Leto XXV.
Poštnina plačana v gotovini.
Lendava, 13. marca 1938.
Štev. 11.
Cena 1 Din.
Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina.
Letna naročnina v državi 30 Din., mesečno 2 50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., mesečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov : Cela stran 800 Din., pol stran 400 Din, i tak niže Poslano i med tekstom vsaka reč 2 D., mali oglasi do 10 reči 5 Din., viševsaka reč 1·50 Din.
Vlagatelom!
Kak smo naznanili v našem listi, so posojilnice dobile nekaj penez. Ar narod misli, da so dosta dobile i vse vloge lejko izplačajo, moramo dati sledeča pojasnila.
Posojilnice so dobile posojilo na 3% od poštne hranilnice i to teliko posojilo, keliko penez bi v šestih letaj P. Agr. banka tem izplačala za kmete dužnike. Dobile so edno četrtino tistoga, ka majo naloženoga. Ta četrtina se deli na šest let, komaj sedmo leto pride pali penez. Ta četrtina ide na odplačilo duga, na dače, na stroške poslovanja i za ponovitev poslovanja v posojilnicaj, za čuvanje novih Vlog, da se lejko gdašteč izplačajo. Ka je više od toga, se vlagatelom razdeli. Ne dobila vsaka posojilnica vednako, ar nema vednako število zaščitenih dužnikov pri PAB. Priviligirana Agrarna Banka bi mogla po celoj državi posojilnicam vrniti 128,740.000 Din., a vrnila je samo 86,496.000 Din. To je 42 milijoni menje. To pa zato, ar kmetje dužniki slabo Plačüjejo. Vsaka posojilnica, zato posebi določi, keliko de izplačüvala. Dobi pa vsaki vlagateo po določenom klüči en deo vloge. Ki ne potrebüje penez — takših je dosta že dnesden — naj etak napravi. Tisti penez, šteroga sme zdignoti, naj včasi vloži kak novo vlogo. Ta Vloga bo nosila 4% intereša i jo kdašteč lejko zdigne. Stara Vloga nosi samo 2% intereša. Če peneze tak prepišete na nove vloge, de je posojilnica vöposojüvala, požive se delo v posojilnicaj i lejko na hitroma nastopi stari čas, gda ste dobili, keliko ste šteli, v posojilnicaj. Brez posojüvanja nego živlenja v posojilnicaj, kak ne živlenja v človeki brez krvi. Posojilnice ne gučijo za sebe, nego za vas. Te so vas rešile iz rok oderačov, šterim ste 3—4 krat vekše obresti plačüvali, i vas ščejo rešiti tüdi zdaj. Sükešina za penez bo vsikdar, ar zob časa postrüže hiše i gospodarska poslopja, ar betegi i smrti nišče ne more zabraniti dostopa k nam, ar nesreče nas čakajo na vsakšem vogli, ar obüteo i obleko pa hrano potrebüjemo vsaki den vsi. Tü se ide za bližnjega, ki rabi pomoči. Če vlagatelje ne vložijo za bližnjega posojilo, je te ne more dobiti ali nikak, ali ne po vugodnoj meri obresti. Posojilnice bodo zdaj samo na vknižbo davale posojila i največ samo na dve leti, zato plačane obresti od posojil i vrnjene rate vlagatelje lejko vsaki čas dobijo vö. Lejko celo pogodbo napravijo z posojilnicami, v smisli štere v dvema letoma, gda se posojilo vne, vlagatelje dobijo vložene peneze nazaj. I če se tak obvežejo, gotovo dobijo 5% obresti. Dvojni hasek za vlagatele, 1. da je penez ne v nevarnosti, da bi se zgübo, i 2. nosi hasek. Če pa doma shranjen leži, ne nosi nikšega haska i je v nevarnosti, da zgori, da ga vkradnejo ali moli pa miši pojejo. Mislimo na svoje bližnje i pomagajmo njim, ki potrebüjejo pomoči potom posojil.
Ne pozabimo ešče edne reči. Penez med narodom je teliko, ka ne ve kama ž njim. Plüg zemle je v ceni poskočo na ednok tak visiko. Zakaj? Ar je dosta küpcov. A ves te penez je skrito orožje, štero pobija siromaka. Siromak bi krvavo potrebüvao pomoč, a tisti, ki ma peneze, njemi ne posodi, nego ešče proti njemi podigavle ceno ne samo njivam, nego tüdi drügim rečam.
Če iz verskoga stališča, s pogledom na večnost gledamo penez, se moramo razžalostiti. Vsi bi radi bili sinovje svetlosti, kak Kristuš zove svoje, a mammon, to je penez, nas spremeni
v sinove teme. Tisti penez, ki bi slüžo s smilenostjov večno plačilo, slüži s trdosrčnostjov strašno odgovornost. V tom postnom časi mislimo na to tüdi, kak mo se na sodi božem zagovarjali, če bi Siromaki, pomenkanji trpečemi s penezi lejko pomogli i ne smo šteli. Kristušova sodba pri penezaj išče samo smilenost, samo pravico, samo lübezen.
Govor g. Bajlec Franca
na banovinskom zasedanji 16. februarja 1938.
O decentralizaciji prosvete.
Pri pregledu proračuna prosvetnega oddelka na prvi pogled lahko opazimo, da ta proračun ne obsega vseh naših narodnih prosvetnih del. Dejstvo je tedaj, da banovina ne vodi vse naše Slovenske narodne kulture. Pretežni del naše Slovenske prosvete upravlja in vodi še vedno Beograd. Banovini so prepuščene v glavnem ljudske šole, meščanske šole in Srednje šole pa tudi glede teh je poverjena banovini predvsem skrb za gradnjo in vzdrževanje šolskih poslopij ter preskrbe z učili.
Moramo pri tem priznati, da je banovina svojo nalogo, v kolikor ji je bila poverjena, v naravnost Odlični meri izvršila. Saj je iz teh skromnih sredstev, ki so ji na razpolago, podprla nešteto občin pri gradnji ljudskih šol, gradila sama nekaj važnih srednjih šol ter celo dajala znatne podpore k vzdrževanju in gradnji zavodom, ki si jih je država pridržala, odnosno, ki bi jih država sama morala graditi, da omenim samo hidrotehnični laboratorij ter univerzitetno knjižnico v Ljubljani.
Jasno je, da so potrebe naše ljudskošolske in srednješolske prosvete mnogo večje, kakor pa ima za to banovina razpoložljivih sredstev. Zato ni čuda, če statistika o našem ljudskem šolstvo izkazuje, da manjka samo pri ljudskih šolah še 1282 učilnic ter da več ko ena četrtina vseh poslopij, namenjenih za ljudske šole, ne ustreza najosnovnejšim šolskim predpisem zlasti pa ne higijenskim. Isto je pri srednjih šolah. Naše Srednje šole so s številom učencev vse preobremenjene, saj imajo okroglo po 1-000 in celo nad 1.200 učencev. Iz rednih sredstev banovina pač ne more sproti preskrbeti toliko prostorov, kolikor bi bilo potrebno za normalni razvoj našega šolstva. Nujno so pa potrebne v najkrajšem času gradnje novih srednješolskih poslopij, zlasti v Murski Soboti, Celju, Ljubljani in Mariboru.
O naši univerzi je pa kar žalostno govoriti. Država sicer Zaenkrat še ni naložila naši banovini, da bi tudi ona morala graditi univerzitetna poslopja, ki nam tako primanjkujejo in je potreba po njih tako kričeča, da je banovina v vsej svoji revščini kljub temu prostovoljno nekaj žrtvovala v ta namen, da se vsaj najnujnejša univerzitetna poslopja začno graditi.
Povdarili smo, da je banovina v danih razmerah in v okviru svojih finančnih zmožnosti storila vse, kolikor je pač mogla za omiljenje naše šolske in vobče naše Slovenske prosvetne krize. Priznati moramo, da več ni mogla storiti. Iz svojih sredstev je gradila, kolikor je mogla, zato ji v tem pogledu ne moremo ničesar očitati, četudi je naše Šolstvo glede prostorov sila nezadovoljivo. Mnogo bi pa lahko storila banovina v pogledu namestitev in pravilne razdelitve učiteljskih moči, vendar to žal ne spada v njeno kompetenco, ker ta posel vrši ministrstvo prosvete. V pogledu učiteljskih moči, njih števila in namestitve po posameznih učnih zavodih je pa slika za
prosvetne razmere naravnost zelo žalostna.
Če pogledamo ljudsko šolo, se nam nudi žalostna slika, da imamo v Sloveniji 250 oddelkov brez učne moči. Poleg tega čaka okrog 200 učiteljev na upokojitev, ker so za redni pouk v šoli že povsem odslužili ter imajo vse pogoje za upokojitev. Lahko bi tedaj rekli, da je v naši banovini okrog 450 oddelkov nezasedenih, odnosno nezadovoljivo zasedenih. Še žalostnejše je, če pomislimo, da imamo poleg tako velikega pomanjkanja učiteljstva na naših šolah izredno veliko število mladih dela-zmožnih in delaželjnih učiteljskih abiturientov, katerih število znaša 455 in ki ne morejo priti do službe. Od teh nekateri že čakajo od leta 1932., 1933. in 1934. isto veliko pomanjkanje se čuti pri srednjih šolah, kjer pogrešamo letos kar 30 učnih moči. Tako se na srednjih šolah nekateri Važni predmeti sploh ne poučujejo, ker ni učiteljev, ali je pa več predmetov okrnjenih, da jih poučujejo samo v zmanjšanem številu ur. Neprijetno vpliva tudi na razvoj našega šolstva dejstvo, da tako učitelji na ljudskih šolah, kakor profosorji na srednjih šolah skoraj nikoli niso pravočasno z začetkom šolskega leta na svojih mestih in se skoraj redno dogaja, da pride šolski pouk šele po daljšem času v normalni tir.
Glede pomanjkanja potrebnih šolskih zgradb, kakor tudi pomanjkanja učiteljstva ne bi čutili prav nobenih bolečin, ako bi vedeli, da država ni v stanu temu odpomoči. Pri nas država, odkar obstoji Jugoslavija, ni gradila niti ene ljudske šole in niti ene srednje šole. Ako bi se to tudi drugod dogajalo, da bi tudi v drugih pokrajinah naša države morala za to skrbeti samoupravna telesa, nas ne bi to dejstvo niti malo vznemirjalo. Ne moremo pa smatrati za pravično, če vemo in vidimo, da je država v zadnjih štirih letih zgradba v Beogradu pet velikih modernih srednješolskih poslopij, tako da ima danes Beograd sam več srednjih šol, ko vsa Slovenija skupaj. Beograd sam namreč ima 16 srednjih šol, dočim ima vsa Slovenija skupaj le 10 popolnih srednjih šol in 4 nepopolne. Poleg tega je država v srbskih pokrajinah zgradila nešteto ljudskih šol na državne stroške, pri nas pa niti ene in še podpore, ki jih je dajala država pri gradnjah ljudskih šol, so tako neverjetno in sramotno nizke, da niti omembe niso vredne. Glede učiteljstva na ljudskih in srednjih šolah v južnem delu naše države vemo, da so vse šole polno zasedene. Še več! V Beogradu samem je 20 profesorjev, ki nimajo nobenega drugega posla, kakor tega, da nadomestujejo slučajno odsotne nastavljence na srednjih šolah. In pri nas pa manjka samo v letošnjem šolskem letu na srednjih šolah vsega skupaj 32 profesorjev, med temi 11 katehetov.
Naša Slovenska narodna prosveta je močno ovirana tudi radi centralizacije vse prosvete v Beogradu. Tako se vrši nameščanje, premeščanje in dodeljevanje učnih moči vse iz Beograda. To znači izredno izgubo časa in povzroča v nešteto slučajih najrazličnejše neprilike. Še večja ovira za razvoj naše prosvete je enoten učni načrt za vse šole. Iz avtentičnih izjav zanesljivih strokovnjakov in odgovornih oseb vemo, dá se v naših šolah rabijo tudi take knjige, ki si v bistvenih stvareh med seboj nasprotujejo, mnoge izmed njih pa ža-
lijo narodni in verski čut naše mladine in. našega naroda. Radi tega moramo tudi odločno zavrniti nameravano monopolizacijo učnih knjig. Za našo mladino ne more nihče pisati knjig, ki ne pozna naših razmer, naše zgodovine in kulture, nihče ki ni kot Slovenec zaveden in v verskem pogledu pozitivno veren. Naravnost šikanizacija naše Slovenske prosvete je pa monopolizacija zvezkov in šolskih tiskovin. Mladina, ki bi se morala v šolah učiti reda, čistoče in vestnosti, ravno po šolskih tiskovinah spoznava nered in nesolidnost našega centralizma.
Tudi učila na naših srednjih šolah so povečini še iz predvojne dobe in so že doslužila. Naše šole si radi pomanjkanja kreditov novih učil ne morejo nabavljati, zato je marsikje nemogoč pouk s poskusi iz fizike, mehanike in kemije, kar v veliki meri ovira normalni razvoj naše prosvete.
Mi Slovenci nismo toliko nedorasli in nevedni, da ne bi dobro in jasno opazili in spoznali, da se z našo prosveto od gotove strani dela to namenoma in sistematično. Mi dobro vemo, da v Beogradu obstojajo struje, ki ne samo da neradi gledajo razvoj in porast naše Slovenske narodne kulture, temveč storijo vse, da bi našo slovensko kulturo in tudi naše slovensko gospodarstvo zavrli in usmerili v tir, po katerem bi vse to donašalo tem krogom samo dobičke. Kolikor pa od kakše naše ustanove ne bi imeli pozitivnih in otipljivih dobičkov, zanje nima več pravice obstojati in je treba to po njihovih nazorih kot nekoristno odstraniti in uničiti. Žal so tem razdiralnim strujam šli na roko v naši državi najrazličnejši režimi in večina vlad. Marsikaj bi mi že imeli, in bi si ustvarili iz lastnih moči in iz lastnih sredstev, ko nas ne bi te struje ob kumovanju naših Jugoslovenski vlad ovirale. Saj imamo po vseh državnih, človeških in božjih zakonih pravico do kulturnega in gospodarskega razvoja kot svoboden državni narod ravno tako kot Srbi ali Hrvati. Naravnost ironija je, kako dolgo in koliko se že borimo za svojo univerzo, da se izpopolni in dogradi, pa še danes nismo dosegli tega. Koliko smo se samo morali boriti za nekaj tako samo ob sebi umevnega, kot je naša univerzitetna knjižnica. Saj ničesar nismo prosili in ne prosimo, da nam da kdo drugi, temveč zahtevamo samo, naj se nam iz naših prihrankov, iz naših sredstev da to, kar nam gre. Saj k državnim dohodkom prispevamo sorazmerno neprimerno več, kakor vse druge banovine, zato imamo tudi pravico, da se nam da sorazmerno vsaj toliko, koliko se da drugim. Če pa vidimo in vemo, kaj vse in koliko je država dala beograjski univerzi v tem času, kaj vse se je tam že zgradilo in kaj vse se namerava še v najkrajšem času zgraditi, odnosno se že gradi, potem smatram tisto našo naravnost brezupno borbo, da se nam zgradi univerzitetna knjižnica, naravnost za našo narodno kulturno sramoto. Koliko resolucij, deputacij, utemeljitev, dokazov smo morali dan na dan pošiljati v Beograd, da smo končno dobili to, kar tako nujno potrebujemo. To, kar je naš narod pretrpel v borbi za univerzitetno knjižnico, bi moralo oslabeti živce tudi mnogo močnejšemu narodu, kakor naš slovenski narod.
(Dale)
2
NOVINE
13. marca 1938.
Nedela
v posti druga.
Evangelij (Sv, Mataj 17.) Tisti čas vzeo je sebom Jezuš Petra, i Jakoba, i Janoša, brata njegovoga, i pelao je nje na breg visiki zosed : i preobrazo se je pred njimi. I sveto se je obraz njegov, liki sunce; gvant pa njegov je beli gratao, liki Sneg. I ovo skazala sta se njim Mojzeš, ino Eliaš ž njim gučeča. Odgovoreči pa Peter pravo je Jezuši : Gospodne, dobro je nam eti biti: či ščeš, napravimo eti šatore, tebi ednoga, Mojzeši ednoga, i Eliaši ednoga. Gda je pa on ešče gučao, ovo svetli oblak je obsencao nje : i ovo glas z oblaka, govoreči: Eto je Sin moj lübleni, v šterom se je meni dobro dopadnolo, njega poslüšajte. I da bi čüli Vučenicke, spadnoli so na obraz svoj, i zbojali so se jako. I pristopo je Jezuš, i dotekno se je njih, i pravo je njim: stante gori, i nebojte se. Prizdignovši pa oči svoje, nikoga so nej vidili, nego samoga Jezusa. I doli idoči oni z brejga, zapovedo je njim Jezuš govoreči: nikomi ne povejte videnja, dokeč Sin človeči od mrtvi gori ne stane. *
Gospod je vzeo tri apoštole i šo ž njimi na goro Tabor. Pred temi tremi se je naednok spremenio. Za nekaj časa so takrekoč nebesa stopila na zemlo. Za nekaj trenutkov je Jezuš oblekeo nebesko veličastvo. S tem je šteo svojim lüblenim vučenikom praviti : Vidite, takši sam v istini ! Na zemli je z mojim človečim telom to prikrito. Nebesa so moj pravi dom. Tam me bote gledali ! Tam bo zmerom tak lepo !
Ne je pa ešče prišeo tisti čas, da bi to nebesko veselje apoštolje mogii stalno vživati. Gda so povzdignoli oči, je bilo pa vse kak prle. Samo za trenutek je Bog odpro nebeska vrata, da so malo vidili, kak lepo je tam.
Zakaj je Gospod vse to včino? Zato, naj bi vučeniki te, gda Ga bodo vidili na Olskoj gori ponižanoga i potrtoga do smrti, nad njim ne zdvojili. Da bi pri spomini na to Veličanstvo znali, da je Jezuš pri vsem svojem trplenji i ponižanji itak vsemogočni Bog, da če trpi, trpi popunoma radovolno.
Tak je bilo Jezušovo spremenjenje apoštolom dokaz, da je on pravi Bog i da je njegov navuk istinski. Bilo jim je pa tüdi poroštvo, da bodo tüdi oni po kratkom zemelskom trplenji poveličani, spremenjeni, deležni Jezušove nebeske slave. Od toga so prvi krščeniki bili trdno osvedočeni. Ravno to osvedočenje jim je davalo takšo moč, da so svojo vero čuvali i branili.
Mislite, ka bi vučeniki mogli prestati takše grozne muke, če ne bi meli toga osvedočenja? Dugih tristo let je trpelo preganjanje prvih krščenikov. Okoli 15 milijonov je bilo mantrnikov. Celo deca so šla z veseljom v smrt. Sv. Nežika — 13 let stara, sv. Agapit 14 let i toliko drügih, ešče mlajši. Kak so mogli takši, ki so komaj začnoli živeti, tak radi iti v smrt? Stalno zato, ar so bili trdno osvedočeni, ka je velike slava čaka včasi, kak jim bo glava odletela pod mečom. Vsa strašna moč poganske države je bila obrnjena v to, da zatere krščanstvo. Nego ne ! Vsikdar nove trume iz vseh stanov so stopale veselo pred sodnike, pod meč, pred Zveri. Ka jim je davalo takšo nepremaglivo moč? Boža milost, z vüpanjom na večno plačilo; trdno osvedočenje, da bodo po kratkom trplenji večno i neizmerno poveličani.
Tüdi nas naj vüpanje na večno poveličanje napunjavla in sprevaja, da ostanemo trdni i stanovitni v slüžbi Gospodovoj. Tüdi za nas se je na gori Tabor spremeno Jezuš, da bi nam pokazao, kak moremo meti pred očmi nebesko veselje, posebno v britkosti toga živlenja.
Skupno pismo
španskih škofov škofom vsega sveta zaradi vojne v Španiji.
In takšno je človeško življenje in takšen red božje previdnosti — ne da bi bilo doslej možno najti nadomestita — da je vojska, ki je za človeštvo ena najstrašnejših šib, včasih zdravilo, edino, ki more stvari spet postaviti v tečaje resnice in jih iznova spraviti pod vlado miru. Zato Cerkev blagoslavlja vojna znamenja, čeprav je hči Kneza miru; zato je ustanavljala vojaške redove ter urejevala križarske vojne proti sovražnikom vere.
Ni tako v našem primeru. Cerkev te vojne ni iskala; zato ne verjamemo, da bi jo bilo treba braniti pred očitkom, da je vojskujoča se stranka, kakor so inozemski listi označevali špansko Cerkev. Res so se tisoči njenih sinov pokorili povelju svoje vesti in svojega domoljubja ter se na svojo osebno odgovornost dvignili z orožjem, da bi rešili načela krščanske vere in pravičnosti, ki so stoletja in stoletja oblikovala življenje našega naroda; toda kdor Cerkev dolži, da je to vojno izzvala ali da je sklepala zarote zanjo in da za nje preprečitev ni storila vsega, kar je bilo v njeni moči, ta resnice ne pozna ali pa jo potvarja.
To je položaj španskih škofov in Španske Cerkve spričo dejstva sedanje vojne. Zasramovati in preganjali so jo, preden je vojna izbruhnila ; Cerkev je bila glavna žrtev za besnost ene izmed vojskujočih se strank; in s svojimi prošnjami, svojimi opomini in s svojim vplivom ni nehala prizadevati si, da bi njeno škodo zmanjšala in dneve preskušnje skrajšala.
In če danes skupno izražamo svojo sodbo o prezapletenem vprašanju vojne v Španiji, storimo to prvič zato, ker je vojna, ludi če je bila političnega ali družabnega značaja, tako hudo pretresla verski red in ker je bilo že od vsega njenega začetka jasno, da ena izmed vojskujočih se strank hoče katoliško vero v Španiji iztrebiti. Zato mi, katoliški škofje, nismo mogli molčati, saj bi s tem zanemarili koristi našega Gospoda Jezusa Kristusa in zaslužili strašni priimek „nemili psov“, s katerim prerok zaznamuje tiste, ki bi spričo krivice morali govoriti, pa molče. Drugič pa podajamo svojo sodbo zato, ker so v inozemstvu položaj španske Cerkve, to je, španskega episkopata, pred bojem krivo tolmačili: v neki zamejni katoliški reviji zelo viden politik toliko, da pripisuje vojne duševni slepoti španskih nadškof ov, ki jih označuje za starce, ki dolgujejo vse, kar so, monarhistični vladavini in ki so z razlogi discipline in pokorščine druge škofe potegnili v smer narodnega gibanja.	(Dalje)
Pismo domačoj fari.
A sin pa le domov Rad vedno pohiti,
Pogosto v mislih se Doma, doma mudi...
— Pred leto dni sem na tom mesti napisao pismo domačoj vesi. Dnes ga pišem Tebi, draga mi gračka fara. Da ne bom veren sin samo svoje domače vesi, nego enako tüdi domače fare ! Da ne bo kakše — zamere !
Velka si, prostrana, teška, a nekaki pravijo, da tüdi „herašnja“ fara. Živeš svoje tiho, skromno živlenje z vsemi svojimi veselimi i žalostnimi vörami. Središče Tvojega dühovnoga i düševnoga živlenja pa je — cerkev. Ta se hodijo Tvoji očevje i matere, sinovje i hčere zahvalüvat za vesele i srečne vöre svojega živlenja; tam iščejo tolažbe v trenutkaj preizküšenj. Samo cerkev je svedokinja vseh veselih i’ žalostnih zdihlajov, vseh borb i zmag, vseh dobrot i milosti Tvojih vernikov. Živeš tisto živlenje, šteroga Te včita : katoličanska vera i slovenska zavest. Znaš, da dokeč boš verna Bogi, Cerkvi i svojemi slovenskomi domi, de boži blagoslov s Tebov. V fari, v šteroj cvete katoličansko jakostno i versko živlenje, Vlada zadovolnost, mir, red, poštenje. Od nje Bog odklanja nevidnim potom telko i telko nesreč, kaštig i nevol. V skromnosti i siromaštvi slüžiš Bogi, Cerkvi i domovini.
Kak vsepovsedi, se je tüdi po Tebi razraslo nekelko trnja i krplivja. Tüdi med Tvojimi vernimi sinovi i hčerami živejo takši, šteri neso v čast i na diko Tvojemi katoličanskomi imeni i živlenji, Tvojoj Slovenskoj Zavednosti. Puni so vsega tüjega blata, samo nikaj čistoga katoličanstva i slovenstva nega na njih. Seme je to šatanovo, seme odpadlih sinov. Če je gde potrebno vdariti po veri, cerkvi, dühovniki, po slovenskih voditelaj i po slovenskom lüdstvi, povsod so prvi, povsod delajo proti i blatijo. Da so siti i napiti t da jim je slobodna pot do razvuzdanosti — to je njihov živlenjski program. Gobave ovce — v velkoj farnoj drüžini ! Ogibli se zato njihovoga pokvarjenoga düha, s svojim zglednim katoličanskim živlenjom i s slovenskov zavednostjov jim pokazüj pot iz zablod k istini... Pri sküpnom farnom oltari moli za njihovo obračenje.
Edna od najtežjih Tvojih ran je gvüšno tüdi pitanje sezonskih delavcov i izseljencov. Kelko čiste, zdrave i poštene Tvoje mladosti i zrelosti zapüšča vsakše leto Tvoj sküpni oltar i ide po sveti za krühom. Sila siromaštva i potrebe, a včasih tüdi žela pohlepnosti i gizde, jih žene iz Tvojega varstva v hladno i nevarno tüjino. Ne moreš se opreti toj neizprosnosti. Delaj pa, da tüdi tam daleč raztepeni osta-
nejo Tvoji verni i ponosni Sinovje i hčere. Poveži je s pismi, z „Novinami“, z molitvami s sebov, da do vsi živeli s Tebov ono dühovno, občestveno farno živlenje, štero je najlepši dühovni kinč katoličancov.. S svojov domačov lübeznijov jih segrevaj, da ostanejo takši, kakši so odišli i se takši vrnejo, z velikov i čistov lübeznijov i hrepenenjom po domačom ognišči.
Veseli me, da razmiš pomen, silo, potrebo domačoga katoličanskoga tiska. Čüo sem, da poleg drügih dobrih časopisov majo častno mesto pri Tebi naše domače „Novine“. Tak je prav ! Samo ešče naprej ! Ne poslüšaj raznoga šinfanje od „pozvanih“ i „nepozvanih“ kritikov. Takšim so „Novine“ na poti ali pa ne razmijo njihovoga pomena za naše lüdstvo. Znaj, da „Novine“ spunjavlejo dnes najvažnejšo vlogo v kulturnom, socijalnom, gospodarskom i političnom živlenji naše krajine. Vsakše drüge novine so nam mačehe i se nas spomnijo samo te, gda nas nücajo ali pa čakajo kakši hasek. „Novine“ ne štejo samo pavri, nego je najdeš na stoli vsakšega resnoga izobraženca. — Tvoja vrata pa naj bodo zapreta vsakšemi zamazanomi, „liberalno“, „indiferentno“ ali pa celo „komunistično“ smrdečomi paperi i časopisi. Vsi ti majo samo eden namen : versko, jakostno, gospodarsko i politično te vničiti. Veri, da so Iskrene moje reči, ar kak veren
Palič Janos Jürij je bio kmet, doma blizi Dresden na Saškom v Nemčiji. Vmro je 21. februara leta 1788. Po imeni sodeč je bio Palič slovanskoga roda, dasi so dendenešnji tisti kraji že vsi nemški. Čeprav je bio Palič po pozvanji kmet, je vendar samo njegovo ime znano med vučenim svetom. Te kmečki možak se je najmre pečao tüdi z zvezdami i je postao sloveč zvezdoslovec. Leta 1758 je odkrio na nebi tak imenüvan Hallejov komet, ki je moži prineseo svetovno slavo. Vučeni svet zdaj obhaja 150-letnico smrti toga kmečkoga vučenjaka s slovanskim imenom.
Vodil boš zvesto ovčice,
Hranil jih s jedjo resnice ...“
Čüo sem Tvoje stare očeve zdihavati: „Oh, da mi je ešče telko živeti, da dočakam te radostni den. Potem rad zatisnem svoje trüdne oči.“ Tak zdihavajo tüdi Tvoje svete matere. I mladina? O ta gračka mladina ! Kak rada bi že vidla svojega Vilija pred oltarom Gospodovim! Što bi mogeo opisati njeno hrepenenje po tom veselom dnevi ? Da, lepe, svete so te žele ! Toda milost nove meše ne samo stvar Gospodovoga maziljenca, nego zadeva cele fara. To milost si fara mora izprositi i zaslüžiti od Boga. Zaslüžiti z zglednim živlenjem i toplov moluvijov, z vernostjov svojoj Cerkvi i narodi. Zato Ti, draga moja gračka fara, moli i prosi, da Bog pošle punost časa — Tebi svojega maziljenca. Prosi od Boga svetoga, gorečega levita, šteromi:
Iz bratov sreče njemu sreča klije, Veselje ljudsko njemu v oku sije, in tuja solza mu meči srce !
Grački Vili.
Akademski pesraarski zbor iz Ljubljane, ki nastopi v Soboti 12. marca.
Poročilo dr. Korošca,
notrašnjega ministra od stanja v državi.
Pri proračunskoj razspravi je dr. Korošec, notrašnji minister meo dugi govor, v šterom je izrazo popolno vüpanje, da pride do sporazuma z Hrvati, samo potreben je čas zato.
V svojem govori je povedo, da se uprava z orožništvom i policijov bo spopolnila, da je rovarenje med izseljenci, rovarenje proti državi posebno v Severnoj i Južnoj Ameriki popustilo, da se razbojnika taborišča v Italiji i na Vogrskom praznijo i vnogi zapelani državlani se mirno vračajo nazaj v domovino.
Oblast pa bo z büdnimi očmi ešče naprej pazila na delo komunistov, je pravo v svojem govori dr. Korošec.
Skupščina je govor dr. Korošca z velikim navdüšenjom i odobravanjom poslüšala.
Grčija i Turčija v zvezi.
Na spravišči Balkanske zveze sta na 10 let sklenile vojaško zvezo Grčija i Türčija, šterivi državi sta pred par leti vodile hüdo bojno med sebov.
Tvoj sin, vidim, na kakšno pot bi te radi spelali neprijatelje katoličanstva i Slovenstva. Svoji k svojim ! — Znam, draga domača fara, da že dugo toplo hrepeniš po ednoj velkoj milosti i sreči : po novoj meši. Znam, da težko pričaküješ dneva, gda boš mogla zaspevati ono tak redko, a zato tem bole sladko pesem:
„Novomešnik, bod’ pozdravljen, Od Boga si nam poslan ...
13. marca 1938.
NOVINE
3
Glasi iz Slovenske krajine.
Na podporo Novin je darüvao Sarjaš Štefan, Trnje iz Francije 10 Din. N. iz Sobote je poslao 45 Din., Paučič Jožef iz Francije 7 Din. Bog povrni.
D. Bistrica. V 71 leti starosti je vmro naš naročnik po večletnom teškom betegi, Godina Marko, posestnik. V pokojnom žalüje za svojim očom preč. g. Godina Jožef, misijonar, v Celji. Sprevod se je vršo z velikov vdeležbov marca 7. ki se ga vdeležo tüdi sin misijonar. Naj pokojnomi, vnogo trpečemi našemi naročniki zasveti večna svetlost, njegove ostale pa potolaži sladko Srce Jezušovo. Vsem naše globoko sožalje.
Trnje. Marca 3. proti večeri so zajokali črensovski zvonovje. Objokavali so vernoga cehmeštra, Horvat Sabo Jožefa, šteroga hiša v Trnji je vnoga desetletja slüžila verno cerkvi z cehmešterskov dužnostjov. Pokojni so se včakali 86 leta starosti. Bili dober krščanski mož, vdan cerkvi, verno spunjavali svoje verske dužnosti i v politiki tüdi vsikdar podpirali jedino krščanska načela. Z velikov vdeležbov smo jih zakopali 5. marca, stalnoga naročnika naših listov. Pokojni so preživeli 62 leti v zakoni i zapüstili za sebov dovico, vnüke i pravnüke. Večna svetlost naj njim sveti, njihovim ostalim pa naše sožalje.
Za posebni vlak v Budimpešto na 34. Evharistični svetovni kongres, ki ga organizira TUJSKOPROMETNA ZVEZA „PUTNIK“ v Maribori v sporazumi s škofijskim odborom za evharistične kongrese od 25. do 30. maja 1938 je uspelo dobiti dovolenje podalšanja termina sprejemanja prijav do 31. marca t. l. S tem je omogočena Prijava vseh onih, ki so prvi termin 28. febr. zamüdili pa se oprosijo vsi interesenti, da nemüdoma oddajo svoje prijave pri „PUTNIKI“ Maribor ali njegovih podružnicah v Celji, Ptuji, Gornjoj Radgoni, Št. llji ali Dravogradi. Prijave sprejemajo iz prijaznosti tüdi vsi župni uradi v območji lavantinske škofije, kje se dobijo vse potrebne informacije, prospekti i prijavnice ! Vožnja samo Din. 190. Izkoristite izredno ugodno priliko za obisk slikovite Budimpešte, priznano edno najlepših velemest Evrope i veličastvenih evharističnih svečanosti !
Veliki Dolenci. Tüdi je že čas, se nam oglasiti malo v »Novinaj“. No vej za meriti novosti smo nikše nej meli celi fašenek. Zdaj na kraji smo pa priredili veselo igro: „Bogati dovec“ pod vodstvom preč. g. plebanoša Horvat Franca. Lüdstvo je prišlo trno dosta, ka bi nam šče ednok tak velko šolo trbelo, pa te, če
bi vsi mesto meli. Čisti dobiček je namenjen na cerkev. Ali v začetki fašenka smo se mi šče na veselejše pripravlali, kajti do 7. febr. smo nej meli mi ednoga para v celoj fari, zato smo šteli bor voziti. Te so se nam pa te Julice, nikaj svadile pa so nam vsem pojbom celi kšeft pokvarile. Vej ravno nemamo več Julic, kak samo te tri, ka v glavnom prinas ladajo Maričike. Če bi što slučajno prišo k nam v Dolence pa bi rad štero deklo kaj pito, naj jo samo zove za Maričiko, pa gvüšno trufi. — Zahvalüjemo se vsem cenj. obiskovalcom naše igre. — Igralci z gospodom plivanošom vred.
Molitvene knige „Hodi k oltarskomi Svestvi“ so nešterni prosili. Nekaj falátov smo jih ešče dobili, lejko se Zglasite za nje. Knige so v platno vezane z zlatov obrezov. — Uredništvo Novin, Črensovci.
Soferski tečaj Touring-Cluba. V zadnjoj štev. Novin, smo čteli, da organizira Touring-Club pri nas šoferski tečaj. Tečaj za začetnike i za že izpitane šofere. Ta vest je vzbüdila povsod veliko zanimanje i kak smo zvedeli, se je priglasilo že nad 10 kandidatov. Ar se bo vršo te tečaj v Soboti, bo vsem dana prilika vdeležiti se tečaja. Z tem v zvezi pa bodo tüdi stroški preci nižji — kak nam je zagotovleno — od šoferskih tečajov v drügih krajaj npr. v Maribori i v Ljubljani. Hvaležni smo prireditelom, da so se spomnili najsevernejšega dela naše vozkejše domovine, kajti do zdaj so bili posamezniki prisiljeni trošiti precejšnje vsote za tečaje i izpite, ki so se vršili do zdaj v drügih krajaj. Kak nam je bilo povedano, se bo začeo te tečaj 1. aprila i bo trpo predvidoma 1 mesec, nato se bodo vršili izpiti. Vsebüvao bo teoretičen i praktičen deo. Predavanja se bodo vršila predpoldne, praktične vožnje pa popoldne. Priporačamo vsem onim, šteri bi se tečaja radi vdeležili, da to taki sporočijo Zadrugi mlatilničarjev, Gorica 9. p. Puconci, od tam se dobijo podrobna pojasnila.
To je nikša sreča nej. Dva moška sta si pogučavala. Eden pravi : zdaj so najsrčnejši goričanci, ka majo dosta vina, lejko pijejo, ka njim koža držij. Drügi pravi : - e - to ti je nikša sreča nej, nej za telo pa nej za düšo. „Kak nebi bila sreča, večkrat vidim, da ide goričanec z ženov z goric, pa nos mata erdéči, pa na dva kraja nosa modre rinke, to se pravi alkoholni rinki, da njima vino vročino pa krv pod kožo požene, da je pa telo gingavo, mrzlo, za delo pa nikše nej !“ Tak sta si gučala i tiho postanola. Zdaj pa poglednimo mi
človeka, šteri je ešče nigdar vino nej pio. Te je zdrav, močen, čistoga obraza, kak dete ; zima njemi nikša ne škodi, pri vsakšem deli je prvi delavec, šteri je več vreden, alkoolik ali pa trejzen človek?
Kotrigam Agrarne i gospodarsko-podporne zadruge. Tiste kotrige, ki so nas prosile, naj njim za delež, šteroga majo v zadrugi, pošilamo Novine, obveščamo, da samo letos ešče vzememo te prepis. Naj zapišejo gor na legitimacijo ali knigo, ali če teh nemajo, na poseben papir ete reči : Zročim te peneze za Novine, ali Marijin List, ali oboje, (kak pač želejo naročiti) od l. 1938. naprej. Nato se pa podpišejo i te listek dostavijo upravi Novin. Kotrige, ki želejo meti doge za svoj delež, naj se javijo v pisarni v Našem Domi vsaki delaven den predpoldnom. Doge so ešče na razpolago. Edna kotriga iz Medjimurja ponüja svoje vino na odküp, ki nameni biti küpec, naj se Istotak javi v Našem Domi v Črensovcih. - Vodstvo zadruge.
Serdica. Preminoči tjeden se je pripelao k nam neki avto iz Austrije, ki je meo od zadaj plakat z nemškim napisom: „Živela velka nemška revolucija“. No, to bi nam ešče trbelo.
Meteličnost. Po lanskom mokrom leti so se pojavile pri našoj govenskoj živini metelice v jetraj ino so že dozdaj včinole vnogo škode našim gospodarom. Dnesden pa mamo že sredstva i vrastvo, z šterim se pravočasno lejko prepreči nesreča. Pregled po živinozdravniki, ki z povečalom ali drobnogledom v blati najde jajčeca metelic, je že vsem Znani ino se že vrši na vse kraje. Vrastvo se dobi vu vsej apotekaj. Tak tüdi v Beltincih, gde naš banov. živinozdravnik opravla pregled blata (lojna) za 3 Din Tüdi se je pobrigao, ka je vrastvo proti metelicam „Protumetilj“ falejši, ino se dobi pri njem pa tüdi v apoteki za 2·50 Din. edna pilula. To pa za zdaj samo v Beltinci.
Kuzma. Pri nas se pripravlamo i delamo, da bo kemprle stala nova cerkev i farov. Letos bomo cigeo žgali. Vüpamo, ka se tüdi drügi, šteri so zdaj proti, premislijo i nam bodo z veseljom pomagali pri deli, posebno pa Trdkovčarje.
Črensovci. Socialni tečaj dečkov se je dovršo s sküpnim svetim obhajilom dnes tjeden.
Grad. V januari smo si zvolili novi cerkveni odbor. Volitve so šle v lepom redi naprej i mamo v odbori samo dobre može kak g. Maršeka, Bačiča itd. Letos bomo popravlali streho na cerkvi i türen, tüdi zvünaj ščemo cerkev olepšati i farov popraviti.	
Sobota. Spravišče Zveze Poljskih delavcov se je vršilo v nedelo v najlepšem vremeni. Obiskalo ga je na jezere delavcov, celo iz Štajara i Medjimurja. Spravišče je počastio s svojim obiskom g. dr. Schanbach Franc, senator.
Cankova. Zavolo občinskih volitev, štere bodo 27. marca, je pri nas preci mirno. Nega nikši posebnih agitacij. Občinska hiša bo skoron ščista dogotovlena. Gda bo tam gotovo, te se dva razreda začasno preselita v občinsko hišo. Deo stare šole pa poderemo i bomo na spomlad začnoli z zidanjom nove šole. Cerkvena občina je odstopila za šolo en deo prostora i en deo stare šole, šteri se zdaj podere. Politična občina da kak odškodnino popraviti kantorsko stanovanje i da v gotovini 10.000 Din. Nova šola nas bo stala malo menje kak pol milijona. Dobro, ka smo si. do zdaj že okoli 200.000 Din. prišparali, stojezero dinarov dobimo posojila i bomo na te način lehko začnoli z zidanjom potrebne šole.
Tišina. Premeščena je od nas v Šmarje pri Jelšah vučitelica gdč. Sonja Kosi, štera je duga leta slüžbovala pri nas. Želemo njoj na novom mesti vnogo uspeha.
Rankovci. Delo pri graditvi novoga mosta na glavnoj cesti Sobota — Radgona lepo napredüje. Po starom mosti je bilo itak že nevarno voziti vekšo težino i je bilo nüjno potrebno, da se je začnola graditev novoga.
Sv. Jurij. Kak smo zvedili, do novoga kluča za pametivo ne pride. To pa zato, ka je vnogo takši, šteri nikaj ne bi radi dali. Ešče itak se vršijo po raznih hišaj seje zavolo toga. Ov pondelek je bila takša seja pri Krenosi v Serdici. Dobromisleči  možje so na to sejo niti pozvani nej bili. Se razmi, ka se na takšoj seji ne guči kaj dobroga i pobožnoga. Sklenjeno je bilo, ka de se davalo od vsakšega plüga 3 korone. Ništerni so pravili : za eden navaden cigar po 3 korone, to že damo od plüga, či resan nači nede šlo. — Takše seje so pri nas zdaj pogoste i se s tem samo narod burka. Zato ešče ednok prosimo, naj župni urad denok ednog prijavi vse to političnoj oblasti. Politično i cerkveno oblast pa prosimo, da nastopita proti tistim, ki v našoj fari v verskom pogledi telko škodijo, ka de se to poznalo ešče vnoga desetletja. Pitamo pa tüdi naše orožnike, ali njim je vse to, ka se v našoj fari zadnja leta godi, kaj znano. Či znajo za vse te nerede, nemire i agitacije, prosimo odgovora, kakša navodila so dobili od politične oblasti za svoje prijave. Mi tüdi ne vemo, če se sme do 50 moškov vküp zbrati na kakšo sejo, brezi do-
volenja ? A to se zadnji čas večkrat dogaja i se na tej sejaj čüdne stvari gučijo. Naj se dogodki pri zadnjoj fermi — ne ponovijo več nikdar pri nas, zato prosimo strogi nastop v smisli zakona.
Pertoča. Naš župan, g. Kolmanko, so nam spravili 1 vagon kukorce po znižanoj ceni. Pripravlamo se na volitve za 27. marc. Že gnjes znamo, koga mo volili i ka bodo zvoljeni nazaj dozdajšnji župan g. Kolmanko, šteroga vsi poznamo kak poštenoga, treznoga i sposobnoga moža. — Začnoli smo nabirati prostovolne dare za nagrobni spomenik pokojnomi plebanoši g. Bagari-ji. Lüdje radi dajo i s tem pokažejo, ka poštüjejo svoje dühovnike i je lübijo tüdi po smrti.
Pozdrav dobroga g. vučitela. G. Štrus Franc, bivši vučiteo v Dolini piše: „Bog živi Slovensko krajino in ljudstvo, ki v njej prebive“. Gospod Štrus je premeščen od nas v Blagovico.
Markovci. V našoj cerkvi se je vršo te tjeden sv. misijon, šteri je preživo naše dühovno živlenje. Sv. misijon sta vodila Preč. g. salezijanca Vogrin Štefan i Lovrenčič Jožef, našiva domačina. Bug njima povrni trüde.
Na misijon mrs. Kereca na Kitajskom je daruvala Vožar Terezija iz V. Polane 10 Din., Maučec Ana nabrala v Bakovcih 153 Din, dve Meolicovi Aniki iz Kroga sta nabrali v Satahovcih 102 Din, v Krogi i v Soboti 160·25 Din, Meolic Anika i Holcman Terezija v Murskih Črncih 82 D, Balaško Treza v Borejcih 66 D, Frangeš Terezija, vučitelica na Tišini darüvala 100 Din, Gobar Treza nabrala v Gradišči, v Tropovcih i na Tišini 74 D. Penezi so bili prek dani ravnitelstvi Martinišča i poslani v Ljubljano i tamodnet pa g. misijonari. Nabiralkam i vsem darovnikom Bog plati !
Dühovne vaje za salezijanske sotrüdnice i tüdi za drüge ženske i dekle bodo v Martinišči od 30. marca pa do 3. aprila. Začetek 30. marca večer ob pol 7, Zaklüček 3. aprila zajtra. Predge bodo vsaki den ob 6 zajtra i ob pol 7 večer.
Tüdi za moške (može i dečke) bodo v Martinišči dühovne vaje. Začetek bo 10. aprila, na cvetno nedelo večer ob pol 7 i Zaklüček na velki četrtek vgojdno (14. aprila). Predge bodo ob 6 vgojdno i ob pol 7 večer. K obilnoj vdeležbi pri obojih dühovnih vajah vas vabi vodstvo Martinišča.
Rogaševci. Občinski odborniki smo meli preminoči keden proračunsko sejo. Seja je bila proti pričaküvanji mirna. Župani, šteri je do zdaj meo samo 350 Din. mesečno, smo zvišali plačo na 520 Din. Tajnik ma do zdaj 550 Din. na mesec. Ništerni so bili za to, da bi se njemi malo znižalo, pa se je dobro brano. Celi proračun občine Rogaševci znaša nekaj nad 100 jezero dinarov.
ZAHVALA.
Vsem, ki so z nami sočustvovali in nas tolažili ob britki izgubi našega predragega moža in očeta
KAUFMAN JOSIPA
nadzornika Vodne zadruge,
izrekamo iskreno zahvalo. Zahvaljujemo se tudi najtopleje vsem, ki so pokojnega spremili na njegovi zadnji poti.
D. Lendava, dne 7. marca 1938. Žalujoča rodbina : Kaufman - Novak
Svojemu bivšemu učitelju, 
g. Franc Zacherlu,
v Ljutomeru
za njegov 70-letni rojstni dan :
Spomin se vrača danes v pretekle dni, ob njem srce ljubeče se ustavlja ; kdo si preblagi, ki te naš spomin slavi, ki dela Tvoja, v vrstah teh proslavlja ?
Učitelj bivši nas !
Z hvaležnimi pozdravi, k tebi vračajo se danes vsi, ki jim najboljši bil si ti vzgojitelj, otroških nežnih src, premili bil vrtnar, k življenski sreči blag — voditelj !
Le za mladino srce Tvoje je gorelo, njej v blagor si posvečal vse moči ; za njo si delal in trpel, za njo še danes, slednjih tvoj utrip — srca drhti !
Vsi vemo, da trnjeva so bila tvoja pota,
ki te vodila skoz’ življenje so ; a skoz’ nje te varno vedno spremljala je božja roka, — da še danes jasno tvoje ti žari oko !
O da bi mogli ti za dela tvoja, vence zviti,
ki ga zaslužil si v teku let ; da bi vsaj malo mogli ti vrniti, kar storil si, za svoj mladinski cvet !
Veruj premili, blagi naš vzgojitelj, da tvoja dela rodila so obilen blagoslov ;
da slednja tvoja žrtev je uspeh rodila, kar storil v blagor nas svojih si otrok !
Za tvoj sedemdesetletni, rojstni dan, kličemo ti vsi, hvaležno srčno vdani : „Še mnoga leta, dobri Bog te naj živi, in srečnega med nami te ohrani !“
Tvoji bivši učenci in učenke.
Tomi lepomi pozdravi se pridrüži tüdi uredništvo Novin i svojemi dugoletnomi naročniki žele popolen nebeski blagoslov ob 70 letnici.
Urednik.
Biseri iz pisem
g. Camplin-u,
izseljenskemu duhovniku v Franciji.
„Dobrodošli naš prečastiti gospod dühovni oča ! Od radosti so me obide skuze, gda sem zaglednola na pismi Vaš naslov. Bog Vam plati jezero i jezerokrat. Najiskrenej Vas pozdravlam ! Jezuš i Marija i sveti Jožef naj
Vas vodijo po Vašoj trnjavoj poti... Oprostite mi, ka sem slabo pisala, ve znate kak je v slüžbi : trüdne so mi roke i nemrem lepo pisati... vnogo pozdravov i rokopolüb od Barice Domankiš“.
»Vi nam bodete velika pomoč, ka je dosta takših, ki so že zablodili i blodijo brez Boga, ka jih nišče ne opominao na cerkev ... Mogoče nete mogli iti do vsakoga, ali dosta jih je, ki teško čakajo na Vas... Tü vsi komaj čakajo na Vas i velikonočno spoved... Zdaj Vas še enkrat pozdravim i vsi drügi bratje v Jezuši Kristuši i Vam Želemo puno Božega blagoslova. Hvaljen Jezuš i Marija. Z odličnim spoštovanjem Anton Horvat.“
„Prav srčno Vas poziva, prijte čeravno nate meli dovolenja (za spovedavanje i zdavanje), samo ka te naj vidili, ka te Vij tüdi med nami... Ivan Bojnec i Margita Seredi.“
»Dragi sin, tüdi č. g. Križani naj te blagoslovi v vsem. Velike so dužnosti, liki On de Plačnik. Jes tüdi težave man . . . San že čtela, ka nega tak dobrih ka nenazočih starišov ne bi kaj slaboga včinoli, pa ne tak slabih, ka nenazočih starišov kaj dobroga. Dostakrat me preveč z nemirja, či ne vem, ka za posla majo kama. Marija, Mati žalostna naj mi sprosi moč, ka mo tá prenašala; vej se spominam njegovih patronov... Camplin Treza.“
„Tako vidiš teče živlenje pri nas. Veselic mnogo, pleše staro in mlado. Marijine družbenke in ,Frančiškove sestre‘. Poslednje so se nekam preveč navzele Frančiškovega veselega duha. Vidiš, tako se bavimo s samimi malenkostmi, ki niso vredne, da človek z njimi zapravlja čas in moči. Med tem ko Ti gotovo širokopotezno delaš načrte in se pripravljaš za svoje težko, a lepo misijonsko delo. Pozdravlja Te in vsi naši Jože Varga.“
Lepo kmečko posestvo,
12 oralov, arondirauo, obstoječe iz njiv, travnikov, sadovnjaka s 600 sadnimi drevesi. 7 glav goveje živine, v okolici Maribora se ugodno proda. Vprašati pri: JOSIP SEREC, kavarna Jadran, Maribor.
4
NOVINE
13. marca 1938.
„HIZICKI DOMAČOJ“
Pisma naših z tüjine
M. J. Golob: Letos smo mislili obslužavati 25 letnico fare pa so razmere talco slabe, da ni mogoče. Mora biti pozneje i leti, če se na bolje obrne. Dne 26. jan. je obteldo 25 let, odkar sam imel prvo službo božjo za Slovence v Bridgeportu. Tako nam hitro minejšo leta. Skoro pominamo tudi mi.
Paučič Jožef i žena, Tigy : Velečastiti g. urednik ! Že obdrügim se vam javlam iz tüjine. Prte kak bi vam kaj pisao, vas najprle lepo dava pozdraviti z ženov Maričov ino vam želeva lübe zdravje v etom novom leti, vsega zavole, düšnoga zveličanja pa naj več. Lübi Jezuš ino Bl. Dev. Marija naj vam bodeta bogativa plačnika, da bodete ešče duga ino duga leta mogli vrejüvati naše krščanske liste, štere so nam ino našoj Slovenskoj mladini jako potrebni, ki smo razstepeni po celoj Franciji ino Nemčiji. Naznanjam vam, da sva z ženov naročnino odposlala za celo leto za Novine i za M. list i ka bode više, darüjeva za podporo naših krščanskih listov. Prav srčno se vam zahvalüjeva na rednom pošilanji Novin, navadno je dobivava v nedelo, kalendari sva tüdi dobila. Veleč. g. uredniki Spravo sam vam edno naročnic, Mlinarič Katarino, štera je v istoj vesi, kak sam jas, štera isto želno pričakuje naše krščanske liste. Naročnino na celo leto je plačala ino smo jo taki od poslali za Novine, M. list i za kalendare.
Pelek Martin, Ferme de-la Rojen ti V. Polane: Prečastiti g. uredniki Vu imeni Jezuša i Marije vas jes pozdravlam iz te hladne tüjine i vas priporočam sv. Jožefi, vašemi krstnomi patroni, šteroga god te obhajali 19. marca. Naj vam izprosi od Boga še vnoga i vnoga leta zdravja, da te šče mogii skrbeti vnoga leta za nas izseljence, ki sme razstepeni po tujini. Naznanjam vam, velečastiti gospod, eti sva dva iz Slov. krajine i vaše krščanske Novine redno vdablava, že v soboto je dobiva, štere so nama na velko veselje, štera nama prinašajo vesele i žalostne novice iz Slov. krajine. Večkrat bi je oba radiva štela, zato si pa šče zdaj naročja M. list, šteri de nama tüdi na velko veselje,
ar vidiva, da edino vaši krščanski listi nas ohranijo vu toj, tako malo krščanskoj Franciji. Zato je pa priporočava vsakomi izseljenci Slov. krajine. Zato pa pozdravla vas, častiti gosp. urednik i celo upravo Novin. Tüdi pozdravlam svojo rojstno ves V. Polano, svojo mater, brata i sestro, gospoda župnika, Marijino družbo i gasilsko četo. Tak bodi pozdravlena Slov. krajina i nepozabi na nas izseljence.
Kozar Štefan, Ferme de-la Rojen iz Martinja: Velečastiti g. urednik ! Pozdravlam jih od dalešnje tüjine i njim želem lübo zdravje od Boga i Marije, da bi ešče duga leta nas mogli skrbeti z Vašimi krščanskimi listi. Novine redno dobivam, štere mi vsakšo soboto prinesejo novoga iz mile Slov. krajine i domovine, štere so mi na veselje i hasek. Pozdravlam svoje domače, sestre i rodbino, posebno svoje prijatele z moje rojstne vesi i Martinske dečke. Njim želem lubo zdravje od Boga. Zbogom do svidenja. Bog nas živi !
Grah Terezija, Francija z Bakovec: Falen Jezuš ino Marija ! Prečastiti g. uredniki Vu začetki mojega slaboga pisanja jih najprvle prav lepo pozdravim ino vse uredništvo. Pa njim želem vse dobro v tom novom leti, posebno lepo zdravje od Gospodnoga Boga ino od Blažene Dev. Marije. Preč. gospoad ! To njim pošilam eden amerikanski dolar za Novine, či pa nega več duga za Novine, te pa naj ostane za sv. Frančiškov dom pa za knigo, kak so mi jo poslali. Pa jih prosim, naj se kaj molijo za mene, ka mi Bog da srečo ino blagoslov ino mir v mojem zakonskom živlenji.
Gjörek Marija, a Vignol, doma iz Bükovnice : Prečastiti g. uredniki Bodete že dopüstili, da se vam tak kesno javlam. Že je minolo mesec dni, kak sem vam pisala edno pismo za volo kalendara, mislim, da neste ga sprejeli, ar neste me obvestili. Naročnica sam bila v s tom leti sedem mesecov za Novine i M. list. Tüdi domačim sam pisala, naj plačajo naročnino za me za leto 1937. pa nevem, či so, či neste sprejeli, prosim da me obvestite. Pošilam pa vnogo pozdravov, vam g. urednik, vsem svojim domačim i celoj bogojanskoj fari.
Drüštvo za zaščito interesov vlagatelov bivše Budimpeštanske poštne hranilnice v Dolnjoj Lendavi.
Na jezere naših državlanov je, šteri so pred bojnov vlagali svoje peneze v Budimpeštansko poštno kaso, štera pa jim še do dnes te pejneze nej vöplačala. Posebno je takših dosta v Slov. krajini, ar je tü takša navada bila, da je vsakši svoje prišparane krajcare v poštno kaso dejvao. Že 20 let zabadav čakamo, da bi se nam tej pejnezi povrnoli.
Vlagatelje austrijske poštne hranilnice so 1934. leta v Ljubljani ustanovili društvo, štero je doseglo, da se njim je že leta 1937. izplačala šuma od 40 milion kron.
Da bi se že ednok rešilo to važno gospodarsko pitanje za našo krajino, je g. Bačič Arpad, predsednik občine Lendave izdelao pravila, za ustanovitev „Drüštva za zaščito interesov vlagatelov bivše Budapeštanske poštne hranilnice,“ štera je že Kr. banska uprava v Ljubljani odobrila i delovanje društva dopüstila na ozemlji cele države.
Imenüvani je pozvao ustanovni občni zbor na 27. febr. v Lendavo, na šterom se je dosta interesentov Zglasilo iz vseh občin našega sreza. Z velkim navdüšenjom so sprejeli predlog g.
Bačič Arpada, šteri jim je prečitao pravila i obrazložo namen drüštva. Vsi so bili za ustanovitev drüštva i enoglasno so izvolili odbor.
V načelstvo so bili izvoljeni: gg. Bačič Arpad, Neubauer Jožef, Belovič Anton, Pollak Jožef, vsi iz D. Lendave i Žerdin Martin iz Žižkov.
V nadzorni odbor so bili izvoljeni : gg. Kocet Ivan iz Črensovec, Preininger Janoš iz Dobrovnika i Tot Peter iz Genterovec. — Po uradnoj prijavi ustanovitve bo drüštvo taki začelo svoje delovanje i bo do konca vztrajalo v zaščiti interesov svojih članov.
Sad iz komunističnoga paradižoma.
Reč belgijskoga polkovnika.
Belgijski polkovnik Van Den Boše Eugen se je ponüdo španjolskoj rdečoj vladi, da njej priskoči na pomoč. Ta ga je z veseljom sprejela i ga priredila kak zapovednika pri vojski pri ednom deli Madrida. Te polkovnik je mislo, da se ide tü za pomoč Siromaškomi narodi i zato je ponüdo svojo pomoč. A razočaran se je vrno domo i napisao knižico pod naslovom: „Jaz govorim narodi.“ V toj knižici piše, da je od sloboščine ali dobrote komunizma razširjena vsaka reedna debela laž. V Španiji vod
vse ruska kominterna, štera širi brezboštvo i krutost. Na stotine mrtvih je vsaki hip i streljeni so vsi v šinjek. Vsaki komandant si naroči kem več blaga pri trgovcaj i tej če je ne dajo, so imenüvani za fašiste pa se strlijo. Neki komunistični uradnik bi mogo 6000 robov iz voze vöpüstiti i v drügo mesto spraviti. Na pitanje belgijskoga polkovnika, kak to včini, je etak odgovoro : „To mi ne dela nikše skrbi, poslüžim se najležejšega sredstva, vse spokolem. Potrebüjem samo par strojnih pušk“.
Ruski jezik obvezen predmet v rdečoj Španiji.
Harnandes, prosvetni minister rdeče Španije je odredo, da se po šolaj obvezno mora včiti rusoski jezik. Profesorje so že določeni i nešterni so celo že v Rusiji, da se navčijo ruskoga jezika. Minister prosvete je pri nekoj priliki pravo, da „se vozka
veza i sodelovanje med španjolski i ruskim narodom ne mogla na bolši način izraziti“. — Namen je jasen. Ruščina se vči po šolaj, da se po ruskih brezverskih knigaj širi med španjolskov mladinov brezverstvo.
Švica proti komunistom.
Februara 20. se je glasolo v Kantoni Švajci, da li bi se dovolila komunistična stranka ali ne. I večina naroda je glasala proti komunistom. Ravnotak je večina glasala proti predlogi socijalistov, da bi se imanje zava-
rovalni drüžb podržavilo. To glasanje se je vršilo v Kantoni Argay i je proti predlogi glasalo 44.400 lüdi, za pa samo 13.600. Švicari znajo, ka je komunizem, zato se ga bojijo že v klici, v stranki.
Zvezkov za šolsko deco nega, šole se morajo meknoti pred oblastjov v Rusiji.
„Večernaj Moskve“, komunistični list se toži, da vlada ne skrbi za zvezke šolskoj deci, te se nedobijo küpiti po trgovinaj i nema je oblast tüdi ne. — Mesto Nikolajev je postalo središče
oblasti. Uradništvo se preselilo se i stiralo z petih šol Vučitelstvo i deco, ne da bi oblast skrbela, gde i gda de se ta mladina včila.
Kak ravnajo z betežniki.
„Večernaja Moskva“ piše, da je betežno gospo Čarbakovo rešilni avto pelao v bolnico. Gda je bolničarka izročila vse spise v bolnici, je odišla na obed. Po
obedi se pelala domo, Šofer je pa ovto odpelao v garažo. Ves iz sebe je pa opazo na avtoji betežno gospo, štero nišče ne zdigno doli i odneso v bolnico.
V zimi od komarov predavijo.
Po radio-i v Harkovi je predavao neki komunist, kak naj se deca varje, da je ne pičijo komarje. Gda se je to predavanje vršilo, je bilo v Harkovi 30 stopinj mraza. Naj predavatala osmešijo, je v listi „Tihookeanskaja
Zvezda“ naslikan bio en debeli komunist v bundi, poleg radia pa čepeo en komar pa si etak zgučavao: „Kak bi mogo jaz pičiti to debelo dlakasto bundo, ka mi nos ne zmrzne“.
Službena naznanila
Sresko načelstvo M. Sobota.
Vsem občinam, vsem žandarmerijskim stanicam !
Ker je glasom obvestila sreskega načelstva v Lendavi št. 2201/7 od 27. ӀӀ. 1938. slinavka in parkljevka v Lendavskem srezu prestala razveljavijam veterinarsko policijske odredbe in omejitve, ki so bile izdane pod uradno okrožnico št 9135/4 od 29. XI. 1937. v svrhu zatiranja in odvračanja slinavke in parkljevke.
Z ozirom na to se smejo odslej zopet vršiti živinski sejmi na področju sreza Murska Sobota.
Nadalje pa ostanejo še v veljavi določila okrožnice tukajšnjega sreskega načelstva pod št. 438/7 od 9. ӀӀ. 1938 glede razkuževanja vračajočih se delavcev iz Francije in Nemčije.
Sreski načelnik: Dr. Bratina, s. r.
Cepljeno trsje
vsake vrste na razni podlagi amerikanski se dobi pri FRANC SERŠEN v Veržeju, trsničar. - Cena po dogovoru.
Pošta.
Tivadar Mihal, Gaberje. Na uradi agrarne reforme se je urgiralo, da se parcele št. 1215|40 ino 716|31 ki so pomotoma spisane na Tratnjek Petra, spišejo na tebe. Agrarni urad je to delo zvrso, kak smo čteli sami njegov dopis. Naznani nam, če si že dobo sklep, ali ne. Serec Alojz, Lipovci. Tvoja prošnja je sledeče rešena z odlokom od 3. jan. 1938. št. l|l: „prošnja Serec Alojzija Alojzijovoga Beltinci, da se parcela št. 873|2 njiva 1239 chv. k. o. prepiše z imena Serec Alojzija Štefanovoga na ime prosilca, se zavrača, ar je to parcelo Serec Alojzij Štefanov odküpo, odnosno njemi je bila delno podarjena že 1. 1935. pa je küpna odnosno darilna pogodba odobrena z rešenjom min. poljepnvrede štev. 21506|Vl.a|36 z dne 31. marca Ӏ 1937. — Oča i sin naj ideta k notari, pri šterom napravita potrebno pogodbo za prenos lastninske pravice v zemliškuj knigi. Agrarna reforma več nema oblasti te predlaga prepis. Hozjan Jožef, Renkovci 113. V Radmožancih parcela st. 1407|196 travnik v izmeri 68 i chv. je dobila po novoj izmeri št. 1407|200 travnik, ki meri 646 chv. Te je tvoja last i od toga moraš plačüvati dačo. Gotovo si že dobo rešenje. Ar je tvoj, ga lejko Odaš. Cvörnjek Terezija, Kruplivnik 77. Naslov prepisali. Vrečič Franciška, Lavantie. Lansko naročnino sprejeli, nekaj dinarov ostalo ešče za letos, a letošnja naročnina dozdaj, kak to pišemo ne prišla.
I 884/37 - 13
Sklep :
V izvršilni stvari zahtevajoče stranke Hozjan Janeza, posestnika iz Brezovice, sedaj na delu v Franciji, ki ga zastopa Dr. Cvetko Tone, advokat v D. Lendavi zoper zavezano stranko Vidič Katarino, vdovo Hozjan, roj. Zakorč (false Žakoc) in Hozjan Ivana, oba posestnika v Ameriki, neznanega bivališča, obema na roke skrbnika način Lebar Štefana, posestnika v Brezovici št. 49 radi Din 20.223 50 s prip. se na predlog zahtevajoče stranke odreja dražbeni narok, določen na dan 28. marca 1938 ob 10 uri v sobi št. 22 tega sodišča na lice mesta, to je v Brezovici št. 65 in sicer za 14 uro (ob 2 uri popoldne).
Dražba zavezani stranki lastnih nepremičnin pod zemljiško knjigo k. o. Brezovica vlož. št. 78 B 9a, b št. 111 njiva, vlož. št. 79 B 13a, b parc. št. 127 hiša št. 44 dvorišče in vrt, sedaj hiša št. 65 z dvoriscem in travnikom, vlož. št 80 B Sa, b parc. št. 160 njiva, 81 B 19a, b parc. št. 58 njiva, 89 B 8a, b parc. št. 187 travnik se bo torej vršila v Brezovici št. 65 dne 28. marca 1938 ob 14 uri (ob 2 uri popold.)
Okrajno sodišče v D. Lendavi,
dne 17. febr. 1938.
1 967|37 - 11
Dražbeni oklic.
Dne 4. aprila 1938 ob 10 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi st. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Gomilica vl. št. 196 B 13a, b, c 16a parc. št. 772 njiva in pašnik, vlož. št. 254 B 12a, b, c l5a parc. st. 729 njiva in travnik, vlož. st. 342 B 8a, b, c 10a parc. st. 589 hiša št. 40 dvorišče in vrt. Cenilna vrednost : Din 1.990·50, vrednost pritikline:../· najmanjši ponudek : Din 1323, varščina : Din 198.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v D. Lendavi,
dne 10. febr. 1938.
I 475|37 - 6
Dražbeni oklic.
Dne 4. aprila 1938 ob 11 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Bistrica vl. št. 202 B 19, 244 B 11 370 B 8, parc. št. 116 travnik, sedaj njiva, parc. št. 132 njiva, parc. št. 156 njiva. Cenilna vrednost: Din 8.930, vrednost pritikline: .|· najmanjši ponudek : Din 5.932, varščina : Din 383.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v D. Lendavi,
dne 14. febr. 1938.
1 601/37 - 11
Dražbeni oklic.
Dne 11. aprila 1938 ob 9 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi St. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga
k.	o. Ižakovci vl. št. 253 B 14a parc. št. 132 pašnik, sedaj mlada gošča. Cenilna vrednost : Din 1.750, vrednost pritikline : ·/. najmanjši ponudek: Din
l.	167, varščina : Din 175.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v D. Lendavi,
dne 21. febr. 1937,
Razglas.
Gradbeni odbor v Filovci bo oddal dne 20. marca 1938. ob 14. uri na zniževalni licitaciji pri zidavi kapelice sledeče strokovno delo :
1.	Vse zidarsko delo,
2.	Vse tesarsko delo,
3.	Limarsko delo,
4.	Ključavničarsko delo in
5. Vse mizarsko delo. Tozadevnih načrtih in proračunih so vsak dan na vpogled pri občinskem starešim. ODBOR.
Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkánji Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik : Klekl Jožef, župnik v pok.