HUZEJSKJ časopis Številka 1, Leto 21 GORNJESAVSKI MUZEJ JESENICE IN MUZEJSKO DRUŠTVO JESENICE Februar, 2011 STARA SAVA V LETU 2011 PRAZNUJE POMEMBNE OBLETNICE Stara Sava, nekdanje fužinsko območje, je letos v znamenju praznovanj - obletnic. - 20-letnica medobčinskega Gornjesavskega muzeja Jesenice. Leta 1991 je bil ustanovljen Muzej Jesenice kot občinski javni zavod za varstvo premične kulturne dediščine (Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Muzej Jesenice; Ur. I. RS št. 94/1991). Združil je muzejsko dejavnost bivšega Tehniškega muzeja Železarne Jesenice in muzejsko dejavnost, ki je bila registrirana pri Gledališču Toneta Čufarja. Obsegala je skrb za spominske hiše (Liznjekovo domačijo v Kranjski Gori, Prešernovo rojstno hišo v Vrbi in Finžgarjevo rojstno hišo v Dos-lovčah) ter galerijsko dejavnost v Kosovi graščini na Jesenicah. Pogodba o brezplačnem prenosu objektov na muzejskem območju Železarne Jesenice in dela muzejske zbirke Železarne Jesenice na Občino Jesenice oziroma na Muzej Jesenice je bila podpisana prav na slovenski kulturni praznik (8. 2. 1992). Muzej Jesenice se je ob preoblikovanju Občine Jesenice (1995 nastane Občina Kranja Gora in leta 1999 Občina Žirovnica) preimenoval v Gornjesavski muzej Jesenice. Danes združuje 6 zbirk - muzejskih hiš na 6 lokacijah na območju občin soustanoviteljic.; Kranjske Gore in Jesenic. - 60 let Tehniškega muzeja Jesenice. Korenine muzejske dejavnosti pa so na Jesenicah starejše, s konca štiridesetih let 20. stoletja, ko so na Jesenicah ustanovili Zbirni urad, ki ga je podprlo Društvo inženirjev in tehnikov, Tehniški muzej Slovenije in Ministrstvo za industrijo. Leta 1950 ustanovljeni Zbirni urad je potrdilo Ministrstvo za znanost in kulturo LRS z odločbo št. 18511 z dne 17. 5. 1951. Materialne stroške Zbirnega urada je kril Tehniški muzej Slovenije (Pregled prihodkov in izdatkov Tehniškega muzeja Slovenije -Jesenice in subvencij Tehniškega muzeja Slovenije - Ljubljana od 10. 4. 1951 - 30. 6. 1953). Prvo razstavo »Prikaz železarske zgodovine Jesenic z okolico« so odprli 25. aprila 1951 v prostorih meščanske šole na Jesenicah. 3. julija 1951 se je Zbirni urad preimenoval v Tehniški muzej Jesenice. Deloval je kot izpostava Tehniškega muzeja Slovenije, ustanovljenega 3. aprila 1951. - 50 let sekcije Tehniških muzejev 20. 1. 1961 je bila na Jesenicah ustanovljena sekcija Tehniških muzejev LRS. Pomembna dejavnost muzeja je bil tudi arhiv. O delu arhivskega oddelka so redno poročali državnemu arhivu v Ljubljani. Tehniški muzej Železarne Jesenice je bil vpisan v register muzejev in muzejskih zbirk pri Svetu za kulturo in prosveto LRS dne 7. 9. 1961 kot muzejska zbirka. Ustanovitelj muzeja je bila Železarna Jesenice. - Staro Savo pa bo zagotovo zaznamovalo tudi leto 2011. Obnova Kolperna je bila zaključena v letu 2009/10, Kasarna obnovljena leta 2005, del pudlovke leta 2007 in trga v letu 2008, v letu 2009 prekrita streha fuži-narske cerkve. Letos bo zaključena prva faza komunalne ureditve »hale Fi-proma«, ki zajema tudi nekdanje severno dvorišče fužinske graščine s parkom. Pri vsem tem gre izjemna zahvala Občini Jesenice, ki je z uspešnimi mednarodnimi projekti (uspešnimi kandidaturami) in z lastnim finančnim deležem omogočila obnovo nekdanjega fužinskega območja Stara Sava. Jeseničani, svetniki in vodstvo občine tako skrbijo za železarsko dediščino in ohranjajo tradicijo, našo identiteto. Čaka nas torej še obnova edinstvenega plavža in naj-impozantnejše stavbe fužinskega naselja, obnova Bucelleni-Ruardove graščine iz leta 1538. Irena Lačen Benedičič, direktorica GMJ IZ VSEBINE Stran 1: - Stara Sava praznuje pomembne obletnice v letu 2011 - Železarska zbirka 20. stoletja Stran 2: - Program razstav in prireditev GMJ v Kosovi Graščini in na Stari Savi - Letošnji kviz 14. marca v dvorani Kina Železar o Podmežakli - 8. februar - slovenski kulturni praznik praznujemo tudi na Jesenicah Stran 3: - Koledar prireditev - Program muzejskih večerov MDJ - Rajska ptica v zgodnjem srednjem veku - Kitajska skozi prizmo muzejev Stran 4: - 20 let Muzejskega društva Jesenice - Tretja razstava iz zasebnih zbirk - Majski izlet v Šavrinijo ŽELEZARSKA ZBIRKA 20. STOLETJA Na Stari Savi nastaja železarska zbirka 20. stoletja, ki bo s pedagoško-andragoškimi aktivnostmi na zabaven način krepila železarsko tradicijo Jesenic, prispevala h kvalitetnejšemu preživljanju prostega časa in spodbudila nove ideje za tehnološki razvoj. Stroji in predmeti nekdanje Železarne Jesenice in njene predhodnice Kranjske industrijske družbe so pričevalci napredka v prometu, prenosu sil, obdelavi železa in ogrevanju peči konec 19. in v prvi polovici 20. stoletja. Z njihovo namestitvijo v tako imenovano halo Fiprom ob muzejskem območju Stare Save bi se poudarila veličina tega napredka, saj bi se lahko vzporejal starejši in novejši način dela. V Ruardovi graščini imamo prikaz vodnega pogona kovaškega kladiva. Njegovo delovanje je bilo odvisno od vodnega pretoka. Elektromotor je omogočal kontinuirano in enakomerno delo z novejšim pnevmatskim kladivom. V graščini je prikazan ročni način izdelovanja žebljev. V hali bo na ogled strojni način. Napredek je bil tudi pri izdelavi žice, pločevine in profilov. Včasih so morali pločevino skovati, žico pa vleči skozi vodice, kar je bilo zamudno delo. Uvedba valjčnih ogrodij, ki so jih poganjale velike turbine, je proizvodnjo poenostavila in povečala. Na prostoru nekdanjega plavža in pudlovke se bodo namestile provizorične oblike grodlja in ingotov. Skokovit porast proizvodnje v 20. stoletju se opazi ob pogledu na plavžarsko in jeklarsko ponovco. Jeklo so uporabili za ulivanje velikih cerkvenih zvonov, ki so tudi del železarske zbirke. Obstajali sta tudi siva livarna in livarna barvnih kovin. Ob načrtovani rekonstrukciji dela v livarni bo možno kupiti nekatere livarske izdelke in spominke. Tako ob letošnjem mednarodnem dnevu muzejev na Stari Savi pripravljamo ŽELEZARSKE IGRE. V soboto, 7. maja, bodo udeleženci iger (prijavljene so že nekatere jeseniške osnovne šole, prijave še zbiramo!) lahko na aktiven način spoznali proces od železove rude do končnih železarskih, jeklarskih izdelkov. Marko Mugerli, kustos za železarstvo, GMJ PROGRAM RAZSTAV IN PRIREDITEV GMJ V KOSOVI GRAŠČINI IN NA STARI SAVI od februarja do junija 2011 KOSOVA GRAŠČINA < Datum in ura Naziv prireditve Organizator prireditve 8.2.2011 med 10. in 17. uro Brezplačen ogled vseh muzejskih zbirk na Jesenicah: Dan odprtih vrat GMJ 3.3.2011 (do 27. 3.) Fotografska razstava GMJ v sodelovanju s FDJ 15.3.2011 (do 25. 5.) Muzejska razstava: Iz zasebnih zbirk III GMJ v sodelovanju z MDJ 17. 3.2011 ob 18. uri (do 25. 5.) Muzejska razstava: Podmežakla Gornjesavski muzej Jesenice 17.3.2011 ob 19. uri Muzejski večer Muzejskega društva Jesenice: Podmežakla MDJ v sodelovanju z GMJ 5.4. 2011 ob 11. uri Okrogla miza: Minilo je 70 let GMJ v sodelovanju z Združenjem borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Jesenice 14. 6. 2011 (do 29. 7.) Muzejska razstava: »Na svoji zemlji« - ob 20-letnici plebiscita za osamosvojitev Slovenije Gornjesavski muzej Jesenice v sodelovanju z Arhivom RS STARA SAVA Datum in ura Naziv prireditve Lokacija / Organizator prireditve 8.2.2011 med 10. in 17. uro Brezplačen ogled vseh muzejskih zbirk na Jesenicah: Dan odprtih vrat Kolpem / GMJ 8. 2. 2011 ob 11. uri Fotografska razstava: Utrip Stare Save - 60 let po ustanovitvi železarskega muzeja Kolpem / GMJ 9.3.2011 ob 16. uri Predstavitev slikovnega gradiva in utrjevanje znanja za kviz Zgodovina mesta Jesenic Kolpem/GMJ 23.4. 2011 ob 10. uri Velikonočni blagoslov jedi Trg na Stari Savi / GMJ v sodelovanju z Župnijo Jesenice 7. 5.2011 ob 8.30 Železarske igre za učence prvega triletja osnovnih šol ob Mednarodnem dnevu muxjev Trg na Stari Savi / GMJ 15. 5.2011 Brezplačna muzejska družinska delavnica: Prvi obisk muzeja ob Svetovnem dnevu družine in Mesecu narcis na Jesenicah Ruardova graščina / GMJ 18.-26. 6. 2011 Poletje na Stari Savi Trg na Stari Savi / GMJ v sodelovanju z lokalnimi organizacijami 18. 6. 2011 Poletna muzejska noč Trg na Stari Savi / GMJ 4.-9. 7. 2011 Lenartov oratorij Trg na Stari Savi / GMJ v sodelovanju z Župnijo Jesenice julij, avgust TORKOVA KINOTEKA GMJ LETOŠNJI KVIZ 14. MARCA V DVORANI KINA ŽELEZAR O PODMEŽAKLI Gornjesavski muzej Jesenice že dvanajstič zapored pripravlja gradivo za KVIZ iz zgodovine mesta Jesenic. Avtor knjižice in razstave, ki bo v Kosovi graščini ob občinskem prazniku, je Tone Konobelj, ki je temo predstavil za program dela muzeja v letu 2011. Del Jesenic, ki na kvizu še ni bil predstavljen, leži na desnem bregu Save, in je dobil ime po svoji legi pod Mežaklo. Podmežakla je naselje, ki je zaradi neugodne senčnate lege pod obronki Mežakle nastalo razmeroma pozno, pravzaprav v prvi polovici 20. stoletja. Pobudo za izgradnjo naselja je dala nekdanja železarna KID, ki je s spodbujanjem izgradnje delavskih hišic skrbela za stalno delovno silo v obratih. Domačini so po nakupih hodili na Savo na levem bregu Save, za preživetje pa so si okrog majhnih hišic uredili tudi vrtove in kokošnjake. Prav zaradi številnih kokošnjakov so zahodni del Podmežakle poimenovali Kurja vas. Zbirali so se v kulturnih domovih na Savi, pa tudi k nedeljski maši so hodili v savsko cerkev Marijinega vnebovzetja. Podmežaklarji so zaradi dolgih zim gojili predvsem zimske športe (smučanje, sankanje, smučarski skoki), še najbolj pa so postali znani po začetkih hokeja na Jesenicah. Iz podmežaklar-skih vrst je zraslo več generacij odličnih športnikov, predvsem hokejistov, ki so v nekdanjem jugoslovanskem in kasneje v slovenskem merilu osvajali državna prvenstva. Pred drugo svetovno vojno je bilo Podmežaklo že nogometno igrišče, po vojni pa je v športnem parku zrasla moderna hokejska dvorana. Po obronkih Mežakle je danes speljana avtocesta, ki pa so se je domačini, zaradi bujne vegetacije in smrekovih gozdov na obronkih Mežakle, že kar navadili. Podmežakla, ki je danes ena od devetih krajevnih skupnosti v Jeseniški občini, se na vzhodu dotika Blejske Dobrave na zahodu Hrušice, na severu pa jo od KS Sava deli struga Save. Poleg avtorja Toneta Konoblja pri razstavi sodelujejo fotograf dokumentalist Silvo Kokalj, etnologinja Zdenka Torkar Tahir, projekt pa vodi direktorica muzeja Irena Lačen Benedičič. 8. FEBRUAR—SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK PRAZNUJEMO TUDI NA JESENICAH Vsako leto ob slovenskem kulturnem prazniku muzejske hiše na Jesenicah med 10. in 17, uro nudijo možnost brezplačnega ogleda vseh muzejskih zbirk. Tako vas vabimo v Kosovo graščino, kjer si poleg stalne zbirke lahko ogledate tudi likovno razstavo Potret v novejši umetnosti. Na Stari Savi si bo mogoče ogledati kar tri zbirke, paleontološko in železarsko v Ruardovi graščini in etnološko v Kasarni. 8. februarja ob 11. uri pa v banketni dvorani Kolperna, kjer so se v letu 2010 zvrstile številne kulturne, protokolarne, zabavne in izobraževalne prireditve, odpiramo novo razstavo Utrip Stare Save. Predstavljene bodo zanimive fotografije. Različni avtorji so v objektiv ujeli dogodke, ki so v zadnjih nekaj letih zaznamovali ta del mesta: od muzejskih, glasbenih, plesnih in uprizoritvenih prireditev, osebnih praznovanj, kot so poroke, poročna slavja, obletnice, do vsakoletnih prireditev na prostem. Z razstavo obeležujemo tudi pomembne obletnice, ki prav letos zaznamujejo Staro Savo: 20 let medobčinskega Gornjesavskega muzeja Jesenice, 60 let od ustanovitve Tehniškega muzeja Jesenice in 50 let Tehniških muzejev. Vabljeni. Nina Hribar, koordinatorka GMJ PROGRAM MUZEJSKIH VEČEROV MDJ 17. februar: Srečo Vernig - Rajska ptica v - --U.'. - • ■■ zgodnjem srednjem veku 17. marec: Tone Konobelj - Podmežakla 21. april: doc. dr. Verena Vidrih Perko - Kitajska skozi prizmo muzejev 19. maj: dr. Janez Mlinar - monografija o Kranjski Gori Vsi muzejski večeri bodo v Kosovi graščini (2. nadstropje), Titova 64 na Jesenicah, vsak tretji četrtek v mesecu ob 18. uri. Vabljeni tudi nečlani MDJ. .■■■■. - ___________________________________ R AJSKA PTICA V ZGODNJEM SREDNJEM VEKU, 17. FEBRUAR Kakšno zgodbo o začetku srednjega veka na Bledu nam pripoveduje sponka rajske ptice, ki so jo arheologi našli v staroslovanskem grobu na Pristavi? Sepeta nam zgodbo, začeto s propadom rimskega cesarstva (476) in zaključeno z vladanjem cesarja Henrika II. (1002-1024), ki je blejsko posest podaril škofom v Briksnu. Pripoveduje nam o ljudstvih tistega časa, o Langobardih, Slovanih, Avarih m Karantancih. Pripoveduje o vladarjih, ki so visoki Gorenjski postavljali svoje postave, po katerih se je moralo ravnati ljudstvo. Sponka spregovori celo o tem, kako je rajska ptica povezana z Raveno, s Pavio, mogoče celo z Bizancem. O skritem sporočilu nam bo v sliki in besedi pripovedoval Srečo Vernig. KITAJSKA SKOZI PRIZMO MUZEJEV, 21. APRIL Kitajska, ki se je v zadnjih dveh desetletjih razvila iz izvoznice poceni izdelkov vseh vrst v svetovno velesilo z živahnim gospodarstvom in zastrašujočo vojsko, je nazadnje ugotovila, da ji je v tekmi z Zahodom nujno potreben tudi videz visoko kultivirane družbe. Po več kot polstoletnem zanemarjanju in vmesnih obdobjih silovitega uničevanja lastne več tisočletne kulturne dediščine se je končno zavedla temeljnega pomena, ki ga ima preteklost za identiteto sodobne družbe in s tem tudi za njeno uspešnost v svetu. To so vzroki, da je v zadnjih letih zraslo na Kitajskem nad tisoč novih muzejev, da je bila Kitajske v prejšnjem letu gostiteljica dveh najbolj prestižnih dediščinskih dogodkov kot so EXPO in generalna konferenca mednarodne zveze za muzeje ICOM v Šanghaju. Ob tej priliki so domačini gostili skupino 20 evropskih strokovnjakov po izbranih kitajskih muzejih in jim predstavili skrb za kulturno dediščino. Predavateljica bo predstavila ob razmišljanju o sodobni Kitajski kot svetovni velesili in edini državi na svetu, ki traja domala dva tisoč dvesto let, nekatere kitajske muzeje, kot so muzej cesarske gomile Han Janling, nacionalni muzej v Šijanu, arheološki muzej cesarskih grobnic v Lojangu, budistične templje v votlinah Longman ter nekdanjo cesarsko prestolnico v Kajfongu, narodni muzej in naravoslovni muzej v Šanghaju. Doc. dr. Verena Perko, Gorenjski muzej Kranj KOLEDAR PRIREDITEV V LIZNJEKOVI HIŠI V KRANJSKI GORI, KAJŽNKOVI HIŠI V RATEČAH IN V SLOVENSKEM PLANINSKEM MUZEJU V MOJSTRANI Datum Prireditev Lokacija 11.2. (petek) Predstavitev knjige Matevža Lenarčiča in Janeza Bizjaka: ALPE KOT JIH VIDUO PTICE SPM 17. 2. (Četrtek) Predavanje z okroglo mizo: ALPE IN UNESCOVA DEDIŠČINA SPM 18.2. (petek) Ustvarjalna delavnica za otroke: ARHITEKTURA GORSKIH BIVAKOV SPM 28.2. (ponedeljek) »MOJE NAJVEČJE VESEUE JE NA GORAH« Zaključna prireditev meseca planinske literature s predstavitvijo nagrajenih zgodb z otroškega literarnega natečaja. SPM do 28.2. (vsak dan) ŽIVLJENJE POD TRIGLAVOM muzejska razstava SPM 22.2.-25.2. (od torka do petka) v POČITNIŠKE USTVARJALNICE (Počitniške delavnice za otroke od 6. leta naprej.) Kajžnkova hiša, Rateče 2.3. (sreda) PUSTNA USTVARJALNICA: Iskrivi konjički na pustovanju Kajžnkova hiša, Rateče 4. 3.-4. 5. Foto razstava Marjan Lipovšek (gostujoča fotografska razstava TNP) SPM 1.4. (petek) Ustvarjalna delavnica za otroke: NASELJA V HRIBOVITEM SVETU SPM 20. 4. (sreda) VELIKONOČNA USTVARJALNICA: Barvanje pirhov in izdelovanje praskank Kajžnkova hiša, Rateče 10.3.-31.5. Slovenija odkriva Himalajo (gostujoča muzejska razstava Narodnega muzeja) SPM 11.3.-19. 6. Žar jekla (muzejska razstava) Liznjekova hiša, Kranjska Gora 15.3.-31.5. Pokal Vitranc slavi (muzejska razstava) SPM 16.3.-31.5. 90 let Turistovskega kluba Skala (muzejska razstava) SPM 15. 5.-3. 6. Življenje pod Triglavom (muzejska razstava) Pocarjeva domačija, Radovna 18. 5. (sreda) MEDNARODNI DAN MUZEJEV: Pravljica o Zlatorogu (lutkovna predstava) Muzejska ustvarjalnica: Pikapolonice Kajžnkova hiša, Rateče 20. 5.-20. 10. Jakob Aljaž in njegov stolp (stalna muzejska razstava) Šlajmarjev dom, Vrata 20.5. (petek) Ustvarjalne delavnice za otroke: DOM NEKOČ IN DANES Liznjekova hiša, Kranjska Gora 8. 6.-21. 8. 100-letnica rojstva Jaka Čopa (muzejska razstava) SPM 18. 6.-4. 9. Življenje pod Triglavom (muzejska razstava) Liznjekova hiša, Kranjska Gora O dodatnih prireditvah vas bomo obveščali sproti v dnevnih medijih. Več informacij je na voljo tudi na www.planinskimuzej .si www.gomjesavskimuzej.si 20 LET MUZEJSKEGA DRUŠTVA JESENICE 14. marca bo minilo 20 let, odkar je bilo v restavraciji Kazina ustanovljeno Muzejsko društvo Jesenice. Okoli 60 ustanovnih članov je na pobudo Toneta Konoblja na ustanovnem občnem zboru sprejelo osnutek društvenih pravil'ter izvolilo upravni in nadzorni odbor ter disciplinsko komisijo. Prvi predsednik MDJ je bil Borut Razinger (8 let), člani upravnega odbora pa: Tone Konobelj, Dušan Prešern, Janez Meterc, Andrej Pikon, Iva Faletič, Avgust Delavec, Miro Eržen, Zdenka Torkar Tahir, Slavica Osterman, Zdravko Kovačič in Olga Anderlič. Najbolj vidne dejavnosti društva so: organizacija muzejskih večerov in strokovnih ekskurzij ter izdajanje muzejskega časopisa, v katerem se je v 20 letih nabralo podatkov za pravo malo zgodovino kulturne dediščine v občini Jesenice pa tudi v sosednih občinah Kranjska Gora in Žirovnica. Društvo je tesno povezano z Gornjesavskim muzejem, v katerem vedno najdemo strokovno oporo za naše bolj ali manj ljubiteljsko delovanje. Dušan Prešern je predsednik že 12 let. Pomaga mu 14-članski upravni odbor. Pa še malo statistike. V teh letih je bilo organiziranih 147 muzejskih večerov, na katerih smo poslušali predavanja iz zgodovine, umetnosti, kulturne dediščine, arheologije..., ki so nam jih posredovali strokovnjaki s posameznih področij. Včasih pa smo prisluhnili tudi zanimivim potopiscem. Posebej smo veseli, če se nam na muzejskih večerih pridružijo mladi. Korak k pomladitvi večkrat prispevajo člani zgodovinskega krožka OŠ Prežihovega Voranca, ki jih usmerja učiteljica Mateja Vahčič. Na 43 ekskurzijah smo spoznali nešteto skritih zanimivosti slovenske kulturne dediščine, ki nam jo je večkrat odkrival dr. Marko Terseglav. In izšlo je 70 številk Muzejskega časopisa, iz katerega se da razbrati tako delovanje našega društva kot večina pomembnih dogodkov in dosežkov Gornjesavskega muzeja. Posebno ponosni smo tudi na aktivnosti ob oblikovanju in izdaji jeseniških zbornikov, ki izhajajo vsaka štiri leta. Kot pomemben projekt pa napovedujemo 3. razstavo predmetov iz zasebnih zbirk 12 zbirateljev, ki bo ob 20-letnici društva odprta 15. marca 2011 v Kosovi graščini pod strokovnim in organizacijskim vodstvom etnologinje Zdenke Torkar Tahir in predsednika Dušana Prešerna. Majda Malenšek Maribor ob koncu oktobra 2010 Člani MDJ pred kužnim ali Marijinim znamenjem - kipar Jožef Straub si je zamislil figure šestih svetnikov okrog mogočnega Marijinega stebra s podobo Matere Božje na vrhu; v ozadju baročno pročelje Rotovža TRETJA RAZSTAVA IZ ZASEBNIH ZBIRK V okviru sodelovanja med Gornjesavskim muzejem Jesenice in Muzejskim društvom Jesenice bomo letos že tretjič predstavili nekatere zasebne zbiralce oziroma njihove zbirke. Ker vemo, da je privatnih zbirateljev različnih starih predmetov vedno več in z njimi vse več zbranega raznovrstnega gradiva oziroma materializiranega spomina, smo tako dali priložnost širši javnosti, da si lahko ogleda vsaj delček raznovrstne in bogate zbirateljske dejavnosti. Na razstavi v Kosovi graščini na Jesenicah si bomo tako od 15. marca do 25. maja lahko ogledali zbirke ali dele zbirk naslednjih zbirateljev, ki sva jih k sodelovanju povabila predsednik muzejskega društva -Dušan Prešern in etnologinja iz Gornjesavskega muzeja: Stanka Geršak (gledališki listi in plakati: punčke iz cunj in kavne skodelice), Damjan Jensterle (verjetno fosili), Mitja Klemenc (delnice in obveznice; znaki, značke, svetinjice), Mladen Klepič (jeseniške razglednice in fotografije; steklenice), Leopold Kolman (Lengerporer-jeve razglednice), Franc Konobelj (avtogrami svetovnih in domačih znanih osebnosti), Anže Mrak (iz zbirke predmetov, ki se nanašajo na prvo svetovno vojno), Aleš Nagode (namizno okrasje, servirno in jedilno posodje, kozarci), Martin Noč (kremenčki - kresilniki, miniaturne jaslice, fotografije članov družine Ruard), Dušan Prešern (hišni oltarčki, značke Železarne Jesenice), Vitomir Pretnar (fotoaparati, tiski oziroma oblikovanje iz obdobja pred slovensko državnostjo) in Rok Razingar (likalniki, razglednice Planine pod Golico). Prvo razstavo te vrste smo postavili leta 2001, drugo 2006, četrto pa bomo morda že čez pet let. Zato že zdaj vabim k sodelovanju tudi druge zasebne zbiralce, saj le vsi skupaj lahko ohranimo in predstavimo več zanimive in dragocene dediščine. Zdenka Torkar Tahir, muzejska svetovalka, GMJ MAJSKI IZLET V ŠAVRINIJO 21. maja 2011 ob 7. uri Čeprav nas pot velikokrat popelje do slovenske obale, pa njeno zaledje bolj malo poznamo. Zato smo že lansko leto sklenili, da si bolj od blizu pogledamo šavrinsko gričevje slovenske Istre. Ta delček Slovenije skriva bogate umetnostne, etnološke in druge kulturne spomenike, mimogrede pa nas očara s čudovitimi pogledi na tržaški zaliv. V soboto, 21. maja ob 7h, se odpeljemo z Jesenic. Čez dve uri se ustavimo na kavici na Socerbu, kjer si bomo mimogrede ogledali še grad in se od tam zazrli v Dolino pri Trstu. Če bo čas, se bomo morda prek Črnega kala zapeljali po Kraškem robu do Podpeči in Zanigra-da). Nato nas bo pot vodila v Hrastovlje, kjer si bomo v taborski cerkvici ogledali znamenite freske. Iz Hrastovelj se bomo po razgledni cesti zapeljali mimo Kubeda, Marezig do Nove vasi, kjer nas bo pričakala domačinka in nam predstavila Šavrinijo in njeno etnološko, zgodovinsko in jezikovno podobo. Za ljubitelje tehnične dediščine bo gotovo zanimiv obisk vasi Raven, kjer je v Tonini hiši (zaščiten etnološki spomenik) tudi torklja oz. stari ročni oljčni mlin. Spustih se bomo v dolino Dragonje, se nekje pri Luciji spet podali v šavrinske griče in se po razgledni poti čez Malijo in Šared spustih do Izole (tu kratek sprehod po starem mestnem jedru in kavica). To je le okvirni načrt poti, saj se ponuja še nekaj alternativnih smeri, kot je npr. ogled Padne ah Koštabone, glede na čas in želje pa ostaja odprta še možnost, da se zapeljemo še globje v Šavrinijo, do hrvaške meje in si tam ogledamo stari tip istrskih nasehj, danes zapuščenih vasi Abitanti in Topolovec (vse odvisno od trenutnega navdiha, razpoloženja in želja pa tudi od vremena in ceste). Računamo tudi na bolj pozno kosilo v eni od šavrinskih gostiln. Jo še izbiramo. Prisrčno vabljeni! Ustanovitelj: MUZEJSKO DRUŠTVO; Izdajata: MDJ in GORNJESAVSKI MUZEJ JESENICE Urednica: MAJDA MALENŠEK Postavitev in oblikovanje: LEJLA KONJIČ, TIC JESENICE - RAGOR; Naklada: 300 izvodov; Tisk: GMJ Za člane MDJ je časopis brezplačen.