številka 3-4 Leto V.
15. V. 1965
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TEKSTILNE TOVARNE »SVILANIT« KAMNIK
Problemi Investicijskih del in investicijskega vzdrževanja
Svetli, zračni in čisti delovni prostori psihološko ugodno vplivajo na delovnega človeka — Na sliki šivalnica EE-10
Obeta se nam novo poslovno -tehnično sodelovanje
Poleg avtomatizacije tkalnice frotirja je v letošnjem letu planirano prekriti dvofišče med upravnim poslopjem in barvarno. Prav tako preurejamo skladišča za tkalnico svile, v programu pa se predvideva preureditev barvarne.
Načrti za preureditev skladišč v tkalnico svile so izdelani. Dovršeni so tudi načrti za konstrukcijo, ki bo služila za pokritje dvorišča. Končne rešitve preureditve barvarne še danes nimamo, čeravno je bilo izdelanih že več načrtov z različnimi predlogi. V zadnjem načrtu je predvideno, da se bo barvarna podaljšala v prizidku ki bi imel zazidalno površino cca 330 m2 in bi bil zgrajen ob južni strani barvarne. Prizidek bi bil širok 7 m in dve tretjine dvignjen v nadstropje, kjer bi bil laboratorij. Prostor, kjer so danes postavljeni barvni aparati, se ne bi spremenil, tudi kletni prostori bi ostali isti. Rabili bi še eno dvigalo za posluževanje novih barvnih aparatov. Nove aparate bi montirali v novem prizidku. Ta del prizidka bi bil podkleten z uporabno višino 2.20 m. Vsi ostali prostori od sanitarij, skladišč do oplemenitilnice se morajo preurediti. Obstoječa čistilna naprava za odpadno vodo se mora porušiti in postaviti provizorično med skladiščem premega in transformatorsko postajo. Delovala bi na principu čiščenja odpadne vode s pretokom skozi leš. V posebnih vozičkih bi se dovažal leš pod cev odpadne vode in ko bi bil leš o-nesnažen in prepojen bi, se odvažal na lesni prostor. Sama naprava, če bi že estetsko odgovarjala, pa bi zahtevala precejšen strošek za podjetje. V tej rešitvi rekonstrukcije barvarne pa naletimo tudi na precejšnje težkoče pri komaj na novo zgrajenem barvnem kanalu med kotlovnico in barvarno. S to preureditvijo se pa pokažejo še druge velike težave. Med drugim problem talne vode in pa prirodni odtok v kanalizacijo, ki ga povsem zgubimo. Stavba barvarne je res neprimerna že za sedanje pogoje in neverjetno težka odločitev za novo a-daptacijo. Prav zaradi tega oklevamo že tako dolgo in smo med tem časom prišli na novo idejo, v kateri odpadejo najtežji problemi. S te strani je nova zamisel boljša in je potrebno obdelati samo še tehnološko stran.
Po zadnji zamisli bi pristopili k izgradnji nove barvarne in to v prizidku. V prizidku, ki bi imel isto zazidalno površino, bi se namenil v celoti za barvarno. Hala v izmeri 7 x 40 m bi bila podkletena v celoti. Tla v novi barvami bi bila višja za cca 0.8 m od tal sedanje barvarne. Velika prednost te zamisli je v tem 1. da obsteječa čistilna naprava lahko ostane toliko časa, dokler ne bo zgrajena
nova čistilna naprava. 2. Po tej zamisli bo nemoteno obratovanje barvarne omogočeno s tem, da se v prizidku montirajo novi barvni aparati z zmogljivostjo stokilo-gramskih partij. Ta čas bo obratovala stara barvarna in ko se usposobijo in stavijo v pogon novi barvni aparati, se demontirajo in preuredijo stari aparati in premestijo v novo barvarno. 3. Preureditev starih prostorov bo minimalna. 4. Ne obstoja nevarnost talne vode. 5. Dosežemo prirodni odtok v obstoječo kanalizacijo. 6. Če ravno še ni napravljena primerjava stroškov ene ali druge zamisli, lahko trdimo, da bo zadnja cenejša. Ta predlog se še proučuje in prilagaja tehnološkemu poteku v novi zamisli. Doslej vloženo delo pri študiju nove zamisli o preureditvi barvarne je zahtevalo precej tehničnih posvetov', vendar ne zaman. Od strokovnjakov, ki delajo na tej zamisli, hočemo le to, da izberejo najboljšo rešitev, to je tisto, ki bo najlaže izvedljiva, tehnično najbolj prilagojena tehnološkemu postopku in najcenejša.
Izidi volitev odbornikov v obe. skupščino
Na zboru delovne skupnosti sta bili predlagani za kandidate v zbor delovnih ljudi Skupšine občine Kamnik Baloh Francka in Muršak Zinka. Obe tovarišici sta prizadevni delavki, članici Zveze komunistov in sta bili večkrat izvoljeni v organe upravljanja. Da sta bili dobri kandidatinji predlagani, potrjuje izid volitev, ki so bile dne 26. marca 1965. Od 457 volilnih upravičencev je bilo oddanih 419 glasov. Od tega števila je bilo 13 glasovnic neveljavnih, 38 volivcev pa se volitev ni udeležilo.
Volilna komisija je ugotovila, da je bilo od 396 pravilno izpolnjenih glasovnic oddanih za prvega kandidatata 144 in za drugega 252 glasov. Za odbornika v občinsko skupščino je bila izvoljena Muršak Zinka, knjigovodja osebnih dohodkov. Delovna skupnost pričakuje, da bo tov. Muršakova v občinski skupščini častno zastopala svoje volivce kakor tudi skupne družbene interese. Ob tej priliki čestitamo novi odbornici z željo, da se bo pri svojem delu zavzemala za gospodarski razvoj komune in krepitev družbenega upravljanja.
-da
Na svoji zadnji seji je delavski svet sprejel sklep o osnovnih točkah poslovno tehničnega sodelovanja med našim podjetjem in lahko konfekcijo »Elegant« iz Umaga.
»Elegant« Umag je obrtna gospodarska organizacija, ki zaposluje 15 ljudi redno in ima organizirano delo na domu. Peča se samo s proizvodnjo kravat, ki znaša letno okrog 100 tisoč kravat in ima pri taki proizvodnji 110 milijonov dinarjev celotnega dohodka. Osnovni material za proizvodnjo kravat je izključno uvožen iz Italije, torej se pri svoji proizvodnji lahko ravnajo po zadnjih krikih mode. To pa je pri takem poslu zelo pomembno. Vsled tega ni čudno, da delovanje Eleganta občutimo na tržišču kot prilično konkurenco tako po količini kot izredni kvaliteti.
Jasne je, da ima vsaka organizacija željo po nadaljnjem razvoju, kajti le v tem je življenje neke gospodarske organizacije. Neizkušenost in pomanjkanje kadra ter prilično visoki stroški vsled primitivne organizacije pa je to podjetje pripeljalo do stagnacije. Posebej pa ima pri vsem tem svoje interese še občina, ki bi rada zaposlila pozimi odvisno delovno silo, ki je sicer navezana samo na turistično dejavnost. Zato sta podjetje samo kot občina že dalj časa iskala možnost sodelovanja s kakim drugim podjetjem.
Sloves solidnosti in resnosti, katerega ima naše podjetje, je vzrok, da so se obrnili prav na nas.
Prvi razgovori s predstavniki ^Eleganta« in občine so pokazali, da obstoje možnosti po poslovno-
tehničnem sodelovanju. Mi smo takoj odklonili vsako misel na fizično združitev, ker so take integracije v praksi navadno rodile slabe uspehe. Zato smo se sporazumeli, da gremo v sodelovanje, ki je slično enemu, ki ga imamo s "Frotirko« Delčevo, le da je vsebina nekoliko drugačna. Osnovno načelo je stroga enakopravnost o-beh partnerjev, ki naj se pokaže v enakih pravicah obeh organov upravljanja in v enaki udeležbi ter kompentencah v skupnem organu, ki naj izvaja določila iz pogodbe o sodelovanju.
Bistvene točke sodelovanja bi bile v kratkem naslednje:
Proizvodnja kravat in drugih izdelkov iz svile, razširitev dela naših služb tudi za potrebe "Eleganta«, izrecno pa izbira vzorcev, kvalitete in količine uvoženega blaga, enotna kolekcija, enotna nabava, enotna prodajna mreža, uvedba sodobne organizacije dela, enotna analiza tržišča in enotna razvojna služba.
Kaj si obeta Svilanit od tega sodelovanja? Prvo kar je za nas neprecenljivega pomena, je dejstvo, da bomo v neposrednem stiku z modo v kravatah, saj bomo mi izbirali blago iz uvoza. Enotna prodajna mreža pomeni za nas zniževanje proizvodnih stroškov, posebej pa še preko tega sodelovanja pritegnemo Zagrebško industrijo svile ter tako uresničimo našo željo, da postanemo vodilni proizvajalci kravat v državi.
Pričakujemo, da bo do sklenitve pogodbe kmalu prišlo in da bomo tako napravili zopet korak naprej v naši specializaciji.
2. stran	KAMNIŠKI TEKSTILEC
Sklepi organov upravljanja
Dne 6. aprila 1965 je bilo 10. zasedanje .DS tovarne Svilanit. Na podlagi predloženega gradiva in po izvedeni razpravi so bili sprejeti naslednji sklepi :
Potrjen je bil predlog o korekturi letnega plana o delitvi celotnega dohodka za leto 1965. Fakturirana realizacija je planirana na 2.178,203.000.- din, plačana
2.104.329.000.	-, izredni dohodki 15 milijonov, celotna realizacija pa
2.119.329.000,	- din. Nadalje je bil sprejet sklep o korekturi plana investicijskih vlaganj za tekoče leto in to na investicije
EE 10 — šivalnica	2,770.000
EE 20 — tkaln. svile 580.000 EE 30 — tkaln. bombaža 9.826.000 EE 40 — oplemen.	5,180.000
EE 50 — pom. obrati	50.000
EE 35 — eksp. tkal. 1,545.000 EE 36 — razvojna služba 90.000 EE 60 — uprava	9,204.000
Potrjen je bil tudi predlog korektura plana velikih popravil za za leto 1965 in sicer:
v 000 din
EE 10	1.400
EE 11	500
EE 20	5.000
EE 30	11.250
EE 40	31.400
EE 50	1.600
EE 601 — prodaja	1.000
Za preureditev garaž, terena, za kanalizacijo, vzdrževanje kotlovnice, omet, fasado, zavarovanje sklad, vnetljivih surovin, ureditev terena in dvorišča, vzdrževanje strehe in žlebov, ureditev skladišča preje in kem. 38.300 Za štipendije, izobraževanje in o-premo šolskega centra ter strokovno šolstvo občine je predvidenih	11,600.000 din.
Potrditev pravilnika o dopolnitvi pravilnika o delitvi osebnega dohodka
Na zadnji seji je delavski svet sprejel sklep o sprejetju Pravilnika o dopolnitvi pravilnika o dodelitvi osebnega dohodka. Potrebno je, da se seznanijo člani delovne skupnosti z najvažnejšimi določili tega pravilnika in te so:
1.	Vsi podatki v zvezi z osebnimi dohodki se bodo v bodoče dajali v netto zneskih, to je, brez prispevkov.
2.	Ekonomska enota 60-uprava se razdeli na 10 obračunskih e-not in sicer: vodje strokovnih služb, služba proizvodnje, tehnične službe, progr.-anal. služba, računovodstvo, splošna in kadrovska služba, prodaja, transport, družbena prehrana, potniki.
S tem smo napravili prvi korak v decentralizaciji formiranja sredstev in možnosti zaslužka po delu. Tu nas čaka še nadaljnja faza decentralizacije, predvsem v EE 50 — pomožni obrati, kar bo opravljeno v naslednijh mesecih.
3.	Višek sredstev za osebne dohodke, ki se bo ustvarjal v posameznih enotah se ne bo več razdeljeval z v naprej izračunanimi indeksi, ampak bodo enote javljale, koliko teh sredstev naj se razdeli ni na kakšen način. Način delitve teh sredstev je prepuščen enotam samim. S tem bodo enote pridobile na svoji veljavi, seveda
pa bodo prevzele tudi vso odgovornost za pravičnost razdeljevanja preostalih sredstev.
4.	Vsaka enota bo dobila do 15. v mesecu točen obračun sredstev in stanje na svojem kontu ter bo do 25. v mesecu javila programski službi, kakšno delitev želi.
5.	Ker pa je za tak način razdeljevanja sredstev napraviti prehod, je delavski svet sklenil, da se v marcu napravi začasen obračun s tem, da se obračuna proizvodnim enotam indeks 107 %, neproizvodnim pa indeks 112 °/0.
6.	Za izvenplanska dela se ustanovi poseben premijski sklad s katerim razpolaga upravni odbor. V ta sklad se stekajo sredstva nezasedenih delovnih mest v neproizvodnih ekonomskih enotah in ■določena sredstva iz izvenplanske proizvodnje in storitev. Po sklepu delavskega sveta se trenutno stekajo v ta sklad sredstva od kravat iz tujega blaga in sredstva iz storitev v tiskarni in na žigrih.
Pravico do premije imajo sodelavci, ki so taka izvenplanska dela preskrbeli.
7.	Vsem enotam se poleg planskih sredstev dodajo še sredstva za boleznine do 30 dni. S tem pridobijo vse enote 1,6 % sredstev več.
' 8. Neproizvodnim enotam se dodajo sredstva za nadomeščanje ob dopustih. S tem se te enote izenačijo s proizvodnimi enotami, ki so ta sredstva prejela že s planom.
9. Ustvarjanje sredstev v proizvodnih enotah je enako kot doslej. Neproizvodne enote pa ustvarjajo svoja sredstva v odnosu na ustvarjene tarife v proizvodnih enotah, na ustvarjeni promet ali na opravljeno delo, pač po specifičnosti enote.
Kot je razvidno iz navedenega, gre pri tem pravilniku predvsem za delitev sredstev na enote, kar smatramo, da nova določila pomenijo korak naprej.
Nadalje je na prošnjo UO Stanovanjske zadruge UO podjetja dal predlog DS, da sprejme sklep, da se zadrugi posodi za dobo 30 let 18 milijonov dinarjev po 1 % obrestni meri.
Potekla 'je mandatna doba DS in sveta EE. DS je razpisal volitve, ki bodo 7. maja. 1965. V DS bo voljenih 16 članov, v svet EE pa 43.
Imenovana je bila tudi komisija za finančno-komercialno poslovanje s tem, da spremlja politiko cen in potrjuje formiranje cen lastnim proizvodom in storitvam, analizira problematiko prodaje na domačem in tujem tržišču, spremlja finančno-komercialno poslovanje in da o svojem delu poroča DS ter predlaga ukrepe za izboljšanje tega poslovanja.
UO je imel dne 24. marca svojo 15. redno sejo in obravnaval naslednja vprašanja: korektura letnega plana investicij in velikih popravil in plana strokovnega, izobraževanja, potrditev cenika za usluge Frotirki Delčevo, potrditev začasnih tarif za delo na domu, analiza proizvodnje voila in potrditev honorarja za predavatelje v izobraževalnem centru. Cenik plačila storitev za delo na domu je naslednji:
Kopalni plašči	900	din
Kopalhe jope	746	din
Bebi kompleti	473	din
Brisača Pivka in Savica 8.5	din
Ta cenik velja od 1. maja dalje.
UO je zavzel stališče, da zaradi pomanjkanja surovin voila in u-kinitve 1 izmene za dobo 8 mese-
Sprejetje Pravilnika o dopolnitvi pravilnika o delitvi osebnega dohodka po delavskem svetu prinaša v naš sistem nagrajevanja nekaj osnovnih značilnosti.
Izvršena je nadaljnja decentralizacija sredstev s tem, da so nekatere ekonomske enote razdeljene v obračunske enote. To velja predvsem za ekonomsko enoto u-prave, saj je prav tu ustanovljenih deset obračunskih enot. Pravilnik določa, da si te enote u-stvarjajo sredstva za osebne dohodke samostojno, predvsem pa si jih samostojno razdeljujejo.
Tudi v proizvodnih enotah je razdeljevanje sredstev postavljeno na povsem nove osnove in je vloga svetov ekonomskih enot pri tem nedvomno podčrtana. Pred svete ekonomskih enot se postavlja odgovorna naloga pravilnega razdeljevanja sredstev. Temu cilju bo znotraj posameznih enot iz-
Osnovni pogoj za izvršitev plana proizvodnje v predelovalni industriji je pravočasna oskrba z reprodukcijskim materialom. Namen tega članka je, da na kratko prikažemo trenutno situacijo gle-
Vrsta surovine:	' 1 2 3 4
1.	Anilinske: barve
2.	Kemikalije — pomožna sred.
3.	Utenzilije in rezervni deli
4.	Sintetika — Rajon
Večji del reprodukcijskega materiala moramo uvažati, kar nam povzroča velike težave pri nabavi vsled devizne situacije, ki se je v letošnjem letu zaostrila v tolikšni meri, da bo resno ogrožen plan proizvodnje zaradi nezadostnih in nepravočasnih dobav surovin. Znano je, da se je devizna kvota, s katero je podjetje nabavljalo surovine iz leta v leto manjšala, medtem ko je podjetje povečalo bruto proizvodnjo v razmeroma kratkem razdobju od 800 milijonov na 2 milijarde 400 tisoč dinarjev (plan za leto 1965). V čem so torej konkretne težave pri nabavi v letošnjem letu? Po proizvodnem planu porabe reprodukcijskega materiala za II. kvartal tega leta potrebujemo cca
18.000.	000 deviznih din za uvoz Bemberg prediva in sintetike ter
11.000.	000 deviznih din za uvoz barv in kemikalij. Ako upoštevamo še potrebe za uvoz rezervnih delov in utenzilij ter dejstvo, da do danes še vedno ni jasne slike, koliko sredstev lahko pričakujemo, vidimo, da je situacija na splošno za vso tekstilno industrijo zelo kritična, kar zadeva ustvar-
cev pregrupira 11.000,- kom kravat iz nižje grupe v višjo s prodajno ceno 1.200.- din. Honorar predavateljem v izobraževalnem centru se določi 700.- din s tem, da se pri obračunu odtegne od ure 160,- din v korist DITTIS-A. UO je sprejel tudi sklep, da se za dolgoletno delo v podjetju nagradi tov. Perana v višini do
30.000.- din, ker je odšel sporazumno iz podjetja. Nadalje je bilo odobrenih tudi 25.000,- din za nakup darila tov. Travnu, ki je bil s 1. 4. upokojen.
delati nova in dodatna merila, kakršnih .danes morda še nismo vajeni.
Jasnost obračuna sredstev za o-sebne dohodke posameznih enot so s predpisi določena in postavljena merila, s katerimi je gibanje osebnih dohodkov lahko primerjati v vsaki enoti za sebe.
Z novim pravilnikom pa proces delitve osebnih dohodkov ni končan. Uvajanje obračunskih enot nas čaka še vedno v pomožnih o-bratih, za nas pa so potrebna precejšnja pripravljalna dela. Upamo, da bomo to mogli osnovati do konca prvega polletja.
Seveda pa se je potrebno zavedati, da bodo znotraj enot nastale določene težave, ki bodo lažje reš-, Ijive v manjših skupinah, ker postanejo tu vidnejše in je zato važen pogoj, da se pravilno rešijo in odstranijo v splošno zadovoljstvo.
de nabave sredstev za proizvodnjo v našem podjetju.
Z ozirom na poreklo surovin, katere predeluje naše podjetje in ostala tekstilna industrija, smo vezani na vire nabave kot nam prikazuje naslednja tabela:
Domači trg:	Tuji trg
5%	95 %
60%	40%
90% 5%	10 % 95%
jenje deviz z izvozom ter realno razdelitev istih.
Nejasno je tudi vprašanje nabave bombažne preje. Zaloga surovin bombaža v Jugoslaviji so minimalne, ni pa izgledov za preskrbo predilnic z novimi količinami bombaža v zadostnih merah.
Z nabavo reprodukcijskega materiala na domačem tržišču je stanje nekoliko boljše, toda še vedno nenormalno. Obveznosti izvoza industrije so tolikšne, da le malo ostane za domače tržišče, vsled česar je povpraševanje še vedno večje od ponudbe. Zaradi povečanega izvoza, določenih artiklov že dalj časa ni na trgu, kar ima za posledico izpade v proizvodnji, posebno kar zadeva vzdrževanje strojnega parka. Poleg tega pa naraščajo nabavni stroški vsled porabljenega časa pri iskanju materiala.
Za nestalno situacijo pa so delno kriva podjetja sama, ker so si zaradi bojazni, da se bo material podražil ali da ga celo ne bo na trgu, ustvarila prekomerne zaloge medtem ko druga podjetja ne morejo dobiti materiala za tekoče potrebe.
Sistem nagrajevanja je treba neprestano razvijati
Problematika nabave reprodukcijskega materiala
Poročilo o organizaciji in izvajanju predpisov HTV
Na podlagi 53. člena Zakona o delovnih razmerjih mora delovna organizacija zaprositi pristojne inšpekcije dela za dovoljenje in obratovanje, novih strojev in naprav. Na podlagi prijave je okrajni inšpektor dela Ljubljana izvršil pregled nove tkalnice, klimo naprave, električne instalacije in novo montirane tekstilne stroje. Pri pregledu ni bilo ugotovljenih bistvenih pomanjkljivosti. Z odločbo je bilo podjetju dano dovoljenje, da lahko obratujejo stroji in naprave.
Na prošnjo podjetja je bila izvršena meritev ropota v tkalnici, previjalnici in šivalnici. Meritve je izvršil Zavod za zdravstveno ih tehnično varstvo Ljubljana. V nadaljnjem tehničnem razvoju
V našem gospodarskem razvoju, posebno pa v industriji je v zadnjih letih storjen velik napredek. Sodobno organizirano podjetje pa zahteva dobro organizacijo dela, ki je predpogoj za optimalno izkoriščanje strojnega parka. Dobra organizacija dela in dvig storilnosti pa zahteva ustrezen profil kadrov. Osnovni pogoj za dobro funkcioniranje podjetja je princip delitve dela, kar pomeni, da je delovni proces ozko diferenciran na posamezne delovne operacije. Za tako organizacijo dela pa je potrebna delovna sila z ožjo specializacijo. Ti profili predstavljajo v naši industriji 60 % celotnega sestava kadrov. To so v glavnem specializirani delavci. Na drugi strani pa so delavci, ki so vezani na tekoči trak in sodelujejo v izdelavi proizvoda na posameznih fazah. Iz tega razloga v sodobno organiziranem podjetju ne moremo več govoriti o nekvalificiranem delavcu. Kadre ozkega profila vzgajajo že same delovne organizacije s priučevan-jem na delovnem mestu ali v izobraževalnih centrih. Druga skupina, ki tvori cca. 20 % celotnega sestava kadrov so oni delavci, ki
Novoustanovljeno delovmo mesto vodje službe za integracijska vprašanja daje problemom poslovnega sodelovanja pravo veljavo.
Koristnost poslovnega sodelo-\7anja s poglobljeno vsebino je brezdvomna, toda zanemarjanje že obstoječega sodelovanja se lahko bridko maščuje. Še bolj važno pa je, da se iščejo vedno nove možnosti in oblike, ki naj okrepe poslovne odnose med posameznimi partnerji, saj mora vsako sodelovanje prinesti določene ekonomske koristi, ker ima le sodelovanje na čvrsti ekonomski osnovi svoj smisel in služi določenemu namenu.
Danes imamo že pogodbo o sodelovanju s Frotirko Delčevo,
postaja ropot eden glavnih problemov, zlasti v tekstilni industriji. Motnje, ki jih povzroča ropot na organizmu zaposlene osebe vplivajo na celotni živčni sistem, zlasti na slušne organe. Zvočna jakosti do 40 fonov so za popolnoma zdra\re osebe brez kvarnega vpliva. Jakosti od 40 do 70 fonov pa vplivajo v smislu utrujanja. Zvočne jakosti nad 70 fonov povzroče lahko okvare posebno pri osebah z občutljivimi slušnimi organi. Osebe se sicer lahko privadijo na določen ropot, postanejo pa skrajno občutljivi za drugovrstne ropote. Navaden oster pojav ropota velike zvočne jakosti, nagle spremembe okolja lahko povzročajo trajne poškodbe slušnega organa in poleg tega lahko
se vzgajajo v poklicnih šolah ali pri obrtnikih — vajenci v gospodarstvu. Ta kategorija kadrov je najbližja obrtnemu delavcu. To so delavci s širšo usposobljenostjo, ki skrbijo za vzdrževanje strojev, instalacij, izdelovanje vzorčnih predmetov itd. Ta kader je najmočneje zastopan v obrtnih delavnicah in obrtnih podjetjih, ki pa imajo iz tega razloga zelo malo visokokvalificiranih delavcev.
Tretjo skupino kadrov predstavlja tudi cca. 20 % zaposlenih s srednjo, višjo ali visoko izobrazbo. To so strokovni delavci, ki se ukvarjajo s pripravo dela, organizacijo in proučevanjem dela, ekonomsko finančnimi posli, upravno pravnimi zadevami, socialno kadrovskimi zadevami in drugimi funkcijami. Nadaljnji razvoj avtomatizacije proizvodnega procesa in novi tehnološki procesi bodo nujno zahtevali povečati procent visokokvalificiranega kadra. Da pa nas ne bo prehitel čas je potrebno za bodoče izdelati perspektivne plane o potrebi in profilu kadrov ter imeti vedno pred očmi strokovno izobraževanje članov delovne skupnosti.
druga slična pogodba se nam obeta z Elegantom v Umagu. Toda obstojajo še nadaljnje možnosti, kot naprimer z Zagrebško industrijo svile itd.
2e v pogledu storitev v naši tiskarni smo prepuščeni samo naključju, tako da lani nismo mogli realizirati plana storitev, letos pa storitev sploh nismo zajeli v plan, ker sodelovanje te vrste ni bilo postavljeno na solidno bazo.
Torej iskanje možnosti sodelovanja na eni strani in utrjevanje že obstoječega sodelovanja sta o-snovni nalogi, ki naj jih rešuje novo ustanovljeno delovno mesto.
Solidne ekonomske osnove pa bodo prinesle Svilanitu samo koristi .
vplivajo kvarno na celotni živčni sistem. Ropot z zvočno jakostjo nad 80 fonov, ki učinkuje na slušni organ dalj časa, je potrebno označiti kot vsestransko škodljiv.
Na vseh delovnih mestih, kjer so bile izvršene meritve, izstopajo Stopnje jakosti maksimalno dopustno mejo 80 fonov. Posebno izrazita je prekoračitev ropota v tkalnici, kjer je stanje ropota od 90 do 101 fon. V konfekciji je stopnja ropota od 80 — 90 fonov. Jakost ropota na križno previjal-nem stroju pa se giblje v mejah 80 — 90 fonov.
Z ozirom na ugotovljene meritve je pristopiti k asonaciji delovnih mest oziroma ukrepanju, da bi se zmanjšale obstoječe stopnje jakosti ropota. Za to asonaci-jo sta samo dve osnovni možnosti in to: tehnična asonacija z uporabo sodobne tehnike dušenja ropota vibracij in uvedba obvezne uporabe sredstev za zaščito slušnega organa z antifoni. Nadalje je potrebno skrbeti za zdravstvene sistematske preglede novih in starih delavcev, ki bodo ugotovili, v kakšnem odstotku vpliva ropot na zdravje posameznikov.
Za osebno zaščito je bilo v lanskem letu porabljenih 251.000 din, za HTV zaščito 270.000 din, za tehnično zaščito 1,272.000 din, za okrepčila in požirala nočni izmeni 1,370.000 din in dotacijo enolončnici 1,106.000 din. Približno enaka sredstva so planirana tudi za leto 1965 s tem, da se v šivalnici kupi vsaki delavki fiziološki, stol.
Za boleznine 7 oziroma do 30 dni je bilo izplačano v letu 1964 6,630.192 din, Zavod za socialno
Ob sprejemu sklepa o prehodu na 42 oz. 44 urni delovnik so se člani delovne skupnosti obvezali, da bodo ojačali delovno disciplino in dvignili storilnost dela. Le pod temi pogoji si bomo zagotovili boljši materialni položaj, ko bomo za manj delovnih ur 'dosegali enak uspeh kot prej oz. da bomo z boljšo organizacijo dela dosegli večje proizvodne rezultate. Iz razpoložljivih podatkov pa vidimo, da se ne ravnajo vsi po teh principih. Nekaterim je posebno trn v peti delovna disciplina. Vratarska služba vpisuje v knjigo največkrat ene in iste zamudnike. Iz knjige zamudnikov je razvidno, da je v prvem tromesečju zamudilo na delo 127 delavcev od 5 minut do 3 ur. V petih primerih so delavci prišli na delo v opitem stanju, trije pa so izostali od dela.
Iz obračuna boleznin je razvidno, da je bilo v bolniškem stale-žu v prvem tromesečju od 1 — 30 dni 171 oseb. Na ta račun je bilo izgubljenih 1437 delovnih dni in
Rekorden uspeh
Če zasledujemo promet našega podjetja v letu 1964, vidimo, da je povprečni mesečni promet 160.718.000 din, po odbitku izvoznega platna pa 154.155.000 din.
V letu 1965 je povprečni mesečni plan realizacije 181,516.895 dinarjev. V januarju je bil promet 173.412.905 din, v februarju le 138,511.636 din, medtem ko se je v marcu dvignil na doslej re-
zavarovanje pa je odstopil od prispevkov 5,856.338 din. Ker je boleznin več, kakor je to določeno v republiškem povprečju, je morala delovna organizacija kriti boleznine v breme OD v višini 773.854 din. Iz tega izhaja, da je bilo v preteklem letu več boleznin oziroma staleža, kakor to določa Republiško povprečje. Republiško povprečje boleznin pa je v tekstilni industriji 2,74 %.
V	cilju čimboljše zaščite dela predlaga komisija za higiensko-tehnično varnost, da organi upravljanja sprejmejo naslednja priporočila:
1.	Organizirano izvajati sistematične zdravstvene preglede delavcev, ki delajo na težkih delovnih mestih in delavk v tkalnici glede vpliva ropota in drugih či-niteljev.
2.	Organizirano izvajati zdravstveno vzgojo delavcev in se boriti za čim manjši bolniški stalež.
3.	Da se uporabijo za vse tkalke v tkalnici uporabe školjk za dušenje zvoka.
4.	Da se proučijo in povzamejo ustrezni ukrepi za zaščito tekstilnih strojev zaradi izpada čolničkov.
5.	Da dela\rci skrbijo za čistočo na delovnih mestih in za osebno higieno.
V	interesu samih proizvajalcev in delovne organizacije je, da se nenehno borimo proti delovnim nezgodam ter povečanju bolniškega staleža. To bomo pa uspeli samo takrat, če bomo izvrševali svoje samoupravne dolžnosti in se ravnali po danih navodilih.
izplačanih za 2,332.940,- dni boleznin. Ker odstopljena sredstva Zavoda za socialno zavarovanje ne krijejo vseh boleznin, je bilo izplačanih 369.000 din iz osebnega dohodka. Nad 30 dni pa je bolo-valo 5 oseb z odsotnostjo z dela 595 dnevi. V mesecu januarju je bolovalo 486, v februarju 503 in v marcu 486 delavcev.
Ti podatki nam nazorno kažejo, da je v delovni organizaciji preveč bolniških izostankov, ki negativno vplivajo tako na proizvodnjo kakor tudi pri delitvi o-sebnih dohodkov.
Ti podatki nam narekujejo, da bodo morali organi upravljanja zavzeti določena stališča, da se zmanjša bolniški stalež. Vodji strokovnih služb in ekonomskih enot pa bodo morali bolj dosledno izvajati pravilnik o zamudnikih. Posebno skrb bo potrebno tudi posvetiti privatnim izhodom med delovnim časom in vložiti vse napore, da bomo ustvarili našo planirano proizvodnjo.
v mesecu marcu
kordno višino za Svilanit — na 206,875.930 dinarjev.
Vzrok za tak porast prometa je predvsem v zastoju blaga v šivalnici tekom januarja in februarja. V marcu se je z dodatno delovno silo proizvodnjo znatno dvignila. Precej zaslug za tak promet pa lahko prištejemo tudi sodelavcem v skladišču gotovih izdelkov, ki so uspeli spakirati in razposlati vse blago že v marcu.
Struktura kadrov v gospodarstvu
K. A.
Stalna skrb po integracijskih vprašanjih
Delovna disciplina in bolniški stalež
«
DELOVNA NEZGODA
Dne 10. 4. 1965. se je pripetila v tkalnici frotirja delovna nezgoda. Pri delu se je na popoldanski izmeni poškodoval Uršič Simon -ključavničar doma iz Tunjiške mlake. Na elektromotorju se je izrabil zobčenik, ki poganja tekstilni stroj. Popravila se je lotil tov. Uršič. Ko je z delom končal, je dal znak tkalki, naj stroj požene. Med delovanjem stroja pa je hotel odstraniti manjšo napako. Potisnil je levo roko med zobata kolesa in prste mu je zgrabilo kolo. Ko je delavka slišala krik, je prišla do Uršiča, nevedoč kaj se je zgodilo. Videla je kako posega po pogonski ročici, čeprav stroj ni deloval. Izključila je ročico, Uršič pa je z drugo roko obračal kolo v obratno smer. Prsti so se mu zagozdili med zobata
Še o preskrbi
Ko smo pred leti prešli v naši proizvodnji na strogo specializacijo v bombažu, smo nujno tudi poiskali tiste dobavitelje za prejo, ki so nam najbolj odgovarjali. Tako je postala Predilnica Litija naš glavni dobavitelj. Poslovni odnosi med nami so bili vseskozi korektni in lahko trdimo, da so bili vedno pripravljeni prisluhniti našim potrebam in željam.
Pričujoča devizna situacija je zadela tudi Predilnico v Litiji. Jasno je, d atudi ta išče vse možnosti, da prebrodi trenutno stanje in k temu prilagaja svojo proizvodnjo.
Nujno je, da tudi v tem mo-
Varčuj mo s
Preskrba z osnovnim materialom je več kot kritična. .Trenutna devizna situacija nam realizacijo postavljenih planskih nalog nikakor ne garantira in lahko trdimo, da v pogledu preje živimo iz rok v usta. Predvsem je kritično stanje v dobavi preje nizkih številk, ki pa so za našo proizvodno o-snovnega pomena. Do danes nam v glavnem še ni bilo potreba zmanjševati proizvodnje, razen v proizvodnji blaga za zavese, kjer smo ukinili eno izmeno, toda zavedati se moramo, da se nam to kaj lahko zgodi.
Brez obzira na to, da je glavna naloga odgovornih služb, da poišče vse možne vire za preskrbo osnovnega materiala, pa moramo pri nas sami skrbeti za to, da u-
# Zaradi izredno slabe devizne situacije je v tekstilni industriji Jugoslavije že nastopil problem zaradi pomanjkanja surovin — bombažne in svilene preje. Več podjetij ima že zastoje, bilo da so ustavili posamezne oddelke ali pa grupe strojev. Tudi v našem podjetju je stanje 'problematično v perspektivi, v kolikor se ne bo situacija surovin predilnice zboljšala ali pa si bomo morali pomagati na drug način. Da se prepreči zastoj v proizvodnji, je DS že sprejel sklep, da se pokrene vse potrebno, da ne bi prišlo do zastojev.
kolesa, zaradi česar se je stroj ustavil. Če bi se stroj ne ustavil, bi bila vsekakor hujša posledica. Ko si je osvobodil roko, je videl,-da sta mu dva prsta na levi roki zmečkana.
Delavcu je bila nudena takojšnja prva pomoč in je bil z rešilnim avtomobilom prepeljan v bolnico. Tu so mu amputirali prste do drugega členka in ga še istega dne poslali domov. Ta primer nas ponovno opozarja, da moramo biti pri delu previdni in se ravnati po predpisih higiensko-tehničnega varstva. Pred popravilom se mora stroj vedno izključiti, med delovanjem pa ne posegati med zobata kolesa in druge nevarne dele stroja.
K. A.
s surovinami
mentu najdemo skupni jezik, kjer iščemo izhoda za obe strani, tako za Predilnico kot za nas.
Zato je delavski svet tovarne »Svilanit« naslovil na delavski svet Predilnice v Litiji solucijo, v kateri se sklicuje na dosedanje sodelovanje in dobre odnose. Sedanje stanje bi moralo prav te odnose še poglobiti. Morda je prav sedaj nastal trenutek, ko ne bomo ostali samo na stališču prodaj alec-kupec, ampak bomo iskali novih možnosti sodelovaija.
Zato predlaga naš delavski svet, da se sestanejo predstavniki obeh podjetij in pretresejo ta vprašanja.
surovinami!
vedemo skrajno varčevanje s prejo.
Podelati je treba vse zaloge pobarvane preje, ki pri redni proizvodnji ostaja. Zato mora razvojna služba izdelati predpise za take artikle, v katerih se bodo ti ostanki lahko uporabili in sklenjeno je bilo, da se morajo založiti vsaj trije stroji s temi artikli.
Še važnejše pa je, da zmanjšamo odstotek ostankov in odpadkov. Previjanje ostankov je treba izvesti do skrajnih možnosti, odpadke pa zmanjšati na minimum.
To so naloge, ki se jih moramo zavedati vsi, predvsem pa tisti, ki so po svoji službeni dolžnosti odgovorni za uresničenje teh sklepov.
® Z naraščajočo proizvodnjo frotirja se pojavlja problem po barvani in beljeni preji zaradi ozkega grla v barvarni, kar je delno tudi vzrok v tem, da je barvana preja zastopana v artiklih z večjim procentom, kot je to predvideno.
Iz omenjenega razloga dela barvarna vse proste sobote in vse kaže, da tudi to ne bo zadostovalo in bo treba iskati rešitve drugje.
S Zi letnim planom je bilo v tiskarni zaradi pomanjkanja blaga planirano delo samo v eni iz-
meni. V zadnjem času pa so ponudbe za vršitev uslug v tisku vse večje in bo potrebno povečati število ljudi, če bomo hoteli potiskati količine, katere so na razpolago.
® Tudi šivalnica se bori za dosego plana in ima že dalj časa ljudi za pakiranje iz dela na domu, vkljub temu, da ima polno število ljudi, kot je predvideno s
Služba za organizacijo proizvodnje se stalno bori z osnovnim problemom, to je s koordiniranim delom med proizvodnimi enotami. Iz tega nastajajo v proizvodnji težave, ki stalno vplivajo tako na obseg proizvodnje kakor tudi na kvaliteto. Vsled tega pogosto trpi tudi prodaja, kar je posebej še očitno pri izvozu.
Iz navedenih razlogov je bilo potrebno to službo ojačati in združiti prav koordiniranje dela
Po izvolitvi odbornikov v zbor delovnih skupnosti skupščine občine Kamnik je bila dne 4. aprila 1965 sklicana I. seja. Kot odbornik sem se udeležila te seje kot zastopnica volivcev delovne skupnosti tovarne Svilanit.
I.	sejo zbora delovnih ljudi je vodil najstarejši odbornik do izvolitve novega predsednika. Seje so se udeležili vsi novi odborniki kakor tudi odborniki iz prejšnje mandatne dobe. Za predsednika zbora delovnih skupnosti skupščine občine Kamnik je bila iz-
voljena tov. Ljubetič Tilka, pomočnik direktorja -KB Kamnik. Za predsednika občinskega zbora pa je bil izvoljen Vode Nande iz Komende.
Vsi novoizvoljeni odborniki skupščine občine Kamnik so podali po izvršeni verifikaciji mandatov slovesno izjavo pred predsednikom skupščine.
Na skupni seji obeh zborov so bili predloženi kandidati za skupščino SRS.
Izmed predlaganih kandidatov so bili sprejeti na kandidatno listo:	za republiški gospodarski
zbor tov. Repič Viktor iz Ljubljane, za socialno zdravstveni zbor tov. Srečko Rot, direktor zavoda za invalidno mladino in v organi-
planom. Precejšnji vzrok za to je poostren kriterij za čiščenje robe, kar dela pri sedanji organizaciji zastoj in se v ta namen predvideva reorganizacija čiščenja brisač.
© Eksperimentalna tkalnica dela z mesecem aprilom na vseh strojih v dve izmeni, vendar ima težave zaradi delovne sile — tkalk, predvsem pa, ker ji manjka še en mojster .
v proizvodnji v eni roki.
Ustanovljeno je bilo novo delovno mesto v službi za organizacijo proizvodnje, ki ima naziv »koordinator proizvodnje«.
Kot je že omenjeno, bo naloga tega delovnega mesta prav vskla-jevanje dela med posameznimi proizvodnimi obrati. Torej bo to izključno operativno delo, ki bo pripomoglo, da bodo sproti odstranjeni tisti momenti, ki motijo redno po planu predvideno delo.
zacijsko-politični zbor tov. Franc Svetelj iz Duplice.
Ob tej priliki se zahvaljujem volilcem delovne skupnosti tovarne Svilanit za izkazano zaupanje. Obljubljam, da se bom zavzemala za gospodarski napredek naše delovne organizacije in za napredek kamniške komune v razvijanju gospodarskega napredka in socialistične izgradnje.
O vseh zadevah, o katerih se bo razpravljalo na sejah zbora delovnih skupnosti vas bom obveščala potom tovarniškega časopisa.	Zinka Muršak
Premiranje izvenplanskih del
Delavski svet je sprejel dva sklepa o premiranju izvenplanskih del, to je za izdelavo kravat iz drugod kupljenega blaga in storitve v tiskarni in na žigrih.
Z letnim planom je namreč zajeta proizvodnja kravat samo iz doma stkanega blaga, prav tako pa je delo na žigrih in v tiskarni zajeto samo za lastne potrebe.
Tako nam ostajajo še prilične kapacitete, ki so neizkoriščene in če bi za te našli delo, bi režijski stroški lahko občutno padli.
Prav interes izvenplanskega dela je narekoval, da se tisti, ki tako delo poiščejo in ga preskrbe, dodatno nagradijo, oziroma da se tako dodatno delo premira.
Poglejmo na primer samo dodatno proizvodnjo kravat. Če bi dobili od drugod za 30 tisoč kravat blaga, potem se naši skladi povečajo za 7 milijonov dinarjev. To je prilično visok znesek in prav je, da tisti, ki tako delo preskrbi, dobi določen del.
Sklep delavskega sveta je tak, da tisti, ki je to delo preskrbel, dobi določen znesek, toda od prodane kravate in to takrat, če je izpolnjen plan podjetja, tako po proizvodnji kot prodaji.
Menimo, da je sklep delavskega sveta vsekakor pozitiven in pomeni nadaljnji korak v razvoju našega podjetja.
Tehnične novice
Koordinacija dela v proizvodnji
PRVA SEJA
novoizvoljenih odbornikov občinske skupščine Kamnik
VII. tekstlliada
tekmovanje slovenskih tekstilcev v veleslalomu na zeleniških pobočjih
Naše tkalke Jožice ni več
Kdo bi si mislil, da boš prav ti tista, od katere se bomo morali posloviti na tak prežalo-sten način. Res, premlada si bila za smrt, preveč si bila vživeta v naš kolektiv, da bi mogli iti od tebe brez solze v očeh in prelepi načrti so se razpletali pred teboj, da bi jih mogla nesti s seboj v ta zgodnji grob.
Toda resnica ostane samo ena, izgubili smo te, slovo od tebe pa je težko. Skromna, tiha, delavna, vsakomur dobre besede vredna, brez kanca zle misli v srcu, taka si živela in delala med nami. Kot vsakemu mlademu človeku so tvoje misli in želje hitele v bodočnost, kot hite nam in zato smo vedeli, da si naša, da živiš z nami, da čutiš z nami in da soustvarjaš s svojim delom to, kar nam je vsem skupen cilj.
In vendar si morala umreti, nam pa si za. oporoko pustila vse ono, za kar smo se skupno trudili iz dneva v dan. Ta pomladanski dan, ko še veje mrzel veter s planin, je enak tvojemu kratkemu življenju. Osuti cvet ne bo dal semena za nadaljnjo rast, spomin na tebe pa bo živel v nas in mi ga bomo vsak dan znova zatkali v svilo in vedeli bomo, da je tudi to še vedno delo tvojih, pa čeprav že mrzlih rok. Naše statve bodo tekle še naprej, tebe ne bo več zraven, v naših srcih pa boš ostala.
In zato, Jožica, naj ti ta zemljica ne bo težka in solze potočene za teboj, naj ti bodo dokaz, da smo te imeli radi.
• Pozdravljena bodi, Jožica, in spomin nate ne bo pozabljen.
Jožica Dolar je bila rojena dne 9. 3. 1944. Po končani o-snovni šoli se je zaposlila dne 15. 10. 1959 v našem podjetju in je delala do njene prerane smrti dne 13. 4. 1965 kot tkalka v tkalnici svile Mekinje.
Pred osmimi leti so se slovenski tekstilci - smučarji prvič zbrali na strmina'h Zelenice nad Tržičem. Od tedaj je postalo to tekmovanje v naj lepšem zimskem športu tradicionalno.
Organizator letošnje tekstiliade je bila bombažna predilnica in tkalnica Tržič, ki je v svoj okvir praznovanj 80-letnice svojega obstoja vključila to prireditev.
Ljubelj z okolico postaja vedno močnejši zimskošportni in turistični center, ki ima izredno dobre pogoje za pomladansko smuko. Lepo izpeljana nova cesta popelje obiskovalca prav pod obronke Zelenice. Novoizgrajena sedežnica pa te popelje prav do še sedaj nekaj metrov debele snežne odeje. V izgradnji pa je še drugi del sedežnice, ki bo popeljala prav do doma na Zelenici. Vsi ti objekti in izredno povoljni naravni pogoji obetajo zelo hiter
Od strani Občinskega sindikalnega sveta Kamnik je bil v dneh 22. in 23. aprila organiziran seminar za vse predsednike sindikalnih podružnic ter člane strokovnega odbora pri ObSS. Glavne teme, ki so se na tem seminarju obravnavale, so bile:.
1.	Nagrajevanje strokovnega kadra po vloženem delu in iskanje novih stimulativnejših oblik nagrajevanja v proizvodnji in skupnih službah.
2.	Osnutek zakona o medsebojnih delovnih razmerjih.
Pod prvo točko je bilo mnogo diskusij, iz katerih so bile razvidne težave pri iskanju pravilnih oblik za stimulativno nagrajevanje predvsem strokovnega kadra, bodosi v strokovnih službah ali posameznika režij ca v proizvodnji. K reševanju tega problema smo pristopili tudi v našem podjetju, in je v zvezi s tem pred kratkim DS na svoji zadnji seji sprejel PRAVILNIK o dopolnitvi pravilnika o razdeljevanju OD. Za vse režijske delavce v proizvodnji je izdelana nova oblika vezave, po kateri je vsak režijski delavec Vezan z določenim odstotkom svojih OD na izvršitev proizvodnje, na kvaliteto ter a-sortiman. Ta način stimulativnega nagrajevanja ' ima sigurno še pomanjkljivosti, ki se bodo tekom časa odstranjevale, izpopolnjevale pa se bodo za obstoječe oblike stimulativnega nagrajevanja.
V ostalih gospodarskih organizacijah po tem vprašanju še niso tako daleč in nimajo še toliko skristaliziranih oblik nagrajevanja kot v našem podjetju, kar je bilo razvidno iz diskusij posameznih predstavnikov podjetij.
. V zvezi z novim zakonom o medsebojnih delovnih razmerjih so bile nakazane spremembe posameznih delov med novim in
turistični razvoj tega področja.Tu je izredno lepo urejena carinarnica, mejni tunelski prehod, nova cesta in lepa smučišča.
Vsa v soncu je v nedeljo 11. aprila 1965 sprejela Zelenica stanovske tovariše tekstilce-smučar-je iz 21 delovnih organizacij in 154 tekmovalcev. Tekmovanje je bilo izvedeno na plazu po že doslej znanih pravilih — ekipno in posamezno. Ekipo so sestavljali: dva mladinca, dva mlajša člana in en član iz starejše skupine. Seniorji in članice pa so tekmovali posamezno.
Kot vsa leta doslej tudi letos ni bilo močnih nasprotnikov tekmovalcem iz Tržiča. Vsa prva mesta med posamezniki in ekipami so ostala v Tržiču. Štirje člani našega kolektiva so se udeležili tekmovanja med posamezniki. Sindikalna organizacija pa je podarila lepa darila za nagrade sodelujočih tekmovalcev. Nagrade
planini
starim zakonom o delovnih razmerjih. Diskusija, ki se je razvila po referatu, je bila zelo živa. Iz nje je bilo razvidno, da so spremembe, ki so nastale v novem zakonu . v velikih primerih pozitivnega značaja.
Poleg teh dveh glavnih tem je bilo govora o rešitvi probelma p--
Od svojega ustanovnega občnega zbora dne 18. IV. 1964 se je v zadrugo včlanilo 31 delavcev tovarne »Svilanit«.
Po veljavnih predpisih so formirani samoupravni organi to je Upravni odbor, v katerem so 4 člani in upravnik. V nadzornem odboru so 3 člani. Zadružni svet predstavlja vse članstvo — vodi ga predsednik.
Zadruga posluje po statutu potrjenem od Občinske skupščine Kamnik. Zadruga je vpisana v zadružni register pri Gospodarskem sodišču v Ljubljani.
Od ustanovitve do danes je imel UO zadruge 6 sej. Zadružni svet je bil sklican trikrat. Vodstvo zadruge pa je v zvezi s sklepi povzelo naslednje ukrepe. Odposlane so bile spodaj navedene vloge in priporočila:
1.	Vloga na Stanovanjski sklad za dodelitev gradbenih parcel
2.	Vloga na Stanovanjski sklad, da se naši zadrugi dodeli prioriteta oziroma spremeni kriterij pri dodeljevanju kreditov.
3.	Vloga na UO podjetja »Svilanit« za dodelitev dolgoročnega posojila, dalje da se odobri najemnino za barako, kjer bi se vskladiščil material, da se krije
so prejeli vsi udeleženci veleslaloma.
Veseli in zagorelih obrazov so se tekmovalci poslovili od zasneženih vrhov Zelenice in si zaželeli nasvidenje prihodnje leto na Pohorju.	-nik
troškega varstva, ki je postal že močno pereč, in sicer da se že obstoječe otroške vrtce izpopolni in zgradi nove, ker se predvideva porast delovne sile za 3,5 % — smatra se tu predvsem ženska delovna sila, kar pa pri obstoječih pogojih varstva otrok ne bo mogoče. '
Glede problema družbene prehrane je bilo v diskusiji poudarjeno, da je potrebno ta problem čimprej rešiti z ustanovitvijo skupne menze, to je da bi bil problem družbene prehrane za vsa podjetja v Kamniku centralno rešen.
najemnino za prevozno sredstvo, dalje za dotacijo din 100.000 za kritje stroškov administracije, dalje za dotacijo za kritje komunalnega prispevka ter za uporabljanje odpadnega materiala, ki se nahaja v tovarni.
4.	Intervencija tričlanske komisije pri predsedniku občine Kam-, nik radi dodeljevanja kreditov iz* fonda Stanovanjskega sklada.
5.	Vloga ■ na Občinsko skupščino za izdajo odločbe oziroma lokacijsko dovoljenje, dalje za priključek toka, kakor tudi vode.
6.	Sklep o najetju dolgoročnega kredita od Stanovanjskega sklada Kamnik in od podjetja »Svilanit«.
7.	Nabava gradbenih načrtov v Ljubljani in Kranju.
8.	Nabava gradbenega materiala, posebno problematičnega betonskega železa in cementa v Trbovljah, Zenici in Ljubljani ter opeke v Mengšu in Kranju.
9.	Sodelovanje tričlanske komisije pri lokacijskem ogledu na gradbišču Trško polje.
10.	Sestanek s predstavniki zadruge »Titan« radi razdelitve dodeljenih gradbenih parcel.
11.	Sklenitev pogodbe za dolgoročni kredit med podjetjem in stanovanjsko zadrugo »Svilanit«.
Poročilo s seminarja
na Veliki
Kožuh ing. Rozka
Delo stanovanjske zadruge »SVILANIT"
Nagradna križanka Vožnja s kombijem
J	1	2	3	4	5	6	7		N	8	9	10	n	n
r								■	14					
pr			16				V	18		■	19			
20		21			■	22				23	■	24		
		25			26		■	2?			28			
w	30		■	31			32		■	33		34-		
35~~			36	■	3?			■	38			■h		
itF				M		■	42	43				44		
45~					m	46								F
Vodoravno: znan ameriški letalski konstruktor ruskega rodu, ki se že od leta 1939 ukvarja z gradnjo helikopterjev (Igor Ivanovič —), 8. denarna naložba v banki, 13. posebna vrsta letala, prednik današnjega helikopterja, 14. škodljiv, 15. kemični simbol za nikelj, 16. telesna poškodba, 20. starogrška boginja modrosti, 22. naprava za odkrivanje letal ponoči ali v megli, 24. redka tkanina, kakršno potrebujemo za obveze, 25. splošen naziv za užitne drevesne plodove, 27. napad, 29. števnik, ki izraža izčrpanost dvojic v ženskem spolu, 31. zdravnik, 33. posmehovanje, 35. glavna oseba in naslov znanega Zolajevega romana, po katerem smo videli tudi film, 37. oblika razcveta, 38. starogrški bog vetrov, 39. začetnici priimka in imena velikega francoskega književnika, začetnika naturalizma (1840—1902), 40. zloglasno nemško koncentracijsko taborišče med minulo vojno, kjer so trpeli tudi mnogi naši nasprotniki nacijma, 42. natančen, de-tajliziran, 45. vojaški zaveznik, 46. pred nedavnim umrli slovenski kipar, znan po značilnih baročnih lesenih plastikah (Ivan).
kmet najemnik na velikih kapitalističnih zasebnih posestvih, 30. staro semitsko božanstvo, 32. delujoči ognjenik na Siciliji, 34. stisnjen, ne širok, 36. medmed, 38. okrajšano moško ime, 41. a-rabski žrebec, 43. začetnici našega znanega atomskega fizika, 44. kemični simbol za bizmut.
Prvi spomladanski dan je mimo. Da, pomlad je tu in konec zime. Konec pa je tudi naše u-dobne vožnje s kombijem na delo in nazaj, smer Moste-Komenda.
Čutimo se dolžne, da se ob tem javno zahvalimo delovni skupnosti Svilanita za to ugodnost. Res je, da se je glede tega prevoza veliko govorilo na raznih sestankih, dolgo je bilo treba čakati, vendar ni bilo zaman.
Sredi januarja smo se prvič peljali s kombijem, namesto da bi 6 do 7 km dolgo pot pešačili poleg koles ali pa le s težavo in velikokrat mokri prebijali po podgorskih kotanjah in snegu. V začetku je vozil le en kombi, pozneje pa je zaradi preobremenjenosti moral dobiti pomoč. Tako smo se vozili Komendčani posebej, delavci iz Most pa posebej. Naj vam za razvedrilo povem tale dogodek, ki se je pripetil nekega zimskega večera:
Delavci iz Most so že dalj časa zaman čakali svojega šoferja in voz. Mraz je bilo, da so jim nosovi, ki so kukali izpod kučem, že čisto pordeli. Komendčani, ki so vse to videli, so jim seveda hoteli narediti uslugo. Mimogrede
d
— A-
so šli budit njihovega šoferja, ki pa jim je medtem že odpeljal izpred oči. Ker ga niso dobili in ne videli, so se vrnili k tovarni, da bi sprejeli medse tudi čakajoče-delavce iz Most. Pa joj, smola. Pri vozu se jim je odlomila os. Seveda pred tovarno tudi čakajočih delavcev ni bilo več, ker so se medtem že odpeljali domov. Komendčani so z optimističnim zaupanjem odrinili dalje. Dokler
bo šlo, ko pa.....Avto je kljub
temu odpovedal, a Komendčani še ne. Vsi so šli iz kombija v sneg in po starem izreku: če ne boš ti nas, bomo pa mi tebe, ha j d v vzpetino. No, vsekakor tudi tako ni šlo dolgo in vsi so odnehali. Delavci so počakali na kombi, ki se je vrnil iz Most in končno se srečno privozili domov.
Noči, ko so Komendčani po cesti potiskali kombi, pa še dolge ne bomo pozabili.
Naj za konec povemo še to, da se s šoferjema zelo dobro razumemo in gre tudi njima iskrena hvala za požrtvovalnost in kole-gialnost. Pozdravljamo tudi novo obliko našega zelo branega in priljubljenega glasila »Kamniški tekstilec«.
Dve okrogli
TRDNA VOLJA
Vinski bratec gre po cesti mimo gostilne in ker se je zaklel, da ne bo več pil, gre dalje. Po dvesto metrih se vrne nazaj in gre v lokal rekoč. Kake je trden v obljubi, mimo gostilne sem šel pa nisem zavil na pol literčka.
SREBRNA POROKA
Ob praznovanju srebrne poroke \rpraša žena moža:
»Kako je prišlo do tega, da si se zaljubil vame?«
»Oh«, nejevoljno reče mož, »sedaj se še ti čudiš«.
Navpično: 1. jutranja zarja, 2. začetnici umrlega slovenskega pisatelja (»Visoška kronika«), 3. planota v Triglavskem pogorju zahodno od Bohinja z znanim visokogorskim hotelom, 4. staje za živino, 5. živalski glas, 6. kemični simbol za stroncij, 7. merska točka na zemljevidu, orientacijska točka v bližnji okolici, 8. enaka soglasnika, 9. zavetnik domačega ognjišča pri starih Rimljanih, 10. poljedelec, 11. nosilci dednih zasnov v celicah našega organizma,
12.	ustrezen, skladen, 13. ena največjih strupenih kač v Južni A-meriki, ki svoj plen zadavi, 14. besedica, ki jo uporabljamo pri množenju, 18. nenaden naskok, 21. tekoči izvlečki, 26. mejna reka med Severno Korejo in Kitajsko, kjer so velike hidrocentrale, 28.
»Kamniški tekstilec «-glasilo delovne skupnosti tovarne »Svilanit« Kamnik — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Konda Alojz -Naklada 500 izvodov — Tiska Valvasorjeva tiskarna in knjigoveznica vr Krškem
UGANKA
Pred sabo imaš 10 zavitkov s kovanci. V vsakem zavitku pa jih je po 10. Vsi kovanci so popolnoma enake oblike, toda v enem zavitku jih je 10, kateri so lažji. Teža normalnega kovanca je 0.02 kg, teža lažjega kovanca je 0,018 kg. Zenkratnim tehtanjem na na precizni tehtnici moraš ugotoviti, v katerem zavojčku so lažji kovanci.
V vsaki kvadratek vpiši po eno črko tako, da bo v štirih kvadratkih stala beseda suha trava.
*
Kdor bo poslal pravilno rešitev križanke in odgovore na ostali dve vprašanji, prejme:
za 1. nagrado — 1 brisačo
za 2. nagrado — 1 dolgo kravato
za 3. nagrado — 1 vezano kravato
PRAVILNI REŠITVIUZIPREJŠNJE ŠTEVILKE
KRIŽANKA
Vodoravno: 1. ogandi, 8. leopard, 9. Jaro, 10. ve, 11. Ela, 12. maj, 13. N(ova) G(orica), 14. šara, 15. Kalin, 17. Alberg, 20. artel, 21. tona, 23. AO, 24. RKO, 25. kub, 26. sr., 27. gumi, 28. Kamerun, 30. eskadra
Navpično: 29. M(ile) K(lopčič).
UGANKA
V koloni je bilo 36 smučarjev.
Uredniški odbor je prejel odgovore 12 reševalcev, od katerih prejmejo po izidu žrebanja pravilnih rešitev
1.	nagrado: tov. Zauman Francka iz EE 60
2.	nagrado tov. Končnik Ivo iz EE 20 in
3.	nagrado: tov. Urh Angelca iz obrata družbene prehrane.
r
r ~ O v

V r
' C17
6UCI - &v& -dA.lA/foKM - 6vxa-&uc)
TUP-
iižj«