakaj stikate samo po fojbah in ne poiščete tudi teh žrtev?D Ustanovljena Je bila v aprfu 1946 na pobudo iz raznih držav ta šteje danes v 18 evropskih državah okrog 10 milijonov članov. Predsedstvo je s Parizu ta tajništvo v Varšavi. Poleg svoje številčne moči pa predstavlja tudi ve-Ikio moralno in politično silo zaradi ogromnih žrtev in trpljenja, liko moralno ta politično silo za-mir In napredek človeštva. (Nadaljevanje na Z. stranij Po številnih stikih med meščani različnih svetovnih nazorom je bil v petek zvečer širši sestanek reprezentativnih osebnosti, ki so ustanovile cdbor. za proslavo leta 1948 v Trstu v okviru evropskih dogodkov 1848. Obširna diskusija je pokazala voljo, da bi proslavili te zgodovinske dogodke v skladu z njihovim stvarnim pomenom in njihovo dejansko zgodovinsko važnostjo tako, da bi pospeševali raz-vdj zgodovinske zavesti med vedno širšimi plastmi meščanov. Po splošni preučitvi programa proslav je bilo imenovano predsedstvo in delovni odbor. Predsedstvi samo bo lahko sprejemalo nadaljnje pristopitve in se bo lahko razširilo z vključenjem novih reprezentativnih meščanov. O potankostih te pobude bo tisk še poročal DELOVNO PREDSEDSTVO KONGRESA ,na^el°m, za katere so ti- trPe!i, *e tgP°stavljalI ječam in žil,;. krvaveli in žrtvovali h6)fta v borbi za uničenje fa- Oel?a ’®afi na današnjem kongresu nih /' tavljajo več bivšik polifič-r0wa 9anf“noev fašističnega teci, kj °’nl>a,c so sam i aktivni bor- cau* 80 ®e za vedno postavili v trotj 0 borbo že v prvih počitkih, z-.tn 1*? tolPnm, ki jih je faH' krr'h,m 'Slal V Trst in v nai° p°‘ SZ je imela v letu 1947 385 milijard dohodkov ]e nato o nosilnem kr-’Si°t>oni vU faiizma nad 600 tisoč *kit>i ’ 80 °stcli Pod italijan- so se 8 '^an,lci demokrati združili fašizn,, ns^invi brati v borbi proti ne9 a jj 80 obsodbe p oseb ^fašiste 80 b',', PoJne “** aocto7isti, re-kat°tičani, libiralci in *° Ni ,t.ar^*’ ItaHjani in Slovenci bnrbi ,l. 08,1 fa&o* so se združili v Sre-^UP»emu som-ažniku. ‘"ja j. nflnrot* drugi mur —Vil.P°l. Po vojni so ,e o* MOSKVA, 31. — Danes se Je nadaljevala seja Vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze. Z velikimi ovacijami so bili pozdravljeni Stal-n, Molotov, Vorošilov, Zdanov ln o-stall Stalinovi ožji sodelavci. Na seji je podal poročilo finančni minister o državnem prora-Čunu za leto 1948, pri čemer je po. ročal tudi o državnem proračunu za leto 1948., pri čar.er je poročal tudi o izvršitvi proračuna v letu 1946. in poudaril, da Je sovjetsko ljudstvo pokazalo v 1947, letu izredno politično ln gospodarsko delavnost. V drugem letu petletke je bil produkcijski načrt v celoti izvršen do 103.5%, kar pomeni 22% povišek v primeru z letom 1946. Poljedelstvo Je prebroddo povojn« težkoče, pomnožene zaradi suše. V letu 1947. se Je poljedelska proizvodnja povečala za 23%, državna in zadružna trgovina pa za 17% v primeru z letom 1946. Lanski ptoračun Je imel 24 milijard rubljev pribitka. Izvedba valutne reforme ta ukinitev racioniranja živtl pomenijo najvažnejši dogodek preteklega leta. Finančni minister Zverov je nato poročal, da so tudi v letu 1946 znašali dohodki za 17 milijard in 900 milijonov rubljev več kakor pa stroški. Preteklo leto je imela sovjetska zveza skupnih dohodkov 385 milijard in 200 milijonov rubljev. Izdatkov pa za 361 milijard in 200 milijonov rubljev, tako da Je proračun izkazal 24 milijard rubljev pribitka Za leto 1948. znaša proračun 428 milijard dohodkov ta 387 milijard in 900 milijonov rubljev izdatkov, kar pomeni, da bo za 40 milijard in 100 milijonov rubljev presežka na dohodkih. V prihodnjem proračunskem letu se bodo povečali izdatki v socialne in kulturne svrhe in zmanjšali oni za vojsko. Za znesek 2 milijardi 500 milijonov rub-IJev. ladatki za prosveto bodo zna- šali 59 milijard 100 milijonov rubljev. Število učencev v sovjetskih šolah bo doseglo število 33 milijonov, višjih šol pa 722.000. Za zdravstvo bo izdanih 20 milijard 600 milijonov rubljev, istotako bodo povečani izdatki za znanstvena razi-skovanja, kj prispevajo za utrditev narodnega gospodarstva Sovjetske zveze. De Gasperi podpira osopovske tolpe VODEM, 31. (ATI) — Zveza italijanskih partizanov je na današnjem izrednem zborovanju sprejela resolucijo, ki jo je predložila prefektu in v kateri ugotavlja, da NB. Polioaj dr. Gaetano Salvditi je pred nedavnim ‘dostojno predstavljal v Londonu ob priliki poroke angtiške princese tržaško po bet jo, kar pomeni, da pri generalu generalnemu direktorju Gaitherju uživa posebno zaupanje. (Pripomba uredništva). Sforza je odgovoril na protest šele na pritisk javnega mnenja (Od našega posebnega dopisnika) RIM, 31. —■ Vlada je na protest Sovjetske zveze zaradi prisotnosti ameriških vojnih ladij v italijanskih pristaniščih, v kateri vidi kršitev mirovne pogodbe, izdala posebno noto, v kateri navaja, da se obiski ameriških ladij vršijo na predhodno prošnjo in po odobritvi italijanske vlade. S to noto je po mnenju demokratičnih krogov v Rimu priznata vlada, da je. privolila ameriškim ladjam vstop v njene luke. Toda dovoljenje, o katerem govori nota, je dal .Sforza ta to v času, ko je javno mnenje zahtevalo pojasnila. To priznanje prihaja samo zato, da bi zatajilo sovjetski odgovor ta da nudi uslužno opravičilo za napadalno politiko ameriškega zunanjega ministrstva. Po drugi strani se vsakdo vprašuje, kako to, da ni italijanska vlada ugovarjala jn pro- je pokrajinski uradi za povojno pomoč, ki podpira zvezo italijanskih i testirala proti ameriškemu posto- partizanov te malenkostna, izpla-1 ^n'lu’ posebno ko so važne ameri- čai partizanski organizaciji Oso-povotrv znesek 1 milijon lir, čeprav je partizanska zvSza priznana od države, medtem ko nadzorujejo organizacijo Osopovcev demokristjani in zbira neznatno število pravih partizanov ter ima v svojih vrstah tudi ljudi, ki niso bili nikdar partizani. ške. politične osebnosti dale glede strelcev, ki so pomnožili posadko vojnih ladij, tako alarmantne izjave, s katerimi so istočasno hotele dati notranji italijanski politiki posebno smer. Med drugim bo v ponedeljek med Italijo in ZDA podpisana prijateljska trgovinska in plovbena pogod- ba kj dobiva ravno v tem trenutku svoj poseben pomen. Veliko zanimanje vlada v Rimu za občnt zbor Ljudske demokratične fronte, ki se bo vršil jutri in na katerem bodo prisotni med drugimi tudi Togliatti, Nenni, Dt Vit-torio in Lussu. Gibanju so se priključili tudi znani pisatelji Corra-do Alvaro in Floriano Del Secolo. Tudi krščanskosocialna stranka in krščanska fronta sta ss pridružili demokratični fronti. Konsfituanta bo danes končala svoje delovanje. Zbornica ne bo tedaj zasedala predno ne bodo izvedene politične volitve m sicer 18. aprila. Na zadnji seji je konsti-tuanta izglasovala še stat,ut za Sicilijo ta določila nov državni gTb. E. MILIC Vseslovanski kongres v Pragi PRAGA, 31,Koncem februarja se bo sestala y Pragi glavna skupščina Vseslovanskega odbora, med t§m ko se bo vseslovanski kongres vršil koncem leta prav tako v Pragi. Oba sklepa sta bila sprejeta na glavni skupščini Vseslovanskega odbora na zadnji leji v Moskvi. Gandijev pogreb TISKOVNA KONFERENCA LEONTIČA ALI JE MANJ VREDNO ŽIVLJENJE JUGOSLOVANOV? ORLANDO IN MARAZZA STA KRIVA SMRTI VEČ KOT 12 TISOČ JUGOSLOVANOV — REVIZIJO NJUNEGA KAZENSKEGA PRIMERA BO JUGOSLAVIJA SMATRALA KOT KRŠITEV MIROVNE POGODBE Današnje volitve v Istri REKA, 31. — Po nedavnih volitvah v Istri in na Reki v narodno skupščino in Hrvatski sabor, se bodo jutri vršile volitve v krajevne, okrožne in mestne ljudska odbore. Ob prilik! teh volitev v mestni ljudski odbor združenih mest Reke in Sušaka je tajnik Zveze Italijanov v Istri in na Reki prof. Srqui izjavil, da bodo Hrvati in Italijani volili skupno najboljše po-bomike za dobrobit ljudstva. Tudi to pot bodo Italijani glasovali za hrvatske kandidate in Hrvati za italijanske kandidate. NOVI DELHI, 31. — Danes se je vršil pogreb Mahatme Gandija. Z velikim pompom v prisotnosti Pandit Nehruja, verjetno Gandhi-jevega naslednika in diplomatskega zbora. V trenutku, ko so položili truplo na grmado, so množice predrta vse kordone in le cin'e v njeno bližino. Končno je Gandhi-Jev sin obšel štirikrat grmado, na kar jo je zažgal in z njo je zgorelo tudi Gandhijevo trupla Atentator je pri zaslišanju izjavil, da je streljal na Gandhtja, ker Je nasprotnik njegove in Nehruje-ve politike. Ko Je prebivalstvo zvedelo, da pripada atentator organizaciji «Maha£abba», sq napadli vse njene sedeže v deželi, ta Jih uničili ter požgali. Ze pri teh prVih spopadih je prišlo do pobojev med hindujci in muslimani. Varnostni svet pri OZN le v kratki seji počastil Gandhijev spomin. Med drugimi je govoril tudi delegat Sovjetske zveze Gromiko, pri čemer je izreke, sožalje indijskemu ljudstvu in se poklonil Gandhlju za njegovo borbo v dosego narodne neodvisnosti svojega velikega naroda. Pariški «Humanitč» piše med drugim, da pomeni GandhiJeva smrt nov datum v zgodovini Vzhoda. Prej ali klej bo prišlo na dan, da je ta atentat organiziral «lntel-ligence Service*, ki pospešuje 'oči-tev hindujcev in muslimanov. Angleški tisk Je soglasno mnenja, da bodo temu dogodku sledile ne-dogledne posledice, in da bo po-novno izbruhnilo versko in politično nasprotstvo med rmdujci in muelinaanU , ,_v„ LONDON, 31. — Jugoslovanski poslanik v Londonu dr. Ljubo Leontič je na tiskovni konferenci podal izjavo glede jugoslovanske zahteve po izročitvi Italijanskih vojnih zločincev Taddea Orlanda to Achtila Marazze, ki sta na seznamu vojnih zločincev, sestavljenem od komisije OZN. Jugoslovanski poslanik je nadaljeval, da je njegova vlada po do-ločilih mirovne pogodbe z Italijo na podlagi dokazov zahtevala izročitev teh dveh vojnih zločincev, ki sta odgovorna za smrt več kot 12 tisoč Jugoslovanov. Pri tem je predložil Leontič tudi novinarjem obtožiIni material, ki ga je Jugoslovanska vlada priložila k svoji zahtevi za izročitev Orlanda in Marazze in ki dokazuje njuno krivdo. «V primeru«, tako je nadaljeval Leontič, «če sta Orlando in Maraž-za prosila preiskovalno komisijo, naj ju izbriše iz seznama vointa zločincev, bo Jugoslavija protestirala proti vsaki reviziji kazenskih spisov teh dveh vojnih z’očincev, ki jih je kot take spoznala tudi komisija OZN. Edino pristojno 'tad-sko sodišče je upravičeno preudariti dokaze to sprejeti končno odločitev. V interesu vseh demokratičnih narodov na svetu, zlasti jug> slovanskega in italijanskega nato), da je, da se Orlando in Marazza postavita pred sodišče. Glede na obstoječe dokaže bi smatrala jugoslovanska vlada revizijo njunega kazenskega slučaja kot kršitev necela za kaznovanje vojnih zločincev in kot dejanje naperjeno proti do-' ločilom mirovne, pogodbe z ltalljo». Končno je Leontič ugotovil, da so Anglo-američani v Italiji sodili in obsodili vse vojne zločince, ki so izvršili zločinstva angleškemu in ameriškemu ljudstvu, oziroma njunim koristim. Zato se Jugoslovani vprašujejo, če je življenje njihovih državljanov manj vredno kot življenje Anglo-američanov, in če je v skladu z moralnimi načeli, da se jugoslovanskim narodom, ki so dali 1,700.000 žrtev za skupno zavezniško stvar, odvzame pravica kaznovati vojne zločince, proti katerim obstoje jasni dokazi. Na posebno vprašanje, če bo Ju-goslavija vprašala angleško vlado za pomoč, je Leontič odgovoril, da to ni potrebno, ker je za jugoslovansko vlado opora zakon ta mirovna pogodba, ki so jo podpisali predstavniki vlad, zastopanih na konferenci v Parizu. eDokler Italija ne bo upoštevala mirovne pogodbe, so nemogoči prijateljski odnošaji med obema drla-vama». Olimpijske igre Norvežani, Švedi ln Švicarji nrvl olimpijski prvaki " Gehoslovakl premagali Švede v hokeju na ledu Drugi dan zimskih olimpijskih iger v St. MOntzu je potekel v premoči Skandinavcev, ki so zmaga.' v teku na 18 km in v hitrostnem drsanju na 500 ra v bobu dvdijicpa so zmagali Švicarji pred Amerikan-ci. Najzagrizenejša borba je bila v teku na 18 km, ki je potekla v popolni premoči Švedov nad Finci ta Norvežani. Prvi Srednjeevropejec je bil Francoz Carrara, kj je zasedel 11. mesto. V hokejskem turnirju so slavili CehosJovak' pomemben uspeh z zmago nad Švedi. Rezultati drugega dne zimskih olimpijskih iger so; Tek na 18 kM; 1. Martin Lund-stroem ( Švedska) v času 1.13 50”; 2. Oesesson (Švedska) v času 1.14’22”; 3: Erikson (Švedsko 1.16*6”; 4. Haekki (Finska) v ča: i 1.16*43”; 5. Kartsson (Sved3ka) v času 1.16’54”. Hitrostno drsanje na 500 m: 1. Helgesen (Norveška.) v času 43”1; 2. Bartholmew (ZDA), Byb*ig (Norveška), Fitzgerald (ZDA) vsi trije v času 43’'2. 3. Henry (ZDA) 43 ”3. Bob dvojic: 1. Švica moštvo št. 2 v času 5’39”2; 2. Švica št. 1 v času 5’30”4; 3. Amenk* št. 2 v času 5’35”3. Naš prostor fe v prvih vrslah (Nadaljevan}« s 1. strani) Naša zveza, ki je tudi včlanjena v to mednarodno zvezo Ima za bližnjo bodočnost važne naloge, ki Jih bo morala izvršiti. 1. Pojačati bo morala že ustanovljena združenja in sklicevati od lasa do časa masovne sestanke s predavanji iz področja antifaši-stline in antiimperialistične borbe z obravnavanjem socialnih problemov B. P. P. 2. Ustanoviti ba treba združenja tudi tam, kjer so sedaj samo pripravljalni odbori. S. Obdržati tesne stike t mednarodno zvezo in drugimi državnimi zvezami ta medsebojno spoznavanje. 4. Pojačati in poglobiti vezi z demokratičnimi organizacijami TO in ti inozemstvu. 5. Budno paziti na spletke fašističnih in imperialističnih gnezd na našem ozemlju ter poiskati sredstva za učinkovito borbo proti njim. Diskusija Sledila je diskusja o obeh referati* in prvi se Je oglasil k bssedi tov. DUŠAN HREŠČAK, ki Je med drugim dJjal: »Mi, ki nismo čakaii 80. aprila 1945, da bi začeli borbo proti faž iz-miui, mi ki smo na lastni koži poskusili metode fašistične pclioije in grozote nj.hovih zaporov, konfina-c!j in koncentracijskih taborišč, Imamo danes srečo, da končno vidimo, da sgi v veliki meri zmagovito zaključuje naša antifašistična borba*. Podal je nato pregled antidemo-kratične in protiljuldske ofenzive angio-ameriške dkupacijske uprave na najem oafmlju in poudaril, da |e mesto Zveza bivših političnih preganjancev med tistimi, ki da-Jajo vse od sebe v odločilni borbi med reakcionarnimi in naprednimi •ilaml. Za tov, Hreščakom je tov. EVGEN VATOVEC pcadravil kongrra v imenu vsega istrskega ljudstva Tržaškega ozemilja. Omenil je nato tov. I>ESTFJA, ki mu ni dano, da bi sodeloval na kongresu in po-udaril, da je naša dolžnost zahtevati takojšnjo ukinitev sodnega po-e tepk a proti ntfijmu, kakor tudi zahtevati, da vojaška oblast prepreči vse izzivanje do sedaj nekontrolirane civilne policije, ki je postala zatrčišče kolaboracionistov. V ISTRSKEM OKROŽJU JE 3.237 POLITIČNIH PREGANJANCEV IN SKRR LJUDSKE OBLASTI ZANJE Podal je nato preglfld žrtev, ki jih Je Istra, ki je sedaj ped Jugoslovansko upravo, doprinesla v osvobodilni borbi. Na Ozemlju, ki šteje okoli 74.000 prebivalcev, je 3.237 političnih preganjancev. Od teh Je fašistično posebno sodišče obsodilo 115 na 411 let zap-cra; 775 oseb je bilo konXin;ranih na otokih Italije. V posebnih bataljonih v A-brucih je bilo 558 mladeničev, sta-t;h od 16 do 20 let. Fašisti ao požgali 549 kmeekh hiš in 20 šol. Fašizem ja uničil vsa prosvetna diuStva, prepovedal Sole ter uničil tud1 vse gospodarske ustanove, tako da Je istrsko ljudstvo do kraja izčrpal. Med antifašistično borbo so fašisti ubili 11 tovarišev, 190 pa Jih Je umrlo v zaporih, taboriščih, kot talci itd. Oborožena vseljudska vstaja Je iz istrskega ljudstva napravila samcoavestne ljudi. Naci-fašistična zver jad je po deželi požgala, morila in ropala, ni pa uklonila ljudstva. V borbi sl je ljudstvo ustvarjalo svojo novo ljudsko ob-U«t in novo življenje. V neenaki borbi Je padli 115 civilistov, 823 partizanov, v Nemčijo so naclfaš'-stii dftportlrali 123 ljudi, po še negotovih podatkih pa Je bilo v rižarni zažganih 27 ljudi iz Uh krajev. Nac'sti so na tem ozemšju požgali 3 vasi In 549 Ul. Vdov in sirot je 909, ki so v tej borbi Izgubili svojce. Borbe sc je udeležilo 2.523 partizanov, invalidov Je 162. Govoril je nato o obnovi, ki »e je začela po osvoboditvi pod okriljem ljudske oblasti. Obnovili so 238 požganih hi«, popravili ali na novo zgradili 16 šol, 13 pa jih še gradijo. Ljudska oblast skrbi za za pc*11tev vseh bivših političnih preganjancev v Javnih državnih in zasebnih ustanovah. Veliko skrb posveča l/udska oblast vdovam in sirotam, kakor tudi onemoglim in starejšim, k! so izgubil! svoje sinove. Za fond j« bilo danih 17.187.100 lir, razdeljenih pa 9.619.800 lir. Bivša premoženja 'Judskih ustanov, ki Jih je fašizem zaplenil, so bila ljudstvu povrnjena, premoženja, premičnine ln nepremičnine, ki so Jih fašistični funkcionarji naropali na tem oaemlju, premičnine in nepremičnine slodnjlh In kolaboracionistov sploh, so bila zaplenjena in postala last Fonda za socialna skrbstvo. Agrarna reforma je upoštevala v prvi vrsti žrtve fašizma ln njegovega terorja. Okrožna skupščina je tudi uzakonila pravico vseh bivših političnih preganjancev, da dobijo materialno in moralno zadoščenje za njihov doprinos v borbi proti fašizmu. Nato je tov. Gasparini prečital podatke o letih prestemega napora, kcnfinaoij In internacij prisotnih delegatov. Skupno so prestali 616 let zapora od t>eč tisoč prisojenih. Eden od prisotnih je bil obsojen na smrt (n bil potem pomiloičen, ena itnska I« en moški sla bila obsojana na dosmrtno ječo; dalje so med prisotnimi prestali Sit let kon-finaoije, 101 leto in 4 mesece koncentracijskega tabor tiča, med prisotnimi sta tudi dva obsojena za časa stavke, ko je bilo proglašeno obsedno stanje leta 190K, oziroma 1909. Končno je tov. Vldall predlagal, naj ss pošlje pozdravna brzojavka kongresu Ljudske demokratične fronte Italija, ki se začne danes v Rimu. Delegati so z burnim ploskanjem odobrili njegov predlog, nakar se Je delo kongresa odložilo na danes popoldne. Danes zjutraj se hodo vsi Mv-ši politični preganjanci zbrali na trgu Garibaldi, od koder bodo v sprevodu odšli v rižarno in na pokopališče k Sv- Ani, da se tam poklonijo spominu številnih padlih tovarišev. TRŽAŠKI DNEVNIK flhtožha pnili IT lisi i.-f :i izmišljena Tukajšnje sodišče ne more soditi Članov JA Tokrat se j4 pred rednim porotnim sodiščem začela sodna razprava proti D’Eateju in Klunu. Da bi vsej zadavi dali ves tisti pomen, s katerimi se hoče očrniti ljudska oblast, so spremenili sodno paflačo v pravo policijsko vojašnico, v kateri si srečal oboroženega policaja na vsakem koraku. Takoj na začetku raaprave Je DUstejev zagovornik dr. Tončič v kratkem toda Jedrnatem, govoru s trdnimi pravnimi razlogi dokazoval, da to sodišč« ne more soditi tovarišu, ker zata ni kompetentno. Odv,*tnik Je omenil, da je treba vso razpravo spraviti v revolucionarno obdobje, ko so ae dogodki, katere clčitajo obtožencem .izvršili, ker vojna se ni končala 1. maja, kakor to hočejo dopovedati nekateri, temivtč s-? je nadaljevala še 5. in 8. maja, ko so se vršile borba na Krasu. Dr. Tončič je omenil, odredbo Italijanskega pravosodnega mi ni st ra Gul-la, ki je za vsa dejanja Izvršena do> 31. julija 1945 prot: fašistom in kolaboracionistom podelila amnestijo. Zagovornik je tudi dokazal, na kakšen način hočejo uprizoriti ta proces. Za oseboi, kattra je podpisana na ovadbi proti D’Esteju je dokazano, da Je niti ni naredila, ker je ta oseba nepismena, poteg tega pa ta oseba sploh n^ prebiva tam. Na Okrožnem sodišču je neka dvožilna priča lagala, da Je D’E-ste septembra 1943 mučil karabi-nerskega merešaila Gagnuttija. Ta karatoinetr, ki živi sedaj kot upokojenec v Turinu, Je pismeno izjavil, da so ga teklaj res aretirali, toda ne na ITEstejev ukaz, nasprotno še trudil se je, da so ga izpustili na svoboda. Obenem Je marešal izjavil, da pozna D’Esteja kot poštenega antifašista, ki Je 1943 kot vesten predsednik mestnega osvobodilnega odbora v Ižolt, preprečil neirede ce roma ossbna maščevanja. Tudi glede obtožbe, da Je tovariš kriv smrti, oziroma da je ukazal, naj ustrelijo mlaldega kon-trabandirja PC renti na, sg je izkazalo, da je fant utonil. To potrjuje tudi poročilo ižolskega zdravnika dr. Marsija, ki je izvršil sodno obdukcijo in ugotovil, da truplo utopljenca ni Imelo nobene rane. Dalje Je odvetnik omsnil, da so bile vse aretacije, ki so bile izvršene maija meseca 1946, zakonite, ker šema mirovna pogodba z Italijo določa, da mora ta aretirati vse vojne eJočince. Tudi če hi bilo vse res to, kar naj bi po aretaciji izvršili cbtožinci s fašisti, bi po italijanskem vojaškem kazenskem zakoniku moralo soditi obtožence samo jugoslovansko vojaško sodišče in t.ikakor ne tukajšnje sdjišče. Da bi podkrepil to, kar ta člen govori, da mora vojake, ki so kot člani vojaških edinic onih držav, ki so Sc skupno borile proti istemu so vražniku, soditi sodišče one edinice, katere so člani, je odvetnik dokazoval, d® sta se po 8. septembru Italija, oziroma partizanske sile borile skupno z JA proti nemškim oboroženim silam. Saj celo mirovna pogodba priznava Italijo kot «cobelligerante». Zagovornik Je končal trvoj govor s pozivom, naj to sodišče, ki na pristojno, da bi sodilo ta primer, vrne sodne spise tega proojsa depart-manu za scidatvo, od ko>der jih je dobilo. Klunov zagovornik odvetnik Moro s« Je dotaknil odredbe št. 76 tukajšnje vojaške uprave. Ta odredba, katčre se Je na koncu svojega govora dotaknil tudi dr. Tončič določa, da tukajšnja sodišča lahko sodijo samo za dejanja, ki so se izvršila v tukajšnji coni. Italijanski kazenski postopek, ki govori o pla-giu, katerega sta oba obtožena, pravi, da je to trajno dejanje in da sodi glede tega tisto sodišče, kj/Vr se je zadnji del tega dejanja izvršil. Ker so bili fašisti odpeljani ln zaprti v Ižoli, bi Jih moralo sodit« tamošnje sodišče. Odvetn’k Mergera, ki zastopa koristi zasebne stranke, Je vztrajal, da Je tukajšnje sodišče pristojno, da sodi ta primer, krJT da Je bila osvobodilna borba pri nas res prava vojna JA proti Nemcem, medtem ko da Je v Italija bila prava revolucija. Najšibkejši so bili argumenti državnega tožilca dr. Paoluecija, ki Je tudi vztrajal na tem, naj to sodišče sodi obtožence. Pa triurnem zasedanju Je sodišče odbilo predloge obrambe in razpravo odgodilo na Jutri zjutraj. OF je edina predstavnica tukajšnjih Slovencev Tukajšnje slovensko ljudstvo bo strnjeno v OF premagalo vse naklepe reakcionarnih sil in tudi naklepe izdajalcev slovenskega naroda, da bi razcepili enotnost slovenskega življa in bratstvo z italijanskimi demokratičnimi množicami 267 aktivistov OF Sv. Ivana, Lonjerja, Podlonjerja, Rocoia ln Sv. Alojzija se i« v petek 30. t. m. zbraio v prcetorih prosvetnega društva «S. Škamperle«. Tovariš Ormek Alfonz (Izidor) ja v svojem obširnem referatu jasno naznačil nacionalno vprašanje Slovencev na Tržaškem ozemlju. V orisu svetovnega političnega položaju j« podčrtal vlogo, ki Jo na svetu igrajo ljudske fronte v vseh zasužnjenih in potkoloniainih državah, kjer hočejo z uvedbo Trumanovega oziroma Marshallovega plana gospodarsko In politično zasužnjiti vsa narode sveta. Tov. Grmek se Je nato dotaknil nekaterh političnih dogodkov po vsem svetu in istočasno ožigosal nesramno gonjo zapadnega imperialističnega bloka proti Sovjetski zvezi in ostalim novim demokracijam. Dveletna borba demokratičnega ljudstva na Tržaškem ozemlju, ki se bori proti reakcionarnim silam, je zelo ovirana posebno pa še, kar se tiče kulturnega življenja slovenskega življa. Lep dokaz tega oviranja najdemo prav v znamenitem dekretu o sprem4tnbi poitalijančenih priimkov, po katerem bi mi Slovenci morali prositi miloščina Zahtevamo, da se ital-janski fašistični zakon razveljavi in tako bi Literarni večer Slovensko - hrvatska prosvetna zveza bo priredila v Prešernovem tednu literarne veihra v sledečih krajih: v ponedeljek t. februarju na Opčinah, v torek S. februarja v Boljunou, v sredo 4. februarja v Trstu, v četrtih S. februarja v Kopru, v petek 6. februarja v Nabrežini. Na literarnih večerih bodo brali iz svojih del: dr. Igo Oruden, Jože Pahor, dr. Vladimir Bartol, dr. Andrej Budal, Zora Jugova-Košutova, Ivo Marinčič, Zdravko Ocvirk, Boris Pahor, Mara Samsa, Stane Stanič; sodelovala bosta tudi koprska književnika Tone Batagelj in Ludvika Kalanova. cehter mm »nuni priredi DANES 1. FEBRUARJA 1948 ob 10 dopoldne v gledališču «ROSSETTI» kulturno manifestacijo ? prid „Skladn za zimsko pomoč“ SPORED: 1. Godba *Rtnaldi> izvaja skladbe Rossinija, Donizettija 4n Verdija. 2. Baritonist Dušan Pertot, tenorist Renato Kodermac m sopranistke Nada Ferdi, Ar-manda Kavčič, Claretta Urbani, Silvana Zuliani in Milena Furlan izvajajo samospeve in dueti Mozarta, Mas-senetta, Donizettija Vtrdija, Ponchjellija, Cilee in Rossinija. Pri klavirju prof. Kida Bottighelli-Petri. 3. Pivski zbor * Rot as, bo zapel itlrl zborne pesmi italijanskih in francoskih skladateljev. Pevovodja Pino Veo-ohlet. 4. Koncert 1» balet harmonikarjev Iz ladjedelnice Sv. Marka, pod vodstvom Oian-nfni ja. Vse prebivalstvo je vabljfno, da se udeleži v čim večjem številu te kulturne manifestacije in na ta način pri»p»va v sklad zs. zimsko pomoč v korist brezposelnih in upokojenih. Nove avtomobilske evidenčne tablice TRST, 31. — Od ponedeljka 2. februarja 1948 bodo pri uradu za avtomobile, trg Un'ti 7 v T-stu na prodaj evidenčne tablice. Pre'e so bili za izdajanje tabl e ln za registracijo avtomobilov pristojni n; upravni uradi in tržaški avtomobilski klub, sedaj pa Je prevzel v smislu Ukaza it. 82 vojaške uprave tozadevne dolžnosti avtomobilski urad. Avtomobilski urad bo obvestil lastnike vseh vrst avtomobfov o dnevu, ko morajo priti na urad na trgu Unitžl po tablice m reg strl* rati avtomobile. Prvi bodo prejeli svoje tablice lastniki zasebnih avtomobilov. Na področju je sedaj okoli tsoo zasebnih osebnih avtomobilov in tsoo tovornih avtomobilov. Strošek registracije in dobave v Trstu ladetanih kovinatih tab’lc je 800 iir. Za lastnike motornih koles se ta znesek zniža na 200 lir, za prik.opne vozove pa 500 lir. Eno tablico Je pritrditi na sprednjem in drugo na zadnjem delu voza. Strošek registracije Je isti kot v Italiji. Tablice so barvene v črnem na beli podlagi. Vs ika tabl ca bo imela na rdeči podlagi bele črke «TS» za Trst skupno » helebardo, grbom Trsta- Pred številko tablice bo črka, ki označuje vrsto registriranega vozila. Zasebni avtomobili la tablice manjih motornih koles ne bodo :m«le te črke. Za priklopna vozila bo označena črka «R», za voz la, ki «.e dajajo v naj m, avtobuse -n taksiije črka «H» In za tovorne avtomobile črka «A». Sindikalna vprašanja Konopljarna Se vedno grozi z odpusti - Uspeh stavke pomorščakov - Tovarna strojev odpuSča uradništvo • Tobačne delavke so us aeSno zborovale Lastniki konopljarne hočejo po vsej sih odpustiti 104 delavce, čeprav so še pred kratkim obljubili, da jih pridržijo na delu, ker je vse delavstvo pr.sta.o na zni2anje delovnih ur. Zato se na depurtma-nu za deio Se nadalje, toda brezuspešno, nadaljujejo pogajanja med zastopniki delodajalcev ln delavcev. Zastopniki deiavstva so izjavili, da bi morali delodajalci dobro premisliti, preden cdpuSčajo delavce, ker je njihov gmotni položaj zelo težak. Vsekakor pa mora ravnateljstvo konopljarne računati z dejstvom, da se delavci ne b0do dSll kar tako na lahko ugnati in da se bodo z vso vztrajnostjo borili proti novim odpustom. • * • Stavka pomorščakov malih laddj je le imela svoj delen uspeh. Strokovna zv^za pomorščakov ES je namreč javila, da je bil poravnan spor med pomorščaki družb, ki so včlanjene v linijski paropiovni zve- ENOTNI SINDIKATI Koordinacijski odbor vabi vse delavce, organizirane v ES in DZ, razen delavcev rafinerij Aquila in Standard, da se udeleže skupščin^, ki bo 2. februarja ob 18 v prostorih ES uL Imbriani 5. Na skupščini bodo obravnavali vprašanja, ki se tičejo sedanjega mezdnega gibanja. Vse delavke manufakture tobaka so vabljeni, da se zglase zaradi vpisa na sedežu v ul. Imbriani 5 od 15.30 do 19 po sledečem abcednem redu: D, E, F ponedeljek 2. t. m.; G, H, I torek 3.; M, N, O sreda 4.; P, Q, R četrtek 5.; S, T, U petek 6.; V, Z sobota 7. t. m. Zveza pekovskih nameščenoev. V ponedeljek 2. t. m. ob 18.30 seja upravnega odbora. Zveza prehrambene stroke. V Bredo 4. t. m. ob 19 seja upravn*ga odbora. Zveza mesarskih nameščencev. V čftrtek 5. t. m. ob 19 seja upravnega odbora. RAZNO Lonjerski in katinarski pionirji vabijo občinstvo na svojo prireditev, ki Jo bodo imeli danes 1. februarja ob 18 v prosvetnem domu v Lonjerju. Prešernova proslava v K. K. «Tomažič» V kulturnem krožku «Tomažiču» bo Jutri ob 20.30 šentjakobsko prosvetno društvo «1. Cankar* prire-d lo proslavo našega največjega pesnika Prešerna. Predavanju tov. M. Ravbarja bedo sledlie recitacije ln pevske točke. Vs. Sentjakobčani ln Slovenci okraja naj se proslave polnoštevilno udeleže. Šentjakobsko PD istočasno izvija, da jutrišnja vaja ženskega pevskega zbora odpade ter poz.va, pevke, da 6e udeleže Prešernove proslave v K K «Tomažiču». KINO KINO OB MORJU. 14.00: »Krvavi valcvU, G. Raft, Clair Trevor. ROSSETTI. 14.30: »Žene*, J. Craw-ford, N. Shearer in R. Russel. F1I/ODRA M MATICO, 14.00: »Usodna dolina*, O. Garson, G. Peck. FENICE. 14.15: »Surova sila*, B. Lancaster. ALABARDA. 14.00: tMIlredov roman* J. Crawford J. Garson. GARIBALJM. 14.00: * Prijateljica*, BJtte Davis, M. Hopkins. MASSOMO. 14.00: -.Veliki mADINE Vodstvo ZAM vam v imenu vse mladine izraža popolno solidarnost pri protestni akciji italijanske mladine proti De Ga-sperijvvi vladi, ki je odločila, da bo izgnala iz Italije člana izvršilnega odbora španske enotne socialistične mladine ter delegata španske mladine pri italijanski mladinski fronti Alvara Lopeza. Vodstvo ZAM obsoja to dejanje, ki je neposredna podpora Francovemu fašističnemu režimu, ki s pomočjo ameriškega imperializma še vedno tlači špansko ljudstix> in mladino, ter poizkus oviranja borbe španskih antifašistov. Ta arbitrarna odločitev je v polnem nasprotju, z duhom bratstva in prijateljstva, ki preveva mladino, ki sa v okrilju SZDM bori za mir in proti imperializmu ter fašizmu. V Imenu demokratične mladine Trsta vam želi vodstvo ZAM najboljše uspehč v vaši borbi proti odločitvi De Gaspe-rljeve vlade, ki hoče izgnati tov. Lopeza, in tako škodovati borbi španske mladine za mir, ki mu grozi fašistični Francov rržim. Živela enotnost mladine za mir v borbi proti ImpeiriaHzmu! Smrt fašizmu - svoboda narodu.! Vodstvo ZAM Ljudstvo zahteva prekinitev procesa proti D'Esteju Včeraj dopoldne to delavci v ar-zenaiu, FMSA, v tovarni Dreher, v delavnicah Acegata v uL Brolet-toin v mzarskem podjetju Detonl preneha/li z delom v znak protesta proti vojaškim oblastem, da bi prekinile razpravo proti tov. DEsteju in Klunu. Prav tako so zaprli svoje trgovine tudi mnogi trgovci pri Sv. Ani, v Skednju, pri Sv. Jakobu, v Barkovijah ln pri Sv. Ivanu. Slovenci avtomatično dobili pravo In nepokvarjeno slovensko ime. Ovire na šolskem polju, krivično razmeščanje slovenskih učiteljev, raanl procesi bivšim partizanom in antifašističnim borcem vse to so provokacije, naperjene proti demokratičnim množicam našega ozemlja. Največja provokacija pa so tako zvani zavezniki sprožili z dovoljenjem in '* vzpodbudo ustanovitve Slovenske demokratske zveze, ki Ima namen cepiti enotnost Slovencev, razbiti italijansko-slovansko bratstva Prisotni so z navdušenim ploskanjem sprejeli referat tov. Grmeka ter se zaobljubili, da bodo s še večjo odločnostjo nadaljevali borbo proti narodnim izdajalcem in nadaljevali pot, ki jo Je začrta/la OF. V diskusijo je poseglo več tovarišev, ki so se dotaknili vprašanja dvojezičnosti, šolstva, prosvete, poitalijančenih priimkov itd. Na predlog nekega tovariša so izvolili okrajno tajništvo OF za VII. okraj, ki naj bi imelo nalogo ščititi pridobitve narodno-osvobodilne borbe ln nadaljevati borbo proti vsem reakcionarnim slam in njihovim načrtom. Končno so izglasovali protestno pismo VU proti neupravičenemu procesu proti tov. D’Esteju ter sledečo resolucijo: Aktivisti OF VI/. okraja Trsta, zbrani na konferenci dne 30. 1. 1948, ug ot avlj amo, da je položaj slovenskega življa na Tržaškem ozemlju pod okupacijsko anglo-ameriški upravo zelo težak prav po zaslugi tistih nekdanjih zaveznikov, s katerimi smo tekom zadnje svetovne vojne skupno krvaveli in premagali nacifaštsem. Ugotavljamo, da se politika nacionalnega političnega in gospodarskega zatira-naj Slovencev še vedno nadaljuje. Tukajšnje okupacijske oblasti nam na vsakem koraku in v vseh ozirih kratijo naše najosnovnejše pravice. Vsi ti manevri in poizkusi imperialističnih krogov o ponovnem nacionalnem zatiranju Slovencev Tržaškega ozemlja ne bodo uspeli. Kakor smo se tekom narodnoosvobodilne borbe junaško borili in slavno premagali najhujšega sovražnika človeštva, prav tako bomo nadaljevali pot, ki nam jo je začrtala OF r se do takrat, dokler ne bo vsak Slovenec na slovenski zemlji svoboden. Borili se bomo proti vsem nakanam neofašizma, proti vsem narodnim izdajalcem in dolarskim hlapcem, ki se skrivajo okrog tSlorenske demokratske zveze*. Ob tej prilik; pozivamo vse Slovence našega okraja in Tržaškega ozemlja, ki se zavedajo svoje dolžnosti, naj se ne pustijo zavajati od nesramnh narodnih pTodancev, temveč naj se z največjim zaupanjem simejo v okvir OF. ki je edina predstavnica in vodite’.Mca Slovencev Trodelanka «Učitelijca» v Rupl Danes popoldne nastopi prosvetno društvo iz Rupe na domačem odru z igro v treh dejanjih »Učiteljica*. Rojstva, smrti in poroke Dne 31. Januarja ss Je rodilo 10 otrok, umrlo je 7 ljudi, porok Je bilo 6. CIVILNA POROKA: uradnik Victor Crisp in uradnica Vanda U-gentl. CERKVENE POROKE: šofer Fadovinl Marij in zasebnica Marija Kolauiik, trgovec Ugo de Lindegg ln zasebnica Firmina Invianl, urad-nll Stirling Westcott In zasebnica Liura Fasslo, agent CP Dante Fa-brta In zas'bnlc« Karla Rlguttl, mornar Ivan Zigray ln zasebnica Zorka Predovan. FIZKUL TURA Zimska olimpiada se je začela V petek ob 11 je predsednik Švicarskega olimpijskega odbora otvoril V. rimske olimpijske Igre. Prve hokejske tekme. Visoka zmaga ČSR nad Italijo. Amaterskemu hokejskemu klubu ZDA dovoljeno sodelovanje Po govoru predsednika švicarskega olimpijskega odbora in po otvoritvi olimpijskih ig:r Je znani iu večletni švicarski hokejski igralec Bibi Torriani izrekel prisego. Takoj po teh svečanostih so zastavonoše zavzeli mesta pri svoj.h ekipah, nakar so ss začele prve hokejske tekme. Prvo srečanje je bilo med Švico In ZDA. Skoraj do konca igre so Ameri&ni vod li, vendar je švicarski igralec Polard v zadnj h trenutkih igre zabil kar tri gole in tako največ pripomogel k zumgi svoje ekipe. Srečanje se je končalo s S:4 za Svlco. Češkoslovaška hokejska ekipa se Je v tekmi z Italijo izkazala kot premočna, saj Je zmagala 22:3. Poljska ekipa pa Je odpravila avstrijsko s 7:5. V bobu so zmagali Švicarji in sicer je druga švicarska ekipa zasedla prvo mesto, medtem ko Ji sledi prva ekipa iste države. Mednarodni olimpijski odbor Je sklenil, da na bo priznal veljavnosti hokejskega turnirja za olimpijski naslov zaradi dovoljenja nastopa ameriške ekipe, ki Jo Je izdal švl-varskl olimpijski odbor. Današnji športni spored po našem ozemlju Nogomet Prvenstvo Tržaškega ozemlja: Stadion ob 8.30 Tovarna stroj e v- Mont^bello, ob 10.30 Skedenj. Dreher. Prvenstvo okrožnega prve nstva: v Nabrežini ob 8.15 Col ILVA-OMMSA, ob 14. Vesna-Greta; na Opčinah ob 14 Proleter-Tiskarji; igrišče CRDA ob 14. INAMUSv. Marko; Igrišče v 2avljah ob 14 A-quila-Primorje P. K., igrjičo na Montebellu ob 10 Kolonja-Arzenal. Prvenstvo I. skupina: igrišče na Opčinah ob 9.30 Sv. Ivan-Rocol, ob 12 Col ILVA b-Unlverzal, ob 10 Skoljet-Opčina; igrišče CRDA ob 12.30 Primorje P. K. b-Sv. Marko B; igrišče na Montebellu ob 8 Greta B-Rinaldl. Istrsko okrožno nogometno prvenstvo: V Rrtonigll ob 14. Brto-nigla-Meduza; v Ankaranu ob 14 Rdeča zvezda-Novigrad. Miljsko prvenstvo: v Ankaranu ob 10 Sv. Rok-Frausin II, igrišče Monte Moro ob 12.15 Cassano-Sv. Barbara, ob 14.15 Degrassi-Kreva-tini, Vivoda počiva. Košarka Prvenstvo Tržaškega ozemlja: v Ižoll ob 11 Ižola-Skedenj, Igrišču DSZ ES ob 15.30 Sv. Alojz-Tomo-žič, ob 14 DSZ ESTovarna »troJjv, ob 10 Arzenal-Col ILVA, Skoljet počiva. Žensk* eMpe. V Ižoll ob 10 Ižola-Tomažič. Okrožno prv tijdi nd Javil, naprošamo vsak«" k: bi kaj vedel o pogrešananj-JJ javi na naslov; Križmančič M*1 Domjo 236.__________________________> IZ TUJINE ŽELIM DOPISOV*^ s starejšimi inteligentnim stojnim tovarišem. Ponudbe s pod šifro »Domotožje* na up** »Primorskega dnevnika*. OSEMINŠTIRIDESETLETNI f. možen obrtnik želi resnega z°*y. s preprosto r? sno žensko- ^ Tr.ožnosti z lastnim stanovanj®] Ponudbe pod «Obrtnik» na upi* »Primorskega dnevnika*. HISA s 26 stanovanji v blijjj ljudslcega vrta ee zaradi drUr; skih razmer po ugodni ceni Naslov v upravi »Primor*110 dnevnika*. KOMFORTNO STIRISOBNO 3$ NOVANJE v ul. S. Spiridione T dam. Naslov v upravi »Primož ga dnevnika*. ISCEM DELO, šivanje (krpanjeJL domu. Ponudbe na upravo «Pr-n^j, skega dnevnika* pod «HraD* * mala plača*. SLOVENKA išč« kakršno kol'-J poslitev za tri dni vtednu. Pon^ na upravo »Primorskega dn pod »Sposobna dela*. tVsem sorodnikom, prijateljem in znanoim Javljamo tuž-no vest, da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni oče IVAN ANTONČIČ Pogreb dragega pokojnika bo danes v nedeljo ob 15.30 iz hiše žalosti Prosek 140. Prosek 31. 1. 1948. Žalujoča družina ANTONČIČ „Singer“ šivalni stroj garantirano dober, za 12.000 lir, drugi stroj »Singer* z okroglim čolničkom, pogrezljiv, ter razkošni z modernim ohištvom PO ZELO UGODNI CENI. COSLOVICH, ulica A. Manzoni 4, skladišče ZA PUSTNE PRIREDITVE dobite serpentine koriandole okraske za dvorane V KNJIGARNI IN PAPIRNICI STOKA TRST, ULICA MILANO it. 37 TEL. 74-74 _________' SLOVENSKI MESEČNI KOLEDA* DOBITE V KNJIGARNI IN PAPIR**1 ŠTOK> TRST, ULICA MILANO s*-TEL 74-74 _____________ NECCHI B D U š(ixj veze, krpa, obšiva luknje, prlšije (rumbe J in člpfce brez PLETILNI STROJI DUB#*' Tullin IVatalfl TRST 4 Ul. C. Battlsti 12, tel. Podružnica v T R 2 I ^ Korzo J ^ UIUOD D. D. UVOZNI IN IZVOZNI ZAVOD — POSREDUJE VS® VRSTE POSLOV S TUZFMSTVOM IN INOZEMSTVO*1 TRST, ul. Cicerone & TELEFON 80-00 - 29-306 - 56-3g J -d PREKRASNI MODELI Najmodernejši čevlij za otroke ln odrasli CENE ZMERI1®1 I TRGOVINA ČEVLJEV GEC ALOTZIJ TRST, UL. TRA I RIVI 2 (ROJA^ 6 & I li I " I ’ ! e- (t ii k I, t, li k It n * 0 u 1 k ti K H^ predvaja samo DANES v nedeljo zanimiv in lep f.lm SREBRNE DRSALKE ___(PLES, GODBA ' Pošasti preiii*’ lARZANOVSKRIVHOSTNIZAli^ OGLEJTE SI J V PONEDELJEK - TOREK pa no kaj za mlsd^ ln odrasle ■ w pvs immm-* ^ (Bajna ogodba U I«mnih davmn človeštva. Pošastne tiste dobe, »maji, mamuti m (jlnosattrl pretijo na llov Junakinja dnevg V SOBOTO 7. t. m., v NEDELJO in PONEDELJEK OGLEJTE SI JIH/ ■Uj.n.c, min 1. februarja 1»4odo tudi narodi v kapitalističnih drza>-vah spoznali lažno zgradbo *za-padne demokracije» in bodo pokazali vrata njim, ki niso hoteli pomagati svoji domovini, kateza je vložila vse napore v delo za boljši bodočnost. Sami bodo takrat uvideli svojo zaslepljenost, ker so verjeli tapad. ni «demokratični* svobodi onlH desettutičev. katerim je v imenu svobode dovoljeno, da brezobzirno tlačijo in tzmozgavajo milijone delovnega ljudstva. Evidentno je tudi, da z «Demokracijo'» prepočasi deluje njihov propagandni aparat in jim tudi «ugledno strankino zastopstvo odvetnikov in zemljiških posestnikov ne pripomore naprej. Zato jim je kakor nalašč prišla zaščita okupacijske oblasti, katera jih. je postavila baš tja, od koder lahko ščuvajo proti svoji domovini. Vendar pa se naj zavedajo okupacijska oblast in njihovi podrepniki, da bo šel razvoj svdjo pot in bo prišel čas, ko bo slovenski Radio v Trstu govoril svojemu ljudstvu tako kakor si ono želi. Knjižne razslave Slovensko • hrvatska prosvetna zveza bo priredila v Prešernovem tednu (od 1. do 3. februarja) knjižne razstave v sedežih prosvetnih društev: v mestu:«Bar. kovljah, na Greti (Ravbar), pri Sv. Ivanu (Škamperle), na Vr-deli (Haas), v Zgornji Kolonji (Pečar), v Rocolu (Marutič), v Skednju, na Kolonkovcu (Prešeren), v Lonjerju-Katinari, pri Cebulcu, pri Simonu Jenku, v Skorklji (Vojka Smuc), pri Tomažiču: v openskem okraju: na Opčinah, v Bazovici, v Trebčah, na Proseku, v Velikem Repnu: v nabreJfinskem okraju: v Sti-vanu, v Sesljanu, v Nabrežini, v Sempolaju, p Sele tu, v Sv. Križu: v Bregu in miljskem okraju: v Ricmanjih, v Boljuncu, v Dolini, v Plavjah, pri Sv. Barbari in v Božičih. Razstave bodo v 29 krajih. Razstavljene bodo najnovejSe slovenske leposlovne knjige. Naknadno smo bili obveščeni, da iz tehničnih razlogov ne bo razstave slovenske knjige prosvetnega društva *Ivan Cankar* v krožku *Tomažič*. Urnik, ko bo razstava odprta, naj objavi vsako društvo v svojim kraju. Slotrtnsko-hrvatska prosvetna zveza požirka društva, ki nimajo domačih predavateljev za Prešernovo proslavo, da jih takoj zahtevajo pri odseku, za ljudsko prosveto. SHPZ Bo večera... BLIZU JE STAL VOZIC IN PEPI SE JE SEL MALCE NASPAT. C E JE TOPLO, SE TAKO VSAK DAN «PRIPRAVI» NA NOČNO DELO — KO HODI IZ LOKALA V LOKAL DA SI PRI BERAČI NEKAJ LIR ZA NASLEDNJI DAN — TAKO PEPI — IN KOLIKO JE TAKIH V TRSTU! naj s« primorsko vpraianje resi v italijanskega smislu, Vi to odobravate? Dne 10. februarja 1947 je tla pa Trstu velika procesija na se. dež političnega druStva Lega Na-zionale. Preko 30 tisoč udeležencev. Da je bil med temi prvi na sedežu Lege sam* Skof msgr. San. tin ter podpisal izjavo, da Je tukaj Italija in da bo Italija tudi ostala, Vi to odobravate? Da je bila večina slovaflske duhovščine po ukazu Škofa Santina (zaradi slovenskih molitvic) su. spendlrana, da ni bila do danes Se odvezana in da je torej zdaj po desetih letih iregularna, Vi to odobravate? Ako Vi res vse to odobravate in v izjavi govorite a cimmerita-te aocusej» in če duhovniki pravijo, da ni v vseh teh očitkih meppure traccia di veritln, po. tem velja za vas sveto pismo: C er n, o guod populus iste durae cervicis situ E.-aodus 32,9. Ljudstvo, verno ljudstvo, si namreč ne more razložiti dejstva: Kako_ je tak človek ikof ali kanonik in dela ali odobrava take krivice? Vi ste se sicer Učili evangelija, toda bistveni evangelski nauki so šli mimo Vas, namreč nauk o pravičnosti. «Vse torej, kar hočete, da bi ljudje vam storili, storite tudi vi njlmn. Mat 742. «In kakor hočete, da bi ljudje delali vam, tako delajte tudi vi njim». Luka 6,31. jo ^C’ ,m0 se odločili bfavo Vp tcga odgovora na Vašo K ' Pr,budnlk iziave kanoni. ‘fco/„ ■ 7”eI namena, da bi dal I n n 0 zadoSčenje, kajti v Ji ikQfu lmeru bi kanoniki poslali to»e jo ascbno pismo. Namen iz-hfio Jn,Sen: trditi močno oma-' „ J iSte Škofa msgr. Santu it,uPn> rStU ln mu W„O 2n osrednja cerkvena Te, v R‘mu '‘Preti 1?ahiluicin pa se moramo la je * Javno povedati resnico, krn ^ kof msgr. Santln na svo- Go,,** “ nemogoč. triite fie kanoniki. V Izjavi lk°/u’ s0 W se delajo >rntnerit°t' Santinu• nezasluženi °‘oni/ r e aceusc*. Torej krU Uti Je a0ali so torej časopisi, la-Dovnik?*' Vi^mar< lagali so ust M { j .. ■ n*0r o, da le bil msar- uk' v® CJeri sPomcnici fOravaml-1946 * * dne. 8. septem. e* in ,men m zelo, zelo ob->si ni.rf*l?no- da slovenski ča-!!>la jn»/° vscOa povedali, kar * ot,|efer *kofa slovenski in Si, ‘ narod. Mi ,wo prepri. ? najbri triaSki škofiji ni bilo > Venski ,ne bo ,k0>a- ki bl f^Val i hr,:atskl jezik bolj ° ^eio m h01! zatiral, kakor , ^ Z**or. SaMill' £tVi »je™, wle '*iove ^ delovanje odobren OB KONGRESU BIVŠIH POLITIČNIH PREGANJANCEV Spomini na dni v ječi Prispevki bivših političnih preganjancev: Franca Kavsa, Ivana Marinčiča, Srečka Vilharja, Zorka Jelinčiča, Vekoslava Špangerja in Ruggera Spadara RADIOTRSTII ■ Glasilo KatoUik« akcij« 7 Trstu Je priobčilo Izjavo t-ža-1; žkih kanonikov in mestnih župnikov. V teh izjavah je pou- 3 <3 ar Jeno, da je vse, kar se Je doslej očitalo tržaškemu škofu i msgr. Santuiu prazno »immeritate accuseo, duhovniki pa so ? dodali, da v vseh tistih očitkih «ni sledu resnice^. Na to izjavo amo spreje' mo v celoti. i Častitim članom [j ^stolnega kapitlja sv. Jus!a : v Trstu . Va*o javno izjavo smo aoizm dati javen odgovor, ker i ^ da bi bila javnost po *| besedah zapeljana. Resnica * Je Bogu ljuba. Kot uvod pa smo t 51 dovolili Štiri pripombe. ; , P7VA PRIPOMBA Dasi se da x .. Mašila Katoliške akcije posne-j!’ so izjavo podpisali vsi gg. (i „ °niki (čeprav podpisi niso bi. objavljeni) in dasi je naSe pi. 11 J710, naslovljeno na celokupni * nJ>‘ l]sk^ zbor, vendar izjavlja-A?’ da ,e naie Pismo namenjeno m stolnemu kapitlju v celoti, ar®efi samo večini kanonikov; * Sl amo 3e namreč, da izjava ni *, a & srca vsemu kanonikom; ' rsikateri kanonik bi se raje nn Te*a "-audiatur et altera t a!i se resnica prav ? p. Zna;Je treba čuti oba zmnan. w ePricani smo, da je ta ali O ni jjj [ naslednje pismo, ki ga objavlia- Gospodje kanoniki! Da je Skof Santln pisal In tiskal v italijanskem jeziku Folium, ki je že tri četrt stoletja Izhajal v latinSčl. ni, in da je sivolase slovenske in hrvatske duhovnike silil, da so z besednjakom v roki Študirali italijanski «Bollettlno» z njegovimi preštevilnimi odloki in ukazi in se ognili cerkvenim kaznim: Vi to Odobravate? Da je Skof msgr. Santin odslovil od poučevanja slovenskega je. zika v Kopru sposobnega duhovnika Ivana Omerzo in da je na njegovo mesto postavil 80-letnega kapucina, absolutno nesposobnega, ki je sam dijakom izjavil, da ni več bral slovenskega slovstva, odkar je končal Solo, in da ne pozna najveojega slovenskega pisatelja Cankarja. Vi to odobra. vate? Da je Skof msgr. Santin imenoval za učitelja hrvaStine duhovnika, ki je Slovane ne le zani. čeval, ampak bil absolutno nekvalificiran, ker ni hodil ne na hrvatsko visoko, ne srednjo, ne ljudsko Solo. Vi to odobravate? Da so hrvaščino poučevali skupno za hrvatske gojence in italijanske analfabete, tako da Je bil končni uspeh pouka izpod ničle. VI to odobravate? Ali veste, da je bil Skof msgr. Santin spomladi leta 1942 v koprskem semeniSču in je dijake spraševal? ViSjeSolcl so mu rekli: «Presvitli, za pouk slovenščine bi moralo biti bolje poskrbljeno, drugače se ne bomo ničesar nau-eili». Gospod pater pa je rekel, da ni videl slovenskih knjig, od. kar je pred 60 leti zapustil Sole. Nato msgr. Santin: «Ni treba dOsti slovenSčine, basta che sap-plate parlare lo slovenon. Dijaki nato: «Eppure $tudia>mo u latino e Vitallano moltissimo». Skof msgr. Santin: «La lingua italiana bisogna saperla bene. Glavno je, da znate italijansko, slovensko le nekajy>. Zato je Skof na novo potrdil nesposobnega kapucina za profesorja slovenSčine. Go. spodje kanoniki, Vi to odobravate? Berite vendar cerkveni zakonik 1364, 2. Leta 1940 je eden izmed riaSih sobratov srečal v Trstu na križi Sču ul. Pauliana in Manna dr. Janka Kralja, ki se je bil prav. kar vrnil iz Rima. Ves potrt je dr. Kralj povedal, da mu je dostojanstvenik v Rimu (ime zaen. krat zamolčimo) tole zaupal: Skof msgr. Santin je poslal na kongregacijo prošnjo, naj bi kongregacija ukinila pouk slovanskih jezikov v naših semeniščih, da bi se tako ustvarila potrebna edi. nost. Ustrezna kongregacija pa je Škofu odgovorila, da sicer spoštuje prizadevanje tržaSkega Škofa, vendar predloga ne more spreje. ti, ker bi tak ukrep nasprotoval tradiciji cerkve. Da je od škofa Santina imenovani spiritual v koprskem seme. nišču hrvatskega dečka, ki ga je bil prej oprezoval, poklical, nahrulil in vprašal: «Quando ti trovi con un compagno del tuo paese, in che lingua parli?i> Da je prestrašeni deček izjecljal: «Cr... cr... croato. Da je nato spi. ritual odločil: Un peccato venia-le. pero sempre un peccato«. Go. spodje kanoniki, Vi to odobravate? Da Je Skof Santin iz uradnega dopisovanje izrinil ne le sloven. ski, marveč tudi latinski jezik in je upeljal italijanskega, ga vsiljeval hrvatskim in slovenskim tup- nljam ter to Porabo nadaljuje. Vi to odobravate? Da so v koprskem semeniSču profesorji oblečeni v talar zmer. jali slovenske in hrvatske gojence s Sčavi. Vi to odobravate? Ali ste pozabili, da Je to smrtni greh? Berite evangelij Sv. Mateja 5,22. Da so pod vodstvom Škofa San. tina semeniški rektorji, vicerek-torjl, spirituali in prefekti trgali iz rok slovanskih gojencev nedolžne knjige in celo molitvenik svetniškega škofa Dobrile aOče, budi tvoja voljan ter jih plenili: Vi to odobravate? Da je spritual ponovno gojen, cem govoril o slovanskih duhovnikih in pri tem dobesedno rabil besede «i preti Sčavi», potem: «I preti che vestono in curtis non hanfio spirito sacerdotale» itd.. Vi to odobravate? Da je Skof Santin Slovencem Sv. Antona Novega v Trstu prepovedal Šmarnica, ki so jih imeli že tri četrt stoletja. Vi to odo. bravate? Da je Sest sto Slovencev v Kopru zaprosilo Škofa za eno slovensko nedeljsko pridigo in je Skof prošnjo odbil, Vi to odobra. vate? Gospodje kanoniki, ko vi v svoji izjavi govorite o veliki škofovi ljubezni, ali ne veste, da je treba najprej imeti pravičnost? Mar ni glede na škofa msgr. Santina klasično govoril dr. Miha ToroS, papežev prelat, profesor v goriški bogoslovnici, sedaj apo. stolski administrator v Poreču, ko je rekel: Gospodje kanoniki! Da je Skof Santin kot načelnik škofije, kler sta dve tretjini duhovnij slovanski, zlorabljajoč svojo oblast, poslal 12. julija 1946 kardinalu Griffinu v Londonu brzojavko. kam poparjeno šla naprej, za njima pa je stopical stari kaplan. Ravnatelj Je *8. oktobra l9iB bil na kratkem s pašto in ni mogel proslaviti tega dne. Ves je bil obupan; to ni bila navadna obletnica, to Js bila dvajsetletnica fašizma. Da bi Jetnik» *poto-lažil», je šel zopet od celice do celice in jim govoril o amnestiji. Pri apolitičnih* jt bil v zadreg!. Zanje ni bilo amnestije. Mislil Je, da jih najd^ dolgih obrazov in vse potrte in se Je kar začudil, ko jih je slišal, da pojejo. Prišel je najprej do nekega poljskega Zida in mu Je dejal, da mu Je zelo žal, da mu ne bodo odbili to pot nobenega leta j*'e. Poljak se Je zasmejal: v. H vala lepa, saj ni treba, saj pojdemo prihodnje teto domovi’» Kafcoooo je vsak dan več*, se je Jezil višji paznik. *Kaj bo e namif Kam nas bodo peljali t Al i nas bedo ustrelili*, je tožil starejši visok in suh človek, ki fe bil prej nekje na Grobničkem polju za podžupana, Po cele ure je preklečal blizu okna in prebiral jagode na molku, ki so mu ga še pustili. Naše oči so bile iz dneva t> dan bolj udrte in krvavč. V soboto so nas peljali k brivcu. Ko smo stali na hodniku, so zbpčt pripeljali novo skupino. Sedemnajst ljudi, mid njimi so bili tudi dečki izpod šestnajst let. tSlovencit* «Da.» ■»Od kodt* (Nadaljevanje na 4. etranl) Dve leti in pot sta pretekli od konca druge svetovne vojne. Ostanki fašizma še niso uničeni. Pojavlja se v vseh mogočih zakrinkanih oblikah jS pač strahotna zver, ki še v smrtnih tresljajih otepa z repom, da na levo m desno povzroča gorja. Toda pri tako krasnih ljudeh kot so pri vas me ni strah vaše bodočnosti. Spominjam se Tržačanov in sploh primorskih ljudi še iz časov pred 55 leti, ko sem kot petošoleo prvič potoval po Primorskem, Takrat mi mladi ljudje še nismo imeli izkušenj za hojo po visokih planinah in nič lahka ni bila naša pot preko Bogatina, Ustavili smo se ti pastirski koči in poznije v vasi Boči v gostilni »Pri hribolazcu». Bodil sem takrat po dobrem delu Primorske, tudi v Brdih sem bil in povsod me je presenetila prebujenost ljudi. 2e takrat so imeli tudi v najmanjši krčmi »Sočo*, ♦Edinost» in druge naše liste, kar bi takrat zaman iskah po kranjskih gostilnah. Nas slovenske dijake iz osrednjih slovenskih krajev so sprejemali skoraj kot apostole slovenske misli in besede*. «AM ste zdaj zopet, obiskali te kraje?* «Preteklo poletja sem bil v Brdih, z bližine Gradnikove kmetije sem gledal absurdno nova mejo. Slovenske domove onstran meje, presekane ciste, ki hromijo brez vsakega ozira na ljudstvo promet v teh krajih. Toda vaši sijajni ljudje, tako prebujeni, tako složni, so mi posebno ostali v spominu. Vos poln sem ob misli na nje. Kako vzorno so pokazali pravilen odnos do sosedniga naroda, do svobodoljubnih italijanskih sosedov...* «Ali so vam kaj poznane tudi razmere v sosedni Italiji?* ♦V naših listih z občudovanjem sledim poletu italijanskega dj-lavstva. Mnogo industrije imajo tam in dčlaveo je nesprecenljiva sila v borbi za človeški napredek. Enotnost obeh delavskih strank je gotovo zelo važna. Mislim, da bi se ljudstvo odvrnilo od svojih vodij, ako bi izdali to enotnost delovnih, ljudi*. ♦Kakšni pa se ,vam zdijo izgledi za kulturno in književno udejstvovanje v novih pomorskih razmerah?*. ~ Wv 1 '« ' vm h M 444*4. * f/ i/ * ,ftl y • .. . .♦ \ /U PH n. * • # 'Srfjdrk jure je odprl laso na dvorišče ko-I hbe in potrkal na vrata. Cez > nekaj časa se je vrnil s steklenico rakije. Krožila je naokoli — mlado žganje se je zagriznilo o nošo utrujenost. Ko smo nadaljevali pot, je Jure ob vsaki priliki dal steklenico napolniti; zdi se mi, da smo tisto noč popili nad en galon železne vode. Ko smo prestopili cesto, smo hodili po njivah in čez polja celih šest ur. Sli smo v loku vzhodno od Bijeljine, krenili proti levemu bregu Drine in potovali sšvemo dokler nismo pustili vas za nami. Izorane njive so nas zadržavale, zemlja se je v kepah nabirala in zmočeno oklepala škornjev ter nas otižavala. Ob treh smo še vedno gazili proti severu, še vedno osem ali devet milj stran od Save. Zora bo napočila ob petih. Pognali smo se v tek. Ob petih smo dospeli do SavS navzdolž Rače in leže smo počakali v mladem gaju komaj miljo od reke, da sta dva, kurirja odšla naprej in našla prostor, kjer je bil skrit čoln. Danilo se je, Kolja pa je priččl preklinjati. Sovražne patrulje so rodno prihajale ob južnem nabrežju od zore naprej. Zenska je bila izčrpana in je od utrujenosti jokala; morala bo ostati za nami. Ležali smo pod mladimi jelšami, nad njimi pa si je odpiralo bledomodro nebo. Cez pol ur$ b° popoln dan. Cez reko smo se prepeljali ob šestih, ko je sonce že posijalo na ! ZUPANČIČEV POZDRAV «PRIMORSKEMU DNEVNIKU* PRIMORSKEMU LJUDSTVU Med nama je ležal spomin na prepovedano Cankarjevo besedo v tržaškem radiu. Med nama ji ležal spomin na one dni, ko ni smel izhajati edini slovenski dnevnik v Trstu «Primorski dnevnčk*. ♦Tudi v carski Rusiji ji grozila Sibirija, izgnanstvo, zapori. Pa so vendar našli veliki možje pot za besedo svojemu ljudstvu. In ljudje so jih razumeli tudi med vrsticami. Saj naša pot je tako jasna. Naš argument je tako enostaven — nič drugega kot pravica. Samo čista resnica. Tnže je onim, ki se proti temu borijo s pretvarjanjem, nasiljem in cinizmom. Prepričan sem. da bo imelo primorsko ljudstvo, ki je pokazalo že toliko veličine, tudi moč, da si bo znalo priboriti vse pmvioč, ki mu na njegovih tleh gredo*. Se marsikaj sva »e pomenila z Zupančičem. Ob vsaki besedi s6 je bol) razživel, kadar je nanesel pogovor na Primorsko, na naše ljudi in na našo borbo. Vendar vse bi bilo nemogoče zapisati, najmanj pa s tako bogato in toplo besedo, kot sem jo slišal iz Zupančičevih ust. FRANCI PREIS vodo od vzhodnega obzorja; četrt ure kasneje je prišla mimo prva nemška patrulja, mirna gaja, kjer smo bi/i malo prej skriti, kar smo zvedeli drugi dan od žlnske, ki je ostala zadaj. Tedaj pa smo bili mi že varno na severnem bregu Silv a in ta breg je bil osvobojen. Osvobojen! To se samo po sobi čudno sliši. Toda sovražnik — nadut in bedast — je smatral zadostno, če opustoši Račo in druge vasi v bosutskem gozdu, da prekine naše gibanje v teh gozdovih. Trinajst SS-ovoev je poročalo, da so vsi partizani ugonobljeni ali si pa umaknili na južni breg. Zanje je tedaj bilo enostavno Ig preprečiti partizanom iz Bosne zopetni prestop ntt severni breg. Sovražnik je na gosto zasedel planjavo Semberije, severni breg pa je pustil prost. Da. prost in strašno razmesarjen. Dan potem ko je sovražnik zapustil Račo in vasi v Bosutu, se je partizanski odred vrnil iz svojega gozdnega skrivališča. V začetku marca je Lala z drugimi partizani vred dospel iz Bosne v Račo, toda Savo so prestopili skoraj ob času božje šibe v obliki nemškega pokola. Našli so sliko neizmerne strahote. Trupla dve sto dvajset človeških bitij, mčd njimi tri in osemdeset žena in petdeset starčkov, ostali pa otroci, premajhni, da bi se z nami umaknili čez Savo, ko smo se morali umikati pasti — so ležala po vasi, v kopicah po dvoriščih, v preplitvih grobovih, skrita pod butarami koruenice, ali pa kar puščena n/l cesti. V Bosutu, tri milje proč, so našli trupla pet in sedemdeset žena, pet in štrirideset otrok in osem in trideset starih eimo na vratih pomladi, ko se začne narava prebujati K no- v&mu življenju in so rastline prežete z novimi in mladimi sokovi. Korenine so prve, ki se prebudijo k novemu življenju in od njih gre tok k srednjemu korenu, od njega u stiblo in od tod o veje. Tako nastane novo po p je, novo listje in cvet. ZDRATILSfE IN NAŠE ZADRUGE Kakor se začne proces prebujanja tako pridejo do veljave tudi pošdine posebnosti rastlin v njenih različnih delih različno. Tako je različna njih zdravilna moč in se v raznih delih rastlin pojavlja v različni dobi. Pri nabiranju ne smemo rastline čisto enostavno izpuliti, ampak ji moramo odvzeti le to, kar res potrebujemo, korenino ali koreniko, listje ali cvet. Kar ne rabimo, pustimo. Korenine, korenike, gomolje in čebule moramo najprej dobro oprati in odstraniti vse mala koreninice. Nekatere korenine prčd sušenjem razkoljemo, olupimo ali pa razrežemo na rezine. Zelišča je treba pravilno sušiti, kajti le pravilno sušena -e-lišča ohranijo svoja zdravilna svojstva. Le dobro in pravilno sušeno blago se lahko proda. Najbolje je sušiti zelišča na pokritih svetlih, zračnih in suhih mestih. Večina zelišč se suši v senci. Rastline raztegnemo na tanke deščice, lepenko ali rešeta. Gomolje, čebldčke in debele korenine, ki so polne vode, pa sušimo lahko tudi na soncu ah na pečeh. Posušene rastline hranimo v odprtih, papirnatih vrečah ali škatlah, le močno dišeče kot bezeg in dr. v zaprtih posodah, najbolje v pločevinastih škatlah. Vse je treba pa hraniti v svetlih Zračnih in suhih prostorih. Najvažnejše rastline, od katerih se rabijo le korinike so: Angelika, bljušec, brošč, cikorija, čebula, bela čemerika, česen, dežen ali bršč, travniški drdres, navadni gladež, modri gr: ntovc c, habat alt hebat, navadni Janež, jaščenica, pasji jezik, pegasti kačnik, kolmez, bod:č ali brez-stebelna kompava, kop tnik, črni koren ali gabez, veliki koren ali alan, sladka koreninica ali vs’»-dič, luštrek ali levstek, pirika ali grana bored, glist,na podlesnica. rabarbara, repinec, rep uh, sladič, Stezn.k, rumeni svišč ali grenčica, črni teloh, gosja trava, dišeča vijolica, volčja črešnja. Pri naslednijh rastlinah pa u-porabljamo le cvetje: Brnika, betonika, črni bezeg, medena detelja, izop ali velan-duk, kamilica, mrtva ali bela kopriva, pečenica ali žagalica, ko-šeniniea ali bod:čevje, lipa, veliki lučnik, divji mak, navadni meseček - ogrijič ali primožek, modrica ali žitnica, travniška pe-nuša, rman • Jermanec ali skro-bctvec, rožmarin, sivka, preva, rdeči s’-ez, divji in navadni sleze-novec, suhvevetka ali slamnica, jovančica ali krvaveč, šmarnica, črni trn ali tmatica. trobentica, dišeča vijolica ali ljubica, vatič ali črvinjak, navadni vresek sli arnovec in ženikelj. Priporočljivo pa je tudi nabiranje naslednjih zdravilnih, zelišč: PRIPRAVLJAJMO SE Benedikta, betonika, boraga a1’ lisičina, borovnica, bradovičnjak, breza, volčja črešnja, črevca kurja, medena detelja, dušje, gren-kulja, grenkuljica, izop, jagnjed, jagodnik, jetičnik, jelenji Jezik, kadulja ali žajbelj, kitovnik, kopriva, pečenica, velika kopriva, bobovec, kristavec, rumena 'ako-ta, lapuh, divja mačeha, madroa-ščica ali zelenec, majaron, zajčii mak, maj e t'. c a, melisa, črna meta, konjska meta, poprova meta, povodna meta, mišjak ali nurdji-vec, mrzličnih ali grenka detel *a, rdeči naprstec, bela omela, pelin, perla, petoprsmk, plešec, pljučnica, podponec, podražec ali ovčec, njivska preslica, grenka amše-la, razhudnik, regrat, repik ali tresilka, resa njivska, rosika, di-vij rožmarin, vinska rutica, sle-zenovec, smetenjak ali pete’in-ček, smelika, siporiš, tavžentroča ali listnik, gosja trava, trpotec, ulhieljnik, velikonočnica alt mačica, zobnik ali hlen in žličnik. Omembe je tudi vredno ohranjevanje semen in lubja, pridobivanje soka in sadu: Črnega bezga, borovnice, breze, brinja, brusnic, česmina, kozje In volčje črešnje, Srne gorčice, «■ -bezlja, habata, kamenjeve moke, hrasta (želod in skorja), sladkega janeža, kopira kopreca, krhltike, kristavca kukavice, kumija, lamo, llsičjaka, strupnene ličtke, vrtnega maka krvavega mleč-nlka, bele omele, oreha. Jesenskega podleska, rženega rožička grškega sena, linka, navadnega vo’-čina vratiča in vrbe. Niso to še vsa zelišča, mnogo več jih je še. Naloga naših zadrug mora biti seznaniti ljudi s temi zelišči in z dobo, kdaj se ista nabirajo ter kako ravna z njimi. Naše zadruge ne smučjo samo pasivno čakati, da jim pošljejo blago v razpečevanje ali da dobe nalog za nakup blaga, marveč morajo same iskati vire za obogatitev našega narodnega in predvsem zadružnega gospodarstva. Tako bogastvo gre zaradi nepoučenosti vsako leto v veliki meri v izgubo. Priroda nam nudi neizmerne vire. Naše podeželske zadruge so zato poklicane v prvi vrsti in njih dolinbst je, da gredo takoj na delo: z organizacijo predvsem siromašnih zadružnikov za nabiranje in pripravljanje omenjenih zelišč. Pomlad je pred vrati, zadružni, ki, vzemite, kar vam priroda gostoljubno nudi, ker boste s tem koristili ne samo sebi, marveč tudi skupnosti. S. C. Fred literarnim večerom 4. februarja bo v Tratu (dvorana Poligrafici, ul. Trento 2, II.) literarni večer, na katerem bodo brali iz svojih del slovenski književniki: Dr. Vladimir Bartol, dr. Andrej Budal, dr. Igo Gruden, Zora Jugova, Ludvika Kalanova, Ivo Marinčič, Zdravko Ocvirk, Jože Pahor, dr. Boris Pahor, Mara Samsa in Stane Stanič. BAZ1L DAVIDSON PARTIZANSKA SLIKA (Poslovenil Mirko G. Kuhel) mož; in enaka so poročila iz Moro vi ča in dveh drugih vasi. Kasnejši seznam je pokazal, da je bilo !>60 starčkov, žena in otrok iz vasi pomorjenih poTlg še nekaterih drugih ljudi, katere pa niso mogli izslediti. V največ primerih smo našli, da so imele žrtve prerezana grla. Sedemdesčt ali osemdeset hiš je bilo požganih. Tisto jutro smo se privlekli v vas nepopisno utrujeni od tridčset miljskega pohoda preko njiv, polja in močvirja, hoja, ki je bila največ časa hitrejša od normalne. Ce bi nam bil ta naš uspeh dajal kaj veselja, bi ga ustavila in ubila Rača. V eni izmed prvih hiš smo našli pri zajtrku pol kompanijč odreda; povedali so nam, kar smo morali vedeti. Resnica je bila še hujša kot najbolj divje govorice, kar smo jih slišali. Bili so veseli, ko so nas zagledali, in dobro se jim je zdelo, ker smo srečno prekoračili Semberijo; toda njihova dobrodošlica se ni zdela na mestu. Lala je planil v sobo, kjer smo sedeli izčrpani, in nas premagal s svojim sprejemom. Silno vesti je bil, ko je zagledal Kotjo. Doslej je nosil vso odgovornost sam in sg ukvarjal s položajem, ki je bil zaradi svoje grozote nekaj nezaslišanega celo za tako izkušenega partizana kot je bil Txila. Na hitro nam je popisal, kaj se je pripetilo, stavki so mu drdrali kot regljanje mitraljeza. Preiskal je položaj prehrane. Skončal je s pokopavanjem trupel. Ustanovil je zopet ljudski odbor. Organiziral je ljudsko kuhinjo. Preiskal je vodnjake. Preveč mrličev je ležalo predolgo pod plitvo plastjo, da se voda ne bi okužila. Bal sč je epidemije tifusa ali kaj podobnega. Bolje je, da na pijemo vode. Izdal je tako pre-porrd. Lepo ga je bilo videti — jeznega, a navdušenega, kajti nič ni moglo Lala demoralizirati. uNikoli bi tega ne verjel*, je dejal Lala. sko trobojnico. Na drugi strani zastavonoši je stopal mlad harmonikar in igral koračnico. «Naprej, udari hudiča!* Fašisti so se ustavili in nekaj kričali. Nihče jih ni razumel, Tedaj so namerili puške in ustrelili OB KONGRESU BIVŠIH POLITIČNIH PREGANJANCEV Spomin/ na naravnost v množico, med katero je bilo mnogo žena. Vrste so sis zamajale, padli so mrtvi in ranjeni, mnogo ranjenih. Množica se je razbežala. Fašisii so še vedno streljali za njimi, potem pa so pograbili najbližje, 17 po št'evi'u in jih odpeljali v Reko. Cčz nikaj dni sem govoril z enim i zmed njih skozi omrežje. Bilo mu je petnajst Vet in ime mu je bilo Slavko. cKako je Slavko, ali se kaj bojiš r* »Ne, prav nič. Kaj bi si bal, saj bo kmalu bolje. Včeraj so rekli, da bomo šli domov*, se je medlo nasmehnil In oči so si mu zasv-tUg ob misli na dom. »Rčst Pa srečno pot,* sem ga potolažil, čeprav sem vedel, da ga čaka težko razočaranje, Drugi dan so jih res odpeljali. Kamt Nikoli več jih nihče ni - ' I. M. videl. Ko je Junija 1933. pred sodiščem za zaščito države v Beogradu padla za skupino emigrantov iz Julijske Krajine, ki so se zaradi preganjanja s strani italijanskega fašizma zatikli v Jugoslavijo, težka obsodba, smo vsi tovariši prav dobro vedeli, da pojdemo v Sremsko Mitrovioo. Tja so pošiljali v glavnem tiste politične obsojence, ki so bili obsojeni na robijo, ki je veljala kot najtižja zaporna kazen. Bilo je megleno jutro, ko so nas pripeljali iz Glavnjače in raztovorili na postaji v Sremski Mi-trovioi. Povezane v težke okovi nas je gnala četa orožnikov, ki je bila trikrat večja od naše skupine. Nedaleč od mesta so postajali jasnejši obrisi vtlikega rdečega poslopja. Spomladansko sonce se je bilo pravkar prebilo skozi gosto meglo. Iz ogromne rdšče kepe so režale proti cesti črte kotanje, globoke kaznllntike gartre. Tedaj smo se spogledali: sTam bo do minevala naša mlada letal* Nikomur ni bilo lahko pri srou. Tam je stalo pred tč boj do-celo nooo življenje. Vedeli smo, da bo pot strma in krvava. «To-da, ali naj dopuščamo, da uživajo spričo naše tesnobe plačanci, ki nas gonijo v robijašnloot* Slovenska pisim je odjeknila po široki oesti in prodrla morda vse tja skozi zidovje, kjer je tišino lomilo edinole monotono rožljanje okovov. Takoj po prihodu v kaznilnico so nas razmistili po oelioah. Bila jS to prva stopnja. S strogo izolacijo (ta je trajala najmanj 3 rr.oseoe) so politične kazoience trčrpili do kraja. Doseči so hoteli, da o. prišli na drago stopnjo (skupne sobe) fizično popolnoma uničeni ter pohlevni kot ovce. Krvavemu upravniku pa ta taktika ni rodila dobrih sadov. Po 100 dneh najstrožje izolacije so nas končno premestili v prostrane prostore, ki so bili zaradi svojega betona bolj podobni bunkerjim, kakor pa sobam. V teh bunkerjih Je bila večina obsojenih komunistov. Tam sem že prvega dne spoznal Stejiča, ki je odsedel žS 13 let zapora in od tega prebil 8 let v samotni celici z 18 kg težkimi okovi na nogah. Tam sem našel makedonske narodne revolucionarje, ki so jim lasje osivili na robiji, tam je bilo nekaj pristašev Radiča, tam so bili tudi hajduki ter kačaki, obsojeni na dosmrtno ječo. Mi, ki smo bili novi, smo šele v tem trenutku jasneje videli, kaj je bila prav za prav Jugoslavija Aliksandra Karadjorgjtviča ter različnih Zivkovtčev ter Stojani-novičev. Bili smo novi ter dobili zaradi tega naziv «zuwachsl* (prirastki), vendar pa se nas ta naziv ni držal dolgo, ker je bil prirastek iz dneva v dan večji. Položaj poiitičnib obsojencev ji bil v tem času naravnost obupen. Hrana je bila slaba in nezadostna. Prepovedana je bila vsaka politična literatura, korespon denca ter obisk so bili omejeni na fak minimum, da smo bili dijansko izolirani od vsega zunanjega sveta. V kaznilnici je vladal krvavi teror. To pa Je ro dilo odpor. Boriti smo se morali, da si rešimo življinje. Prva gladovna stavka, ki je trajala 16 dni, se je končala s porazom. Del političnih kaznjencev (med temi so bili najboljši tovariši) je bil zaradi tega premeščen v lepo* glavsko kaznilnico. Nadaljevanje gornjega članka, ki ga Je napisal tov. Srečko Vilhar in spomine ostalih, bomo zaradi pomanjkanja prostora obja-xiil y prihodnjih številkah. Kot da nč znamo, kaj so fašisti t Majkul Morilci! Boste videli.* Njegov glas je postajal hripav od jeze, hreščav. «V tej vasi je nad dve sto ljudi ubitih. Prerčzana grla...* je pokazal s prstom čez vrat. Kasneje smo hodili naokoli po tihi vasi, Kolja in Lala in jaz, in videli smo na lastne oči. Lala mi je pokazal listič, ki so ga Nemci vrgli z letala nekaj dni potem, ko je bila vas opustošž-na. Listič je imal napis: »Množični umor v Rači*, in je nosil podpis «Borci za pravo svobodo*. Sam dr. Goebbels je bil ponosen nanj! »...Ko so bosanski muslimanski prostovoljci*, se je č>talo, «dospeli v vas, so našli grozno sliko poklanih ljudi. Le par Zidov iz vasi j« odšlo s partizani. Groza tega pokola je nepopisna. Končno s« je le pokazala prdva barva komunistične vojne za svobodo !* Osnovni namen tega letaka je bil prikazati, češ da so «boljševi• ški banditi* ubili v vasi vsako osebo, ki je odklonila iti ž njimi v Bosno. Zdelo se je, da cinicizem ni mogel doseči večje globine. Ho- zumeti njenega otroškega brblj* nja, polagoma pa se jim je rv jasnilo. In razumeli so to: SWf'\ ca je bila udarjena z ušesom se, kire po glavi, toda zamah ni J" dobro namerjen (vojak j« š*| morda pijan) in jo je zadel le P vratu; Slavica se je zgrudila, k da par sekund kasneje se ie^ vedla. Prišla je k sebi ob času,*11 je spoznala živo in drgetajoče lf", lo svoje matere, ki je pritisk«# nanjo; kri je tekla vsepovsod P® njej in po zemlji iz materini" ran, ki jih je zadajal mož s sel* ro. Slavioa se slednjega dobro sp* minja, torej je morala biti pri S* vesti; toda iz nekega neverjets* ga čuta, da si ohrani življenje, * dala glasu od sebe ali se gani!* in tako je ostala ves dan do čera. Kri iz materinega trupla i4 je oblivala in curljala v zrrnlj^ izvleki Zvečer se je izvlekla izpod trupi* in zbežala v gozd. Dejali so da se ji razum polagoma vr in dostavili, da se bojijo, da da vse njeno življenje vse ne ^ v pravem redu v njenih možj* nih. I Na razdejanem vrtu pred smo našli kup pepela; priča je povedala, da je bilo tu sežgan i* 17 pfbrsmu ■ 'V PRIZNANI SLIKAR MARIO CAPUZZO BO RAZSTAVIL V N®-DELJO 1. FEBRUARJA 1948 V TELOVADNICI SREDNJIH S°h V PIRANU 40 POKRAJINSKIH SLIK. SLIKE NAM KAŽEJO TRST IN NJEGOVO OKOLICO TER DOGODKE NA TEM 1®" RITORIJU ZA CASA OSVOBODILNE BORBE. VABLJENI & VSI LJUBITELJI UMETNOSTI. V ENI IZMED PRIHODNJI® ŠTEVILK BOMO OBJAVILI SLIKARJEV 2IVLJENJEPIS J* OCENO NJEGOVIH DEL. dili smo po vasi in videli na lastne oči. V veliki hiši, ki so jo dozdevno Nemci rabili za glavni stan svojega štaba, kajti značke njihovih edinio so bile naslikane po stenah, smo naleteli na nekega starčka, ki se je rešil in je ostal eden izmed dveh ali treh živih prič, ki so videle, kaj se je dogodilo. Bil je nekoliko zmeden, se smejal in mahal po zraku. Pokazal je na prostor v vrtu, kjer je našel svojo ženo ležečo na obru zu in zalito s krvjo; lobanja je bila nad vratom presekana s sekiro. Malo naprej je bila izba, kjer sta bila mali in njeno dete ubita v postelji. Posteljnina je bila polna strjene krvi na kraju, kjer so jima zločinoi prerezali vrat in ju pustili izkrvaveti. Neka mala deklica po imenu Slavica Črnič je pribežala po gozdu v Ork s pripovedovanjem, ki ga besede ne morejo pravilno popisati. Od kraja ljudje niso mogli ra- devet žensk in trije otročički. IJ la je pobrskal z roko skrbno Pl pepelu. Študiral je medioino šnr] vešč anatomije. Spominjam sš,r je izvlekel izpod pepela otrt-l jn pr V«* - ,, čeveljček, ploščati okrogli del mlade lobanje in nekaj kosti, -. se niso dale razločiti. Kolja " fotografiral in molčal. Poka se je, da je nekdo iz vasi p^ izdajaleo in sovražnikom poka** hiše, kjer so stanovali člani p*, tizanskega štaba in moje mi*jf Starka pri Slobodanovih je mrtva. Vse hiše, ki smo jih J TVUP /o er n l>i 1 i ta Kila -r.t-.-y -rnvtfi, * preje rabili, so bile požgane tal. Pripovedovanje o moritvi ' je zdelo neskončno. Na nek^ drugem dvorišču smo našli M", kjer so 18 žrtev postavili ob FJ in jih s strojnico postrelili. 2'r,i| in krvavi madeži so bili še Laki je našel v gozdnem koN*5 za vasjo kopico trupel dt»e mož, razsekanih na koščke. (So nadaljuje! Z\nUl)GA llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll PRODAJALCEV KURIVA z. z o- *■ URAD: Ulica Mazzini 6. SKLADISCE: Ulica delle Milizie (MontebeTlo)/ Dobavlja po svojih članih: oglje, trboveljski premog in drva TRST, UL. VASARI 10. TRST, UL. VASARI 1«; BOGATA IZBIRA MOŠKIH IN ZENSKIH ČEVLJE^ TREVISAN ZELO NIZKE CENE TRST, UL. VASARI 10 TRST, UL. VASARI Vse za ^ kmetijstvo m Močna krma za živW* semena, orodje Itd. bavlja po ngodnih cenajj In zajamčene kakovosjj Kmetijska nabavna in prodajna zadruga a o. j v TRSTU Uradi ln skladišče: UL. U. FOSCOLO It. 1 — Tel. 94 38«. Prodajalna: UL. S. MERCADANTE št. 4 — Tel. 88-19- IŠČEMO INDUSTRIJSKI OBRAT »PODVEL^* 80 delavcev ZA NAS LESNO PO M02N0STI LESNE STROKE. — NASTOP TAK1 OJ' Javite se pri a »LESNO-INDUSTRIJSKEM PODJETJU POBORJh’ MARIBOR — GLEDALIŠKA ULICA št. 4, L ^