novic e učil laka knjižnica Irana Jarc o v o * 86 a LETO lil. - n. 16 V KOČEVJU, DNE 19. APRILA 1958 Cena 10 din KONFERENCA KOMUNISTOV KOČEVSKEGA RUDNIKA Minulo nedeljo je bila v domu Svobode na Rudniku konferenca članov Zveste komunistov Rudnika. Poročilo o dveletnem delu komiteja ZK sta podala Karel Grm in Nace KamSek, plodna in živahna pa je bila tudi diskusija prisotnih. nega števila je 6 žena In 11 mla- V uvodu je tovariš Grm povedal nekaj tehtnih misli o naši notranji in zunanji politiki, družbenem in delavskem samoupravljanju ter imenovanega »podiranja plotov« med delavskimi sveti na eni strani in komuno na drugi strani. Skrb za napredek kraja, kjer dela pod. vlogi zborov proizvajalcev in sin- Mje to kjTr živijo' proizvajalci te"- £ ^ • ™ja za sprejem In dikalne organizacije. Ko je govo- ga oodietia. m ker nimajo zaupa- daj zaposlenih 752 delavcev, 62 -,. astne množice in ker si ho- uslužibencev in 18 vajencev, članov “hrmiti vsemogoče privllegi- ZKJ pa je 76, od tega 46 delav-J ■ Jmenil je tudi važnost tako cev in 30 uslužbencev. Od skup- PRI »PARTIZANU« SO VOLILI Kovinsko podjetje »Partizan« je eno največjih podjetij v občini Ribnica. To podjetje dela sedaj v stalili, od vojne razpokanih in razbitih delavnicah, a se kljub temu s svojimi izdelki uveljavlja na tržišču. —o------ jw „ u, u Pred nekaj dnevi so v podjetju dincev. Tovariš Kamšek je podrob- volili delavski svet, v katerem so neje poročal o sestavi delavskega v pretežni večini mladi delavci, ki sveta in upravnega odbora Rudni- letos prvič upravljajo podjetje. To. ka. V letošnji delavski svet je bi- da kljub mladosti teh članov se že lo izvoljenih 40 delavcev in 7 usluž- vidi, da bo njihovo delo plodno, bencev. članov .ZK je med njimi Glasovi, ki smo jim jih dali, bodo 15. Pri DS je bilo tudi 7 komisij rodili plod, katerega bomo uživali in sicer: komisija za sprejem In mi vsi. V novih obratnih prostorih, kjer se bo delovna sila podjetja povečala, bomo tak delavski svet še bolj potrebovali in bo prišel še bolj do Izraza kot sedaj, ko je kolektiv še majhen. .go. Lep uspeh na volitvah ^k?„1»J?u.Pšetoo-..P.odo- člni ie bila boljša volilna udeležba seženi volilni udeležbi v ljubljanskem okraju šteje med vsemi ne- kakor v občina Polje ske prekrške, za finance, komisija za tarife, norme in premije podjetja, komisija za organizacijo dela, za Investicije ln osnovna sredstva ter komisija za ženska vprašanja. V sedemletnem delavskem upravljanju so dosegli že lepe uspehe ln si je ta način upravljanja utrdil pot, k ar je prišlo iv zavest ljudi v kolektivu. Vse premalo pa so komunisti sprejete (sklepe tolmačili delovnim ljudem. Kritika, ki so jo iznesli nekateri člani kolektiva na predvolilnem zborovanju na račun dela organov samoupravljanja, je , — . bila v nekaterih primerih upravi- ^ 6ena; vedeti pa moramo, .da so Človek s svojo močjo bo District določil pot Pred novimi nalogami kočevske mladine komisije cdšle na delo, se bodo sestale in sestavile program dela, ki ga bodo izvajale na terenu, v podjetjih, šolah in drugod. Plenum je razpravljal tudi o pripravah za Teden mladosti. V to Pred VII. kongresom Zveze komunistov Jugoslavije V torek, 22. aprila, se bo začel v Ljubljani VII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije, štirikrat je kongres Komunistične partije zasedal doma in v tujini pod najtežjimi pogoji, preganjan •d izkoriščevalskih oblasti, v torek pa bo že tretjič, odkar za-v 8v<>b<>* l • ____7 vi .i i 7 . j 28 ■ z nad 15.000 opera- pravlce za svoj oihstoj, kakor tudi Ker je Ljubljana znana po svo- Odziv sodraskih krvodajalcev ™nZ?'Jd ™ZoTmS»S možnost “ ra^-^ sejmih, J; kate- danes aj nad 300.000 P^vival me^ je treba za tem, da se čim rib so Iblli razni lesni proizvodi V občini Sodražica je bil dan Na območju bivše občine So- cev in pi k e toiej na vsakih 20 veg surovin predela v domačih med najvažnejšimi razstavljenimi krvodajatve dne 8. Ln 9. aprila, dražica je prišlo 158 krvodajalcev, prebivalcev po 1 član gasilskih ne pa ^ izvažamo hlode predmeti, lahko pričakujemo, da Letos je bilo precej novih krvo- od katerih so jih po zdravniškem dnmcv- ali pa polizdelke — deske. Lesno- bo uvedba rednih specializiranih dajalcev. Izmed onih, ki so pri tem pregledu in ugotovitvi krvne sku- \lenum Okrajne gasilske zveze predelovalna podjetja v Sodražici, lesnih sejmov pritegnila še večji človekoljubnem delu sodelovali že pine zavrnili 10, na območju Lo- Ljubljana je bil sestavljen jz 39 Trav niku in Podpreski so že s svo- krog poslovnih interesentov iz tu- prejšnja leta, je večina tudi letos škega potoka pa so od 207 prijav- članov bivše Okrajne zveze Ljub- dosedanjim delom dokazala jine. Tudi domači potrošniki si bo danovala ikri \za pomoč svojemu 1 jen ih sprejeli 188 krvodajalcev. 13ana ^ J2 30 elanov bivše O^raj- pomembne st delovanja v krajev- bližnjemu. Tako so številni zaved- Da je bil odziv tako lep in orga- ne gasilske zveze Kočevje. Za z- nem \n širšem pomenu. ni ljudje obeh spolov znova doka- nizaedja tako dobra, je zasluga ?elo tn opravljanje tekočih_____________________________________ zali, da pravilno razumevajo ge- ikrajevnih organizacij Rdečega kri- dosedanji pienum pie. slo: Vse za ljudsko zdravje! ža. NC obšlr1en 111 P štel po skle- RUDNIŠKA MENZA pu skupščine novoizvoljeni plenum ,p0 skiepU delavskega sveta Rud. zahteva med drugim tudi ekono- do lahko ob tej priložnosti ogledali razne lesne izdelke, ki jih potrebujemo v življenju družine in v gosJpodtnjsVvu. Sodobno grajenje majhr,! 1 ekonomičnih stanovanj Konferenca rudniških komunistov čianov. V nadzorni odbor je bi- nika ^ temeljito obnovili menzo, mično, lahko in praktično pohištvo, n-7 Za. kPP“ da lahko neporočeni rudarji dobi- ki ga naša lesno-industrijska pod- , LKb pa je bilo izvoljenih .)# j0 zdravo, okusno in zadostno jetja že izdelujejo in izvajajo, med. članov. V plenumu sedanje OGZ dnevno hrano. Trenutno se v men- tem ko si takšno pohištvo le po-bosta po 2 člana iz občinskih zvez. ^ hrani 73 samcev, okrog 30 pa časi pridobiva kupce tudi med do-Po poročilih, ki so jih podali vsi je še takih, ki si kuhajo sami. Rudniku ter opozoril na obvezno funkcionarji OGZ, se je razvila (Nadaljevanje s 1. strani) Sekretar ObKZKS tov. Mlkoš disciplino v ZK In pozval člane, živahna diskusija. Upravnik gasil -je govoril o nekaterih kritičnih da odkrito, pošteno razpravljajo o ske šole v Medvodah je govoril o problemih, ki so jih člani kolek- vseh stvareh ter tudi odločno ukre- pomanjkanju častnikov in podčast-tlva iznesti že na predvolilnem pajo. V zvezi s tem je opozoril nikov pri PGD. Ivan Samsa je po-zboroVanju. Višji organi ZK so bi- na nevarnosti, kadar se nezdravo ročal o preventivni službi v indu-li vedno obveščeni samo o uspehih zraščata politični in upravni vrh stiji, itov. Skalar o po2arno-va/r-organizacije na Rudniku, o slabo- v podjetju, na posledice takega nostni službi pri ObGZ ln o spre-stih in pomanjkljivostih pa rudniški stanja ter politično škodo. Na kon- membi strukture OGZ, Anton šo-komite ni poročal in jih ni reševal cu je govoril tov. Mlkoš o neka- bar pa o delovanju požarno-var-ter jih je pustil vnemar. Samo terih neposrednih nalogah rudni- nostnih komisij, o preventivni služ. skupni nastopi sindikalnega in par. ške organizacije ZK in priporo- bi in pregledu dimovodnlh naprav tijskega vodstva lahkp spravijo čil komunistom, naj fee| večkrat in sodelovanju dimnikarske službe, delo organizacij na Rudniku na kot doslej Sestajajo. Le enotno, Tov. Knavs je poročal o sodelo-enotni tir, ki lahko odstrani dose- konkretno in takojšnje reševanje vanju gasilskih enot na požariščih. danje pomanjkljivosti. Vsako za- vseh problemov bo pripomoglo k Predsednik GZ LRS tov. Hace je htevo delavcev je treba proučiti, še večjim uspehom Rudnika ter priporočal tesno sodelovanje gasil-jo sprejeti ati pa zavrniti, vendar odpravi vseh tistih napak, ki jih cev z Rdečim križem in ostalimi vedno s pojasnilom. Člani delav- kolektiv ne bi smel .več trpeti. organizacijami in o nadaljnjem skega sveta pa morajo iti, podob- Ob koncu so izvoliti nov rudni- utrjevanju Občinskih gasilskih no kot poslanci, med kolektiv in Ski komite ZK, v katerem so: Ka- zvez. razložiti ukrepe, ki so jih sprejeli rel Grm, Jože Boldan, Stane Nose, in obravnavati. Tov. sekretar je Štefan Kolenc, Miro Hegler, Ivan --------------—---------------------------- opozoril tudi na nekatera oportuni- Ahac, Silva Uranič, Nace Kamšek, stična gledanja med člani ZK, ki Alojz Kavs, Ivan Jelenc, Ivan Jer-so omogočila sedanje stanje na man, Mirko Pohar in Jože Turk. mačimi potrošniki. BRALCI IN NAROČNIKI, DOPISUJTE V »NOVICE«! Nedavno smo poročali, da so v Predgradu imeli šiviljski tečaj. Tečajnice so se fotografu tako predstavile. Ce Hi caztumoanja, „. topU>a Dovolite mi, da spregovorim Vam, starši, ki pošiljate otroke v našo šolo. Precej je teh otrok, blizu 700, majhnih in večjih, dobrih in manj dobrih. šola je dolžna dati otrokom znanje, primemo njihovi starosti, in jih vzgajati. Pri pouku in vzgoji zasledujemo cilj in ta cilj je: delaven človek, zdrav, veder, pogumen, zvest, odkrit, svobodnega duha, tovariški, človek, ki bo sprejel dediščino svojih staršev in vseh delovnih ljudi, jo znal upravljati in večati. Treba je dvigniti blaginjo delovnih ljudi in skrbeti nenehno za boljše življenje. To bodo lahko izvrševati ljudje, ki bodo res na mestu, ki se bodo znašli v še tako (težkih položajih in bodo kos nalogam, ki jih nalaga vsakdanje življenje. čas se neprestano odvija pred nami, vedno s hitrejšim tempom se razvija naše gospodarstvo in družbeno življenje. Za tako življenje so potrebni ljudje z večjim zna- njem, razgledani in sposobni. To jim skuša dati šola, ki išče vedno novih poti za uspešnejši pouk, vi pa morate šoli pomagati, če vam je pri srcu sreča vaših otrok. Na šoli v Kočevju je veliko otrok, ki se ne razvijajo tako, kakor želimo. Mnogo jih je, ki morajo ponavljati razrede, ker premalo sodelujejo pri pouku ln takih, s katerimi imamo učitelji velike težave, ker niso disciplinirani. Otroci, ki imajo skrbne starše, ki He posvetijo vzgoji ln napredku svojih otrok, so srečni, njihov uspeh je lep in tudi nam ne delajo posebnih težav. Veliko pa je otrok, katerih starši so ati preveč zaposleni, da bi se lahko ukvarjali z njimi, ati pa so neskrbni, malomarni ln se ne brigajo za napredek svojih otrok. Takim otrokom bi lahko pomagati s tem, da bi jim v Kočevju dobiti prostor, kjer bi pod strokovnim vodstvom po pouku izdelovati domače naloge in predelovati učno snov, ki so se jo učili v šoli. To, mislim, bi bilo nujno potrebno, saj bi na ta način dosegli ti otroci vsaj del tega, kar imajo že njihovi sošolci, ki živijo v boljših razmerah. V večjih primerih bi pa starši lahko tudi doma dosegli, le malo več volje in truda bi bilo treba. Ne naženite jih na cesto zato, da ste prosti! Otrok naj le Ima razvedrilo in prostost, a šele tedaj, ko je napravil svoje dolžnosti, če otrok ni ubogljiv, je to predvsem krivda v tem, ker smo premalo dosledni v svojih zahtevah. Veliko otrok je vzgojno zanemarjenih pa tudi težje vzgojljivih. To so predvsem otroci, ki živijo v neurejenih družinskih razmerah. Marsikateri teh otrok ima prestrogega očeta, ki se razjezi nanj za vsako malenkost in si skuša dati zadoščenje s surovostjo. Nasilno kaznuje vsak otrokov postopek in največkrat zamori vse dobro v njem. Otrok zakrkne in postane po zgledu staršev še sam surov. Nobena dobra beseda ne zaleže več pri njem in je pravi tiran za okolico. Poleg tega mati, v strahu pred očetovimi nastopi ati zaradi napačne ljubezni, zakrije pred očetom vsak otrokov postopek ali ga zagovarja. Tako ima na eni strani velik strah pred očetom, na drugi materino potuho in njegov značaj se razvija v napačno smer. Starši so včasih častiželjni in hočejo, da se njihovi otroci odlikujejo in dosežejo vse najboljše, če tega ni, so užaljeni in odtegujejo otroku pomoč, ko 'bi najbolj potreboval svetovalca in prijatelja. Ne precenjujte svojega otroka, pa tudi ne podcenjujte ga, skušajte ga spoznati in razumeti ter vzemite prosto itakega, kot je v resnici. Dom, kjer ni razumevanja, spoštovanja In ljubezni, ni toplo gnezdo za mlade duše In krenejo s prave poti. Vsak vaš prepir pred otroki pusti vtise v njem, včasih globoke in neizbrisne. Za pouk ln vzgojo ni pri njem pripravnih tal, učna snov ga ne zanima in ker je težko sedeti v brezdelju, se ukvarja z vsemi mogočimi rečmi, ruši disciplino in moti druge, čas mu teče brezplodno in to včasih leta in leta. Tudi prekomerno uživanje alkohola od strani staršev pogubno vpliva na otroka, ruši srečo v domu, trezno presojo in odvzema družini najpotrebnejše za življenje. Tako so oškodovani telesno, ker so zdravstveno ogroženi ln tudi v duševnosti imajo motnje. Tak otrok je ponavadi čisto miren v šoli, a duševno odsoten in ima od pouka le malo koristi. Ko zapazite na otroku nepravilnosti, ne vzrojite takoj, ne kaznujte, posebno v jezi ne, dostikrat otrok niti ne ve, zakaj je bil kaznovan in čuti krivico, ker stresate nad njim le svojo ne vol jo. Iščite vzroke za njegovo »bolezen« in počasi z razumevanjem »ozdravljajte«. Ne vseh naenkrat, napako za napako. Ko odpravite eno, se spravite na drugo. S potrpežljivostjo in mirnostjo boste dosegli marsikaj. Vzgoja naj bo enotna. Naj ne pobija mati, kar hoče doseči oče in obratno, posebno pa ne sme neenotnosti čutiti otrok. Pomenita naj se o problemu med štirimi očmi. Ne glejte in ne obsojajte napak samo na drugih otrokih, na lastnih pa zapirate oči! Zelo žalosten je pogled na odraslega člove- ka, ki obračunava z drugimi otroki, največkrat kar na ulici, kar so zagrešili nad njegovim miljenč-kom. Pri tem ne skopari niti z naj-izbranejšimt grdimi izrazi. Kak lep vzgled za našo mladino! Učite otroke lepega, 'kulturnega vedenja, vplivajte nanje, da 'bodo tovariški do sošolcev in vseh otrok. Dostikrat pretepajo mlajše in slabotnejše ati se kako drugače znašajo nad njimi. Pokažite jim s svojim vzgledom, kako se čuva skupna imovina In javne naprave. Kar boli me srce, ko vidim, kako brezsrčno hodijo po naših parkih, ki so okras mesta, trgajo rože ln lomijo okrasno grmičje, dostikrat tudi v spremstvu staršev, ki so slepi za njihova dejanja ali pa se niti ne zavedajo, da ne delajo prav. Ne dajte, da bo rastel otrok kot divja rastilna brez nege, prepuščen samemu sebi. Učite ga, kaj je prav in pošteno, učite ga deHati, učite ga, da bo vzljubil slednji košček naše domovine in da bo nanjo ponosen. Nad vse pa velja to: Bodimo otrokom svetal vzgled! Rozalija Cesnik, učiteljica na osnovni šoli Kočevje štev. 16 Stran 3 Stari in mladi v vrste tabornikov! RIBNIŠKI STRELCI Dne 14. aprila 1958 ob 19. uri se je sestal upravni odbor Strelske _ . „ družine »Jelenov žleb« v Ribnici, i abomiska organizacija v Ko- da to je odgovorna naloga in vse Starejši bi torej našli v tabor- Sestavili so ekipo, ki se bo 11. ma-čevju bo v kratkem proslavljala kaže, da se starši tega dobro za- niški organizaciji dovolj dela. Nek- ja udeležila pohoda ,»Ob žici oku- pomemben dogodek: razširitev do- veda jo. Mnogim otrokom ne do- dan ji skavti in gozdovniki ter osta. pirane Ljubljane«. Nadalje :e od- sedanje družine v rod. S tem bo voljujejo, da bi se udeležili izle- 1[> ki jih veseli delo z mladino, bor sklenil, da bodo v okviru pra- prenesia svoje delo na širše ob- tov, češ, da ni prisotnih dovolj sta- naj bi se samo opogumili in se znovanja Dneva mladosti orgamzi- Srečanje z delovnim človekom S to številko začenjamo z novo rubriko »Srečanje z delovnim človekom«, v kateri bomo s sliko In besedo spremljali delo in življenje našega delovnega človeka, ki se trudi in vlaga svoje sile za napredek našega kraja ter lažje in boljše praiesia svoje ueio na sirse ob- tov, ces, da m prisotnih dovolj sta- naj m se samo opogumili m se znovanja Dneva mladosti c-rgan.z;- življenje vseh delovnih ljudi, če le ne bo tehničnih ovir bo moč j e občine ter pritegnila v svo- rejšlh, ki bi vršili nadzorstvo. Dej- vključili v taborniške vrste ter rali tekmovanje z zračno puško z ta ru,)rika v vsaki številki našega lista._Ured ’ je vrste poleg šolske tudi večje stvo pa je, da so se doslej vsi aktivno sodelovali. S tem bodo k naslednjimi strelskimi družinami- število delavske in kmečke mladi- vrnili z Izleta nepoškodovani. Bo- utrditvi organizacije ogromno pri- 27. aprila s SD Grčarice in 4 maja aše prvo spanje smo name- be. Lani smo ustvarili 30.000 dine ter si tako zagotovila nemoten lje manj pesimizma in več porno- spevali. s SD Sodražica in Loški notok nlU , JoŽ6tu Kajfeiu, poslovodji narjev dobička, ki ga pa nismc razvoj. Dosedanje ozko omejeno či. Res je, da je taborniška or- želja vseh tabornikov je, da bi Prvo tekmovanje bo v Ribnici >CevlJarstva« v Kočevju. Naj po- razdelili.« delovanje — samo na gimnaziji ganizacija mladinska organizacija, se ustanovnega občnega zbora drugo v Sodražici ’ vemo še zakaj? Nenehno deževje Imate vedno dovolj dela7 Kočevje — je glavni vzrok, da je toda s tem ni rečeno, da za starej- r-du, ki bo 22. aprila ob 17. uri v Upravni odbor je tudi skleni j™ onem°gMa daljše obiske, na- »Lahko rečem, da nam dela n« »Ha organizacija ob koncu prer še v njej ni prostora. Nasprotno: gimnaziji, udeležilo čim več sla- da skliče za 21. april množični se’ v prlprava za fotografiranje z bli- zmanjka; v glavnem delamo same tekiega leta v marsikaterem po- vzgoja mladine ne more biti samo rejših in bi se tako končno rešilo stanek vsega članstva da bi se sko™° žarnico je hudo občutljiva gledu še vedno tam, kjer je leta stvar mladine! Da so oblike dela vprašanje pomoči mlajšim tabor- pogovorili 0 raznih perečih vnra- Ž? no’ P8- vai- ki poznate J. 1954 začela. (Razširitev na delav- taborniške organizacije privlačne alkom. M a š an jih. -br- Kajieža^ boste lahko ipritrdili, da sko mladino je uspela šele v le- za staro in mlado, često vidimo, tošnjem letu, kaže pa, da bo tu Taborjenje — nekdaj privil egira-delo uspešno.) Pojav je razumljiv: na oblika dela Skavtske in gozdov-starejši ljudje niso organizaciji nu. niške organizacije, je danes splo-dili nobene moralne pomoči, često šno razširjen način oddiha, življe-so ji celo namerno škodovali. Mia- nje v naravi mlade ljudi fizično dina pa je čutila potrebo po orga- utrjuje ter jih naredi samostojne nizaciji, ki ji bo omogočila žlvlje- in iniciativne. Taki ljudje so nam nje v naravi skozi vse leto in ne potrebni! Ob skupnem premagor samo med počitnicami. Ob delu se vanju težav se krepi v mladih lju-je vzgajal kader, ki pa je kmalu deh čut tovarištva in zavest, da zapustil gimnazijo. Ti člani so da- je kolektivno delo najboljši način nes dobri taborniki, toda za ko- za dosego njihovih ciljev V orga-čevsko organizacijo so izgubljeni, nizaciji pridobijo taborniki tudi Ker se to ponavlja iz leta v leto, pravilen odnos do narave. Kako je razumljivo, da delo ne poteka zelo je to potrebno, še vedno je tako, kot tol moralo. Ni pa razum- namreč dosti ljudi ki misliio rla ljiv odnos starejših do taborniške lahko v naravi sprostijo svoje raz-organizacije. Upravičeno lahko diratne sile. Uničevanje zaščitnih trdimo, da je danes v Kočevju ta- rastlin, razbijanje kapnikov in po-bornrška organizacija tista, ki na- dobno je še vedno precej razšir-vajo mladino na življenje v priro- jen pojav, žal, delajo to v največji cu m jo stalno vodi na izlete. To- meri mladi ljudje. Naš obveščevalec se v vseh letnih časih trudi, da nam obutev hitro in če le more tudi poceni popravi. Na naša vprašanja nam je rade volje odgovarjal. Tovariš Kajfež, nekaj o vaših esebnih podatkih. »Rodil sem se 11. avgusta pred 49-imi leti v Novih selih. Leta 1927 sem se izučil za čivljarja, po zadnji vojni pa sem napravil še mojstrski izpit. Stanujem v Kočevju, Trg svobode 29.« Koliko časa ste že v podjetju in kako to uspeva ? »V tem podjetju sem od maja 1947, mesto poslovodje pa sem prevzel 1949. leta. Zaposlenih je vedno okrog 8 pomočnikov in eden ali dva vajenca. Za okrog 300.000 dinarjev imamo osnovnih sredstev ^evlJarski mojster Jože Kajfež (stroji, orodje), obratnih sredstev Prt del« pa je nekaj čez 100.000 dinarjev. Podjetje je rentabilno in v redu iz- usluS'e' obutev nam prinašajo v polnjujemo vse obveznosti do druž. popravilo iz vse občine, pa celo iz Ribnice. Ne zdi pa se ml prav, da T c* I w • j® dovoljeno delati nekaterim šu- I Udi V OOdraŽici Šmarjem, ki zato, ker ne plačuje- jo nobenega davka, lahko ceneje delajo. Trudimo se, da popravila čimprej izvršimo, največkrat še 7. apni je bil za Sodražico gle- Sodelovanje z organi ljudske ob- tev.«^' k° stranka prinese 0bu" Poročila sta se: Hrovat Anton, de na njen bodoča razvoj in turi- lasti pri reševanju vseh ‘uristič- v i — ------- ■ — - • -- ■ —• -— —i-------------j— — ^ . . :!. vsen -urauc Kako pa je s cenami pri Vas? Skupina kočevskih tabornikov DOBREPOLJE Turistično-olepševalno društvo „ , . KOLEDAR Umrla je Obranovlč roj. Jur- gSSta 20 !mr ia ~ £2. kovto MarIJa' gospodinja iz Pirč iNeaeija, zo. aprila — Božidar 4, stara 77 let Ponedeljek, 21. anrila _ Simeon " A nrovat ahioh, — x + .j?1 ureleva'ti kraje, vasi in iz- ga lahko že odvrgli naredimo zo- == objave =— Kjavrjnji ’e!ani pa Se.^^psErHPS »vs s? ‘23. aprto/lBIG. letaao mote IX. KINO Predsedtok pripravljalnega od- vlačnasti območja In uroliu'm^ n/ Jok/' kako / .!?!/ STu- is. d. 20. ^ s;« ^ -5 vzele več pomembnih krajev aprila amer. barvni film »Ne- tiski zadrugi Kočevje. domačinov kakor tudi številnim Med posebne naloge spada tudi volien in nmm popraYUa; zad°- prijetnosti s Harijem«, 23. in gostom sosednjih društev ter taj- tesno povezovanje s sosednjimi memri« so tudi om z 24. apr. italijanski film »Ali smo PRODAM n1-ku »Turistične podzveze« za društvi, posebno z onimi, ki imajo T J". ljudje ali kaplarji«, od 25. do 27. STANOVANJSKO HIŠO z gospo- okra3 Ljubljana tov. dr. Vatovcu, skupno turistično področje. Vaše 0661)110 življenje? aprila špansko-francoski barvni darsikim poslopjem in mlinom ter ^ uvodnem poročilu je tov. Miko- Po končanem ustanovnem obč- »Zaslužim 60 dinarjev na uro, film »Mlin ljubezni«. 7.5 arov zemlje: njive, travniki ,lič g°vorlJ o lepotah našega kraja nem .zboru .Turistično-olepševaI- P° v°jnl sem si kupil majhno hi- VOBODA, Rudnik: 19. in 20. in gozd v Gornjem potoku ugod- še P0361”10 0 turističnem domu nega društva Sodražica je bilo alco 1® ves svoj prosti čas posve- no prodam. Cena po dogovoru. na Travlli ‘g01"1, ki je tik pred do- prikazanih več turističnih filmov čam domu, vrtu bi družini.« Anton Fabjan, Slovenska vas 45 graditvijo. V kolikor se bo inicia- o lepotah in bogastvu naše Slove- Imate kake osebne želje? pri Kočevju. tlvni odbor za gradnjo tega doma nije in Jugoslavije: V filmu >Od »Nadvse želim mir na svetil z odločil, bi istega prevzel v uprav- Turjaka do Kolpe« so bili prika- vsem drugim pa sem kot skiro-DEŽURNE TRGOVINE ji811!16 pravni odbor novoustanov- zani naši kraji bi tudi domača obrt, men človek že zadovoljen. vzele več pomembnih krajev. GIBANJE PREBIVALSTVA KOČEVJE “r*"« JK1 u Poročila sta se: Levstek Viliem fllm »Mlin ljubezni«, delavec iz Ribnice 232, star 26 SVOBODA. Rudnik: 19. in let in Marušič Marta iz Kočev ja Trata 45, stara 19 let. Rodile so: Hegler Marija, go 20. aprila angleški film »Preganjan do smrti«, 26. in 27. aprila ruski film »Nesmrtna ljubezen«. - AVACHliJČL. tiU- spodbija iz željn — dečka Franca OSILNICA: 20. aprila italijanski film »Rim ob enajstih«, 27. apr. Rit lop Marija, uslužbenka iz Mo- fllm »Rim ob enajstih«, 27. apr. DEŽURNE TRGOVINE Ijanje upravni odbor novoustanov- zani naši kraji in tudi domača obrt, zija 11 — dve deklici Cvetko in amer. film »Pod rdečim mori Dežurno službo imajo: v soboto, 1-*eno^a turističnor olepševalnega ki jo izdelujejo v Sodražici In bliž- Nado. Gnmbiip irs.aT.2M2si,„ ____________ iem«. 19. anrila. od 17. do 12. ure in od društva. Društvo mora skrbeti, da nil okolici, ter 1 enot p Volneno uz,_ Nado, Gombač Frančiška ' I®111*- 19- aprila, od 17. do 12. ure in od ^štva' °™štvo mora skrt dinja iz Nemške loke 14 — dekU- VELEKE LAŠČE: 19. in 20. apr. 15. do 18. ure trgovina »Potrošnik«, ^MX O mieli prihajajoči turi co Marijo. V novomeški porodni- amer. barvni film »V dolini bo- Kočevje, Reška cesta. V soboto, udobnejši avtobusni prevoz, ne pa šnid pa so rodile: Hočevar Mari- brov« in fjlm '»Pol orala ze- 26. aprila, ob istem času pa trgovi- kot do sedaj, ko prihaja avtobus Ja, gospodinja iz Poloma 13 ______ mlje«, 26. in 27. aprila franco- na »Prehrana«, Kočevje, Trg svo- že v Sodražico prenatrpan m mo. dečka Bojana, štimec Branka go- ^ tlIm »Prepovedan sad«. bode. rajo potniki večkrat ostati. Podje- spodinja iz Kočevja, Trg 3. okto- LOŠKI POTOK: 19. in 20. aprila ‘ ' ---- Fotografiral in vodil razgovor Mc. siuz00 imajo: v soDoto, J vuiKaiuvuv-iuiepsevamega nu jo lzaeiujejo v Sodražici in bliž- 19. aprila, od 17. do 12. ure in od društva. Društvo mora skrbeti, da nji okolici, ter lepote kolpske do-15. do 18. ure trgovina »Potrošnik«, imeli prihajajoči turisti čim line. j cLabta ool ft* PREKLICI tje »Avto« te Kočevja naj bi doma 15 — deklico Metko in Samec amer. film »Kapetan Kidd«, 26. Podpisani Jože Osmak te Ko- delll° 28 ta Pr°del večji avtobus, Velika vljudnost Jožefa, gospodinja iz Slovenske ln 27‘ apr- amer. film »Meč in čevske Reke preklicujem vse ža- ker se bo število turistov na tej »Oprostite, tovariš, če vas mo- vasi 48 — dečka Radoslava. roža«. litve, ki sem jih izrekel o Antonu P1"081 Se znatno povečalo. Doho- Um. Poslušajte, ali bi hoteli biti PREDGRAD: 19. in 20. apr. fran- Tomcu iz Padova. dek od 20% zvišanja alkoholnim tako dobri in mi dati nekaj tiso- DRAGA coski barvni film »Imel sem se- Jože Osmak pijačam se bo porabil za turistič- čakov? Sem namreč velik siro- V ljubljanski porodnišnici so ro dem Mera«, 26. in 27. aprila * n^i^—---------------------* ... —... da>se bo^° JZT' že^vS Kje je hlev? »Koliko zahtevate za hišo?« »Milijon dinarjev.« »In kje je hlev?« * »Kakšen hlev?« >Za osla vendar, ki vam bo toliko dal!« i"-1-- “a. Lui isLLu- vcui-vv ; cera namreč velik siro- . ______________ , no-olepševailno dejavnost in ure- mak in nimam pri sebi ničesar dile Pantar Marija, gospodinja iz amer- fUm »Kapetan Kidd«. Podpisan^ Jože Andoljšek, po- dl'tcv gostinskih obratov. V sodra- drugega kakor tale nabiti samo- Novega kota 20 — dečka Antona DOBREPOLJE: 19. in 20. aprila sestnik iz Jurjeviče štev. 32, pri ški ob®ni je zelo razvita lesno- kres, ki se zelo rad sproži...« Malnar Ivanka, delavka iz Trave mehiški film »Trije pustolovci«, Ribnici, preklicujem in obžalujem domača obrt: izdelovanje suhe ro- 15 — dečka Jožeta, Kateren An- 24' aPrlla amer. film »Nasilje«, izjave, ki sem jih izrekel o Ivanu be' Glede na predvideno narašča- Ni mogoče vskladitl toni ja, gospodinja te Starega ko- 26- 311 27- aPrila ameriški film Pogačniku te Jurjeviče št. 28 dne nie turistov naj bi imelo podjetje »Tone, kako so U kaj -/Seč nota 24 — dečka Ivana in Mihelič »Trinajsta ura«. 10. marca 1958 v restavraciji na ?Suha roba<< stalno razstavo svo- ve cene alkoholnim pijačam?« ________________________ T*. "” ” ' ■ - DOM POČITKA, Ponikve: 25. apr. kolodvoru v Novem mestu. 3d1 izdelkov. »Meni ne, pač pa moji stari. Ko K-rvslri fUm >>Naallje«. Jože Andoljšek, Tudi Dolenjska ne zaostaja po dobim plačo, mii odmeri toliko in RIRNICA : PARTIZAN Kočevje KOČEVSKA REKA: 19. in 20. Jurjeviča pri Ribnici svoil lepoti. Gozdovi in grički vi- toUko za »izredne« potrebe, potem 1:4 (1 : 3) ap“}a angini film »Berlinska # nogradov po naših predelih Do- P8 3e do konca meseca, mir. No Kočevski Partizan ie kot »ost toa: s-st ss t -,1 sjssl0^! ™ aD”h01u 26. to 27. aor, «61*! Uto ? J™" »avto «. 36. Vto,=e „ „Mto ^ T * 1» •. priv«,,, Lf" SlSTS jaka Slavista dr. Ivana Prijatelja. res nameravaš Iti v Arne- rezultata. Za Partzana so bili Na bližnjem območju Velikih Lašč rikoT/j< t1__ j uspešni Brian 2, Priča in Ivanetič Frančiška, gospodinja te Novega kota 24 — deklico Traudico. PREDGRAD Rodila je Aupič Marija, knjigo-vodkinja te Predgrada 43 — deklico Moniko. DOLENJA VAS Rodili sta: Novak Ivana, gospodinja te Prigorice 59 — deklico Darinko in Kromar Albina, gospodinja te Prigorice 74 —- deklico Albino. Umrla je Boječ Marija, preužit-karica te Dolenje vasi 77, stara 77 let. KOSTEL so neresnične. Franc Mihelič, Kristina Vidervol, Marija Čebin, vsi iz Otavic. 26. in 27. apr. angleški film ? J »Berlinska zgodba«. SODRAŽICA: 19. |in 20. aprila švedski film »Margit«, 26. in v’sTte'Obari,""*1 IJeWn’ pa 60 vasi, kjer so" bili rojeni™^ 27. aprila jugoslovanski film Otavic. membni možje Trubar Levstik