172 Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45 Recenzije Toma‘ Ka{trun Umberto Eco: Iskanje popolnega jezika v evropski kulturi. Ljubljana: Zalo‘ba /*cf., Modra zbirka – delajmo Evropo, 2003 370 strani (ISBN 961-6271-55-5), 4.400 SIT prevod Vera Troha, spremna beseda Jacques Le Goff Nekaj let preden je na svet prvi~ pri{la knjiga Iskanje popolnega jezika (1993), je pisatelj, semiotik in filozof Umberto Eco napisal knjigo Foucaultovo nihalo (1989), takoreko~ leposlovni ter kroni~ni zapis tega, kar je nekaj let kasneje spisal v strokovni obliki. Kakorkoli sta knjigi razli~ni, je njuna podobnost v sr~iki dovolj o~itna. Obe se namre~ ukvarjata s problematiko iskanja popolnega jezika, ~eravno se na~in lotevanja mo~no razlikuje. V knjigi Iskanje popolnega jezika ideja izvira iz prepri~anja, da je neko~ obstajal jezik, ki je celostno izra‘al bistvo vsega ter koncepte, ki so jih razvijali filozofi, teologi ali misti~ni znanstveniki. V knjigi Foucaulto nihalo pa je ~esanje in preiskovanje zgodovine postal na~in, kako na novo ustvariti ter oplemenititi celoten proces popolnega jezika. Pri slednji knjigi se je zgodovina idej in misli pojavljala kot deduktivna logika, s katero je pisatelj v fabuli zgradil popolni jezik in ga skozi celoten roman samo {e osmislil. In tak{no osmi{ljevanje ter lepljenje zgodovinskih idej na fabulo je dajalo vtis razvoja popolnega jezika. Eco se je nekaj let kasneje v knjigi Iskanje popolnega jezika predstavil kot tavtolog, saj ga je v tej knjigi gnala predvsem ideja, kako se prebiti do za~etnega jezika, ki je bil hrana za nadaljnji korpus zgodovinskih del, od Biblije do sodobnih filozofskih zapisov. Kako velika je bila ‘elja po odkritju popolnega jezika, si lahko predstavljamo. Posebej zato, ker se ni pojavljala samo na obmo~ju dana{nje kulture, pa~ pa v vseh kulturah. In {e nekaj namiguje o zanesenosti te ideje k nemogo~emu. Prostor in ~as. Obe dimenziji sta, vklju~ujo~ kulturno raznolikost, samo {e dodatna faktorja, ki pripomoreta k ve~ji zme{njavi. In ~etudi se je zdelo iskanje popolnega jezika vedno utopi~no, je pa vseeno v vsaki ~asovni to~ki iskanje smiselno. Preprosto zato, ker jezik vedno predstavlja medij, s pomo~jo katerega se razumevanje prena{a med njegovimi uporabniki. In od tu izvor obsedenosti, ki je postavljena – v~asih malce preve~ poni‘ujo~e – na sam vrh utopije. In vendar je Eco k tak{nemu ob{irnemu projektu pristopil zelo sistemati~no. S podrobno postavitvijo na~ina oziroma pristopa k problemu je tako avtor v pozornost – in kasnej{o analizo – vzel (i) dela avtorjev, ki so se ukvarjali izklju~no z glotologijo, (ii) na~rte pravih ali resni~nih jezikov, ki so se avtorju dozdevali kot najbolj tipi~ni, in (iii) se omejil in skliceval na jezike, ki jih najdemo v evropski kulturi, ostale predevropske ali zunajevropske pa omeni zgolj mimogrede. Poleg tega pa je v svojo sila krhko in subjektivno metodologijo vnesel {e tri dogovore in sicer, (i) da se ne bo ukvarjal z jezikovno zme{njavo oziroma iskanjem smiselnega skupnega jezika, ki bi izbrisal vse jezikovne razlike, (ii) da se ne bo ukvarjal z jeziki nasploh, pa~ pa jih bo preu~eval na podlagi njihove tradicije in (iii) da bo za~el na za~etku; z Genezo. ^eprav za~ne z Genezo, se dogodka okoli Babilonskega stolpa oziroma zme{njave jezikov nikakor ne ‘eli dotikati. Saj mu na ravni strokovnega teksta o izvoru in iskanju popolnega jezika to~no ta dogodek predstavlja zgolj mitologijo, ki bi jo bilo nespametno prezirati kot dejstvo o soobstoju razli~nih jezikov in kot dejstvo, da ~love{tvo pozna samo en popolni jezik, ki izvira iz Raja. Skozi zgodovinska izro~ila razli~nih avtorjev tako izsleduje misli v zgodovini idej. Za~en{i z Dantejevim predlogom o univerzalni slovnici v latin{~ini, do katalonskega meniha Raymonda Lulla, ki se spoznava s kombinatornim sistemom ~rk in simbolov, ustvarjenim predvsem za metafizi~na sorodstva med besedami in njihovimi pomeni. Ne uide mu kabalisti~na analiza na lovu za skritimi sporo~ili v sakralnih hebrejskih tekstih, do Rosicucianove dru‘be simboli~nega pisanja v 17. stoletju na obmo~ju Nem~ije, ali francoskega razsvetljenskega mi{ljenja, okoli katerega Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45 173 Recenzije so si razsvetljenski filozofi zgradili in organizirali jezik kot osnovno kategorijo znanja. Zgodbe, ki jih Eco navaja, so tako v svojem predmetu raziskovanja kot v ~asu in prostoru zelo razli~ne. Od Avgu{tina, Danteja, Descartesa do Rousseauja, magi~nega jezika in njegovih skrivnosti. Med drugim prika‘e tudi osredi{~enost vsakega jezika posebej in kako je vsaka nacija zase (npr. Francozi, [vedi, Danci, Nemci, Angle‘i) mislila in tudi predstavljala ideje o tem, da je njihov jezik »od Boga dan« ali pa da Bog nagovarja ljudi v franco{~ini, {ved{~ini, dan{~ini, nem{~ini ali angle{~ini. Isto~asno prika‘e, kako se je v 18. stoletju razvila ideja, da arijski jezik pomeni superiornost nad ostalimi jeziki in kako je tak{no mi{ljenje vplivalo na nadaljnji razvoj evropske misli. Avtor v knjigi zelo lepo opi{e mnogo razli~nih mislecev, knji‘evnikov, filozofov in lingvistov, ki so se ukvarjali predvsem z idejo popolnega jezika na evropskih tleh. Skozi njihove orise kratkomalo prika‘e sliko stare celine in ‘elje njenih ljudi o podvigu in ciljih po povezavi razli~nih nacij z enim samim jezikom – popolnim jezikom, ki jih bo hkrati povezoval tudi z ostalim svetom. Tako se avtor skozi celotno knjigo zelo lepo dr‘i in ohranja svojo nalogo, pri tem pa zelo nazorno ilustrira napredek v znanju in razvoju jezika. [e posebej zanimivo je dejstvo, da Eco s svojo analizo o izvoru jezika odpira tabuizirano temo. Izvori jezika/jezikov so bili, ravno zaradi mo~ne prisotnosti mitolo{kega dogodka okoli babilonskega stolpa, vedno postavljeni na stranski tir, nikoli to~no analizirani. In ravno zaradi tak{nega odnosa je tudi sam izvor jezika postal perverziran kot tabu tema. Zato se tudi dana{nji lingvisti ne ukvarjajo toliko z nastankom jezika in njegove etimologije, ampak bolj z njegovim konstantnim razvojem. In ravno Eco v svoji analizi odpre vse tabuje in razi{~e evolucijo evropskega jezika. In kar je fascinantno v knjigi, je predvsem avtorjeva ‘elja, kako najti smiselne povezave med tradicijo, folkloro, obi~aji, izra‘enimi z jezikom in koncepti, ki so se razvili okoli njihovih simbolov. Ob tem se poglablja tudi v interpretacije teh simbolov, v povezavi na zgodovinsko razlago posameznih jezikov. Torej se Eco v knjigi vsestransko spopade z analizo in upo{teva ne le zgodovinska dejstva, tradicijo, ustna izro~ila, pa~ pa tudi njihove pomene na simboli~ni ravni. Tako zajame skoraj dvestoletno evropsko zgodovino boja in ‘elja po popolnem jeziku, katerega namen bi bil ne le bo‘ji, teolo{ki, pa~ pa tudi zgodovinski, semioti~ni in predvsem lingvisti~ni. Zbirka »Delajmo Evropo« stremi k temu, da bi uresni~ila zedinjeno Evropo – navkljub dejstvu, da je knjiga iz{la prvi~ ‘e leta 1993, torej ne ~udi, da so se pri zalo‘bi /*Cf. odlo~ili za tak{no osve{~anje. Vsi vemo, da je Slovenija le nekaj minut pred vstopom v Evropo. In vendar je zaklju~ek tega razmi{ljanja predvsem ‘alostne narave, saj Evropa ne zna obstajati, navkljub svoji raznolikosti in divergentnosti. In ~e tudi lahko polagamo upe na skupno Evropo, se problematiziranje razlik ne bo zmanj{alo, kve~jemu bo v svoji nasilno postavljeni enotnosti postalo {e bolj o~itno. Tako bo v skupni »Evropi« verjetno {e manj prostora za popolni jezik, njegovo iskanje pa bo nemara ostalo na situ neplodnih tal. ^eprav urednikova (Le Goff) visokolete~a vizija po zdru‘evanju pet razli~nih zalo‘ni{kih hi{ – vsaka iz razli~ne dr‘ave – nemara ne bo bistveno spreminjala toka politi~nih, gospodarskih ter ekonomskih zapletov, bo zbirka za tiste, ki jo boste prebrali v celoti (Umberto Eco – Iskanje popolnega jezika, Franco Cardini – Evropa in islam, Josep Fontana – Evropa pred zrcalom, Jack Goody – Evropska dru‘ina, in Hagen Schulze – Dr‘ava in nacija v evropski zgodovini) obrodila sadove v lu~i ~love{kega kapitala. Zatorej ni presenetljivo, da se je vseh pet knjig hkrati pojavilo na slovenskem trgu, hkrati pa se za konec lahko vpra{am samo tole: koliko nestrpnosti in koliko netolerance nam bo – kot slovenskemu narodu – sploh {e ostalo v krogu velikih ter druga~nih? Naj nam knjiga ne ostane zadnje oro‘je premagovanja nestrpnosti in zadnje sredstvo ~rpanja tolerantnosti – v nasprotnem primeru lahko Slovenija in z njo tudi sloven{~ina kmalu postane predmet Ecovega preu~evanja evropske temne plati.