22. štev.
V Kranju, dne 31. maja 1913.
Leto I.
Izhaja vsako soboto ob 5. uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4—, za pol leta K 2-—, za četrt leta K 1—. Za vse druge države in Ameriko K 5-60. — Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati. Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. — Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin., za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj.
Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775.
Strah pred Srbstvom.
Rusija je imela japonsko vojno in je v isti podlegla. Ta vojna jo je stala milijarde na denarju in stotisoče na prebivalstvu. Po vojni je nastal upor v lastni državi in skozi cele mesece ni bilo čuti drugega nego o sodbah vojnih sodišč, ki so spravile pod zemljo na stotine ljudi.
Italija je bila zapletena v krvavo, čez leto dni trajačo vojno v Afriki, ki ji je prizadejala ogromne žrtve na vojaštvu, vojnem materijalu in na ljudskem imetju. Kljub temn imata obe državi prebitek v proračunu. Rusija ima aktivni proračun že četrto leto. Redni izdatki zadnjega proračuna so se dvignili za 577 miljonov, redni dohodki pa za 805 miljonov. Zaklad zlata v banki pa znaša dve* milijardi. In Rusija je mobilizirala kakor mi in imela skozi mesece na gališki meji veliko armado pod orožjem.
Pri nas pa je povzročila okupacija Bosne primankljaj v proračunu, ki se ne da odpraviti, temveč raste od leta do leta; kljub temu, da znašajo ljudski dohodki samo v tostranski državni polovici devet do deset milijard na leto, da se ceni ljudsko premoženje na sto in dvajset miljard in letni prihranki na eno miljardo.
Dunajski listi se čudijo tej prikazni in vprašujejo od kod vendar ta.razlika.
Za nas ta razloček ni nobena uganjka.
Vzrok tiči v vrtoglavosti naše politike, ki se na znotraj opira na Nemce in Mažare ter prezira večino prebivalstva in katero označuje na zunaj nek nevrjeten strah pred vsem, kar je srbsko.
Zgodovinarji, ki pridejo za nami in bodo. iskali vzroka tej prikazni, spominjali se bodo na bajko o sedmih Svabih, da si raztolmačijo nepopisen strah naše diplomacije pred Srbi. Na eni strani država s petdesetimi miljoni prebivalstva, s staro kulturo, z izvanrednimi prirodnimi zakladi, z moderno armado dveh miljonov vojakov; na drugi strani mala, poljedelska državica dveh miljonov, brez industrije, v začetku kulturnega razvoja.
K ljubezni se ne da nihče siliti.
Da tisti visoki krogi na Dunaju, ki odločajo usodo naše države, ne marajo Srbov, da jih imajo
za nekaj manj vrednega, za nekako zlo, to je deloma posledica psihičnega razpoloženja, krvne razlike — in se ne da prenarediti. Ali neumevno je, da ti krogi ne morejo čez ta prepad, da se dajo po tej mržnji popolnoma zaslepiti in privesti do korakov, ki so nezmiselni in znajo upropastiti celo državo.
Že Andrassv je izrekel načelo, da je Srb naš sovražnik kateksoheu in 4 da je smer vse naše politike ovirati razvoj Srbije.
Zato smo zasedli Bosno in Sandžak. Rusi so nam ponujali prosto pot do Soluna. Ali Andrassv je ta predlog odklonil, da ne zadobi slovanski element preveč moči v državi. Smer naše politike je bila skozi desetletja, preprečiti neposredni stik Srbije in Crne gore, in ravno zato smo šli v Sandžak. Ali ko je bila Bosna anektirana, izročil je Ahrenthal brez vidnega vzroka Sandžak zopet Turkom in omogočil slovanski obroč od Črnega do Jadranskega morja.
Ta strah naše diplomacije pred Srbi, kosa se le še z njeno nedoslednostjo. Celo knez Schvvarzenberg je rekel v delegacijah, da zahteva naš državni interes preprečiti, da bi se Srbija okrepčala. In to je edina vodilna misel naše politike med balkansko krizo.
Iz strahu pred Srbi se je imenoval Čuvaj za komisarja v Zagrebu, in iz strahu pred Srbi je baron Kauch po naročilu dunajskih krogov na delu, da razbije pravaško stranko v dva dela.
Iz strahu pred Srbi smo zasedli srbsko mejo, povzročili veleizdajniško pravdo v Zagrebu ter proglasili izjemno stanje v Sarajevu; iz strahu pred Srbi so se razpustili trije občinski odbori v Dalmaciji in se vrše delegiranja celovškega sodišča; iz strahu pred Srbi se je znašla afera Prohaska in razburjala cela Evropa. Iz strahu pred Srbi so se razblinili septemberski dogodki v Ljubljani v veliko državno afero in zahtevali toliko žrtev. Iz strahu pred Srbi smo znašli samostojno Albanijo in iz strahu pred Srbi tudi skadersko vprašanje.
In če že naši politiki nimajo lastnih idej, bilo bi vsaj želeti, da bi ne bili tako neznosno — malenkostni.
i        Rumunsko- bolgarski spor je za sedaj končan' I Seveda ga nam Bolgari ne bodo nikdar pozabili' j Ali sedaj pihajo naša na pol vladna glasila na vsa pljuča v srbsko bolgarski spor.  Od strahu in i mržnje do srbstva je naša diplomacija tudi tukaj dosledna. Srbi ne smejo ničesar doseči. Zato se j priznavajo z neko vsiljivo ostentativnostjo vrline bol-j garske armade in bulgarskega ljudstva. Bulgarski vojak izhaja, če ima malo kruha in čebule in bul-I garski častniki se nikdar ne zmotijo.  Vse to pri-| znanje pa nima drugega namena,   nego delati težave Srbom.   Na dnu srca pa tli tem lepim j dušam želja, da pride celo do vojne med Bulgari j na eni in med Srbi in Grki na drugi strani. Potem I bi šla balkanska zveza v zrak in dunajski diplomaciji bi odleglo.
Dunajski krogi torej Srbov ne marajo. V kolikor je to stvar okusa, duševnega razpoloženja, v kolikor se to tiče razlike rase, se tu ne da nič spremeniti.
Ali tisti, ki imajo državno krmilo v rokah, ki odločujejo usodo nas vseh Nemcev, Mažarov in Slovanov bi morali stati na višjem vidiku.
Ta srbska gonja, ki je pravzaprav ekstrakt vse naše zunanje politike, ima zelo slabe posledice.
Ta vrtoglavost vničuje naše finance, našo industrijo, ta brezmiselnost nam razjasnjuje, zakaj gre pri nas blagostanje rapidno navzdol, v Italiji in Rusiji pa, ki imata na Balkanu slične interese kot mi, pa navzgor. Ta kratkovidnost pa zna imeti še veliko opasnejše posledice, kajti z državnimi pravdniki, s komisarijati, z detektivi in z delegiranjem sodišč se trajno ne da vladati nobena država.
Iznajditelji Prahaske in Palica so sedaj na delu, da razbijejo balkansko zvezo in zanetijo vojno med balkanskimi zavezniki. Mi upamo, da se ta želja ne izpolni. To upanje se opira na bistroumnost in dalekovidnost državnikov, ki vodijo državno krmilo v Belgradu in Zofiji. Razun tega pa se nam zdi zelo važna vest, ki je prišla iz Berolina po poroki cesarjeve hčere. Poroča se namreč, da so se ruski car, nemški cesar in angleški kralj domenili, da hočejo vojno med balkanskimi zavezniki preprečiti za vsako ceno. Ta
ISTEK
Branislav Nušić:
Čari.
Iz „Ramazanskih večerov". I.
„Prav imaš, Hanuma, pa dajva še oko* olja na grob derviša," reče Halil-efendi svoji ženi ter posrka še onih par kapljic kave, ki jih je ostalo na dnu majhne skodelice.
„Dajva dve, efendi, dve oki, naše olje naj zadostuje za ves čas ramazana, da napolniva kan-dil.8 Morda se potem alahovo oko milostljivo obrne na naju."
Jnšalah!"1 dostavi Halil in se presede na blazini, ki je bila razgrnjena pod velikim orehom na vrtu in kjer sta najraje sedela Halil in Hatuš-Hanuma.
»^Marsikdaj sta se že tako pomenkovala, mnogo olja že razdelila mošejam in s kruhom obdarila ujetnike. Ni ga bilo ubožca, da bi ga ne podpiral Halil-efendi, celo na pse ni pozabil. „Tudi ti so ubogi in siromašni!" je dejal in vsako jutro, ko je stopil iz dvorišča, da zadošča svoji službi v uču-
Sužinja. Prilično 1 klg. Mala oljnata svetilka. Dal Bog.
matu,1 je kupil pri peku Gioku za metalik- kruha.
Postavil se je pod svetilko na vogalu občinske
hiše, tja, kjer so se zbirali ponavadi vsi lačni psi,
ter jim je razdelil kruh, vsakemu po en ali dva kosa. Ali vzlic temu se ju alah ni hotel usmiliti.
Ostala sta brez otrok.
2e enajst let je, odkar je Halil oženjen in
nima se pritoževati. Hatuš-Hanuma mu streže, ga j varuje in ljubi. Ako ne bi bila taka, bi ji Halil-I efendi zameril, da nima otrok. Uradnik je v uču-{ matu, tasildaC je z mesečno plačo štiristo pijastrov.1 I Poleg tega ima lastno hišo in to mu zadostuje za i brezskrbno življenje. Ali bi bilo to življenje, če bi
se mu izpolnila še srčna želja, da bi imel sina! In Hatuš-Hanuma je žalovala še huje, saj bi j bila tako rada osrečila svojega efendija! Cesa ni i že vse poizkusila uboga žena. Pri vedeževalki je j bila ter pila različne kapljice, hodža5 ji je dal i amajljo,; in celo krščanskega popa je vprašala za j svet. Tudi je nosila na srcu svileno vrečico, ki je I bila napolnjena z zemljo iz prorokovega groba. 1 Nič ni pomagalo. Videlo se j.e, da alah ne dopušča,
da bi dobila otroke. In to je bilo, kar je efendija
tako žalostilo.
--------
1 Posvetovalnica.
2 6 vinarjev.
:l Davčni uradnik. 4 1 Pijaster = 19 vinarjev, j     •   5 Učitelj.
0 Amulet.
Že prvo leto, ko je vzel Halil Hatušo, sedela sta včasih z materjo (ki je kasneje umrla) pozno v noč ter se razgovarjala o otrokih, ki jih ima pričakovati Halil-efendi. Tudi imena je bil že zbral: če bi bil dečko, naj bi mu bilo ime Hudaverv, deklica pa naj bi nosila ime Emetuš. Te imeni sta mu posebno ugajali in tako je sanjal tudi o otrokih, ki jih bo tako imenoval. Hudaverv bo hodil v šolo in ko bo končal srednje šole, ga bo Halil-efendi poslal na vojaško šolo v Stambul. Častnik naj bi postal in kadar bi avanziral do majorja, naj bi dobil naslov beja, Hudavery-bej; kajti ime Hudaverv vendar ni združljivo z navadnim ,,aga" ali „efendi". Potem, kot častnik bo služil sultanu, celo na dvor lahko pride ter postane paša, poznat in čislan v celi deželi . . . Tako je sanjaril Halil-efendi in mati njegova. Ali mati mu je s temi željami v srcu umrla in tudi Halil-efendi je že davno nehal sanjariti. Mirno se je udal v usodo.
Tako je sedel tudi to jutro na pručici pod omenjenim orehom na vrtu. Hatuš-Hanuma mu je prinesla kavo. Ko ga je postregla, se je vsedla tudi sama na vogel cvetlične gredice, ravno njemu nasproti, da mu pove, kaj se ji je sanjalo. Dolgo sta bila že vajena, da sta si povedala vsak le količkaj zanimiv sen. In v vsaki malenkosti sta hotela videti namigavanje na bodoči otročji blagoslov. In vsak tak sen, ki je imel nekaj pomeniti, ju je potolažil za dolgo časa.
„Efenđ'm," je pričela Hatuš-Hanuma svoj sem
vest se nam zdi zelo verjetna in če se obistini, potem vojske med brati gotovo ne bo. Dunajski diplomaciji pa bi bilo želeti, da Di se že enkrat otresla — srbskega strahu.
Avgijev hlev.
Zadnje tedne je objavljal „Slovenski Narod" pisma gospodične Kamile Theimer, ki razkrin-kujejo klerikalno korupcijo, kakor je zavladala na Kranjskem, odkar ima v rokah vso moč Slovenska ljudska stranka. Prav posebno zanimiva so ta pisma glede na osebo dež. glavarja dr. Sušter-šiča in dr.Janeza Evangelista Kreka.
Gdčna. Kamila Theimer, katero so mislili najprej dunajski krščanski socialci spraviti v delavsko ministrstvo, je prišla po intervenciji dr. Janeza Evangelista Kreka na Marijanišče v Ljubljano, kjer naj bi bila osnovala po nalogu poljedelskega ministrstva gospodinjsko šolo za poljedelski pouk. Na Dunaju je še izpoznala dr. J. E. Kreka ter imela ž njim intimno prijateljstvo.
Znano je, da se borita v Slov. ljudski stranki dve struji za prvenstvo. Eno vodi dr. Sušteršič, drugo dr. Krek. Tudi Povše pripada tej zadnji struji. Dr. J. E. Krek si je pa — da paralizira Sušteršičev politični vpliv — izmislil prav probaten način. Gdčna. Kamila Theimer naj bi bila poročila g. Povšeta. Na ta način bi bil Sušteršič s svojo soprogo vred izoliran, ker bi si bil Povše po svoji soprogi pridobil na Dunaju več vpliva. Gospodična Kamila Theimer pa je ta načrt odklonila in prijateljstvo z J. E. Krekom se je tudi razdrlo. Katoliški poštenjak pa je izrabljal njeno ime in ko je Kamila Theimer zahtevala zadoščenja, ga je zaman iskala pri vseh voditeljih S. L. S. Ker so na ta način odpadli vsi obziri, objavlja v „Slov. Narodu" prav zanimive stvari.
Marsikaj zanimivega je posneti iz teh razkritij. Tako izvemo, da je v deželnem dvorcu poleg dr. Šušteršiča, gospodar tudi njegova velecenjena gospa. Tako se je moralo na njeno zahtevo renovirati glavarjevo stanovanje, kar ni stalo nič manj nego 60.000 krorr. Bagatela za tako bogato deželo, kakor je Kranjska, kaj ne?! Jako zanimivo je tudi^ kar poroča Kamila Theimer, kako je postal dr. Sušteršič deželni^ glavar.
Ko je S. L. S. Šukljeta prisilila, da je odstopil, so se vsi vprek trgali za mastno korito. V poučenih krogih je bilo znano, da hrepeni najbolj po tem častnem mestu dr. Sušteršič, oziroma njegova gospa. Dr. Krek kot faktični vodja stranke pa je zastopal stališče, da se mesto deželnega glavarja ne da združiti z državnozborskim mandatom. Ker pa Krek ni hotel zgubiti svojega kolego na Dunaju, ali pa morda tudi zato, ker je imel antipatijo do gospe "sušteršičeve, je bil za to, da postane deželni glavar Povše.
To Krekovo mnenje je bila tudi želja vlade, koje kandidat je bil Povše. To pa ni bilo povšeč Sušteršiču in ker politični poštenjakovič ni naravnost nič dosegel, je krenil v stransko ulico. Sel jek o t vodja stranke k ministrskemu predsedniku Sturgkhu ter mu obljubil — kot proti-
uslugo, ako postane deželni glavar, da se njegova stranka prelevi iz opozicijo-nalne v vladno in da bo enkrat za vselej prenehala z obstrukcijo. Grof Stiirgkh je to ponudbo tem lažje sprejel, ker mu je oušteršič natvezil, da Povše nima vpliva v stranki in da v stranki tudi ne bo imel opore. Poleg tega je lan-
, ciral Sušteršič v „Reichspošti" in drugih mu prijaznih listih vesti, da je Povše prestar in fizično preslaboten za to mesto. Ko je dospel domov, je o tej zadevi pravil Kreku ter mu natvezil, da ga je ministrski predsednik s povzdignje-nimi rokami prosil naj prevzame težak
i posel kranjskega deželnega glavarja. Tej
i nujni prošnji ministrskega predsednika se ni mogel dalje ustavljati. (Res, kdo bo povzdignjenim rokam
' ministrskega predsednika kaj odrekel). O tej lum-pariji je Krek izvedel slučajno. Ko je grof Stiirgkh
j izvedel o Sušteršičevi resnicoljubnosti, je v svoji nevolji pravil t) tem vit. Pogačniku, ki je seveda tekel takoj h Kreku ter mu naznanil to novico.
Ko so kasneje zborovale delegacije v Budim-
j pesti in se je Sušteršič kar topil same lojalnosti, so  slovenski   klerikalni   poslanci   v dunajskem
I državnem zboru obstruirali državne potrebe. Grof
S Stiirgkh je torej stopil do Šušteršiča in ^zahteval izpolnitev dane obljube. To obljubo pa Sušteršič ni mogel izpolniti, ker se na Dunaju po Krekovi komandi^ niso prav nič brigali za Sušteršičeve ukaze. Sušteršič je hotel osebno ozmerjati svoje tovariše in politicis ter se peljal na Dunaj. A pri
j posvetovanju v hotelu Hammerand, kjer ložira dr. J. E. Krek v svoji znani kranjsko-duhovniški
! skromnosti, se ni sklenilo, da se obstrukcija ustavi, ampak da naj odloži dr. Sušteršič svoje
i mesto kot načelnik kluba.
In še mnogo drugih čednih stvarij se čita v teh člankih. Osobito gospa Sušteršičeva si jih ne
j bo vtaknila za zrcalo. Tako se je s svojo ošab-nostjo zamerila dr. Kreku in Povšetu, ki raditega nekoč nista hotela priti k nji .na večerjo. Da se za to preziranje maščuje, je dr. Sušteršič po inr
I cijativi svoje soproge preprečil, da bi bil obiskal poljedelski minister Kranjsko.
Pa tudi o nizkoti značaja gospe Sušteršičeve I nam ti članki pokažejo pravo sliko. Samo en primer: Ko se je hotelo učiniti, da bi Kamila ; Theimer poročila Povšeta, so bili nekoč povabljeni Povše, Kamila Theimer in prelat Kalan na večerjo k Sušteršiču. Med tem, ko so se gospodje v sosednji sobi pomenkovali, je gospa Sušteršičeva zabavljala proti Theimerjevi čez svojega gosta Povšeta na tako nizkoten način, da je gospodično Theimerjevo sram, to javno povedati.
To in še marsikaj drugega nam pove Kamila Theimer o naših klerikalnih veličinah in „Slovenec" ne ve drugega odgovora, kakor da poskuša Theimerjevo slikati kot histerično žensko. Ta pa obstoja na vseh svojih svojih trditvah ter hoče, ako bo treba, resničnost izvajanj dokazati tudi pred sodiščem.
Nam pa kaže ta slika, kako korumpirana in skozinskoz gnila je ta stranka, ki si je bahavo pridejaia ime „ljudske". Ljudski blagor in dobrobit dežele ne igra niti najmanjše vloge in vse temelji
le na osebni častihlepnosti in dobičkaželjnosti. Vse delovanje S. L. S. obstoji zgolj v boju za korita in ker so korita zasedena, se nadaljuje boj za boljša mesta pri koritih. 60.000 kron ljudskega davčnega denarja za ureditev stanovanja dež. glavarja! In vendar sta to stanovanje imela tudi že prejšnja glavarja Detela in Suklje.
Koliko časa bo pač še trajalo to gospodarstvo?
POLITIČNI PREGLED.
Državni zbor.
Državni zbor se bavi že več dni sem s proračunom. Toda dozdaj se še pravzaprav ni nič govorilo o proračunu samem, ker se debata suče le okoli zunanje in notranje politike. Z zadovoljstvom nam je povdarjati, da izražajo dalekovidne misli o zunanji in notranji politiki le poslanci iz slovanskih vrst, dočim se odlikujejo govori nemških poslancev po prostaškem zabavljanju in pa po sumničenju slovanskih narodov, češ, da streme izven mej avstrijske monarhije.
Bela vrana med nemškimi politiki je v tem oziru vitez Pantz, ki je v svojem govoru o naši notranji politiki odkrito naglašal, da bi pravzaprav glede na krivice, ki se gode slovanskim narodom, ne bilo nič čudnega, če bi se malo manj navduševali za mačehsko državo. Narodnostno vprašanje je merodajno ne samo za razvoj, ampak za obstoj naše monarhije. Zato je dolžnost nemških poslancev, da se lotijo zlasti jugoslovanskega vprašanja, ki vedno mogočneje sili na dan, ker je drugače mogoče, da se reši to vprašanje brez Nemcev proti njim. Povdarjal je jugoslovansko zvestobo napram dinastiji ter proglasil za najvažnejšo nalogo parlamenta, da onemogoči centrifugalno gibanje Jugoslovanov s tem, da se upre z vso silo vladajočemu režimu na Ogrskem, ki da naravnost sili Jugoslovane iz monarhije.
Poljski demokrat Kolišer je zanimivo govoril o naši pogrešeni trgovinski politiki in o pomanjkanju denarja v Avstriji. Da se je tako zelo podražil pri nas denar, je več vzrokov. V Ameriki in Aziji so se razvila nova gospodarska središča, kamor se sedaj steka denar, ker se bolje obrestuje. Za Avstrijo usodepolno je pred vsem dejstvo, da Francija, kjer se lahko dobe milijarde, ne da Avstriji denarja zaradi njene zveze z Nemčijo, kateri je Francija smrtna sovražnica. Na podraženje denarja pa je vplivala tudi balkanska kriza.
Masarvk je želel, da naj bi naša vlada glede trgovinske politike posnemala Anglijo, Francijo in Nemčijo, ki stremijo smotreno po izboljšanju svojih trgovinskih razmer na Balkanu.
Dr. Leo, predsednik poljskega kluba, je.porabil debato o zunanji politiki v to, da je brezobzirno napadel Rusijo, izjavljajoč, da so Poljaki pripravljeni k največjim krvnim in gmotnim žrtvam, če pride do odločilnega boja med Avstrijo in Rusijo. Kot Poljak ne more dr. Leo pozabiti, da je ravno Rusija največja zapreka vstajenju nekdanje poljske države. Z ozirom na notranjo politiko je bil dr. Leo previden, da ne onemogoči pričakovane sprav« med Poljaki in Rusini; izjavil je le, da žele
„zdelo se mi je, da je vseobčni praznik. Pavke in trompete so donele, določiti tega seveda ne morem . . . Zasedla sem konja, kakor da bi bila po-vabljenja na ženitovanje. ne vem pa na katero ... Vprašala sem in povedali so mi: „Halibefendi se ženi. Zasnubil je vdovo z otrokom, ker devojke ne mara več poročiti radi vednih skrbi, če bo kaj otrok ali ne. Sedaj pa je dobil že otroka v zakon ..." Vedela pa pri vsem tem nisem, da si ti moj mož ..."
Halil-efendi gleda zamišljeno Hanum.o, posluša pa le napol, ker je utopljen v misli. Že dolgo je izgubil vero v sanje.
„Same ljubosumnosti si se gotovo prebudila ob polovici sanj," se šali, ko je Hanuma končala s pripovedovanjem.
„Pri moji veri, jaz nisem ljubosumna... čemu tudi . . .?"
Halil-efendi se vzdigne; cigarete, ki jih je ves čas njunega pogovora zavijal, spravi oprezno v škatljico, da jih najde kasneje pri delu vse gotove. — Potem gre in Hanuma ga spremlja do dvoriščnih vrat.
Žena pa se zopet vrne na vrt, vsede se na ravnoisto pručico, kjer je sedel prej efendi in naporno nekaj premišljuje. One dve, tri besede, ki jih ji je preje efendi povedal v šali, ko mu je pravila svoje sanje, ji vzbujajo v glavi misel, na katero dozdaj še ni nikdar prišla. Tudi kasneje pri hišnem delu in povodom nekega obiska pri so-sedinji, da celo med opoldnevnim spanjem se teh misli ne more znebiti. Pušila je cigareto za cigareto, premišljevala stvar in -se naposled odločila.
Pred solnčnim zahodom, ko je Halil potrkal na vrata, ga je sprejela vesela ter mu ni dovolila niti malo počitka. Komaj si je sezul čevlje, mu je hitro prinesla copate ter rekla:
„Efend'm, hitro, hitro na vrt, nekaj važnega ti imam povedati."
Že je zatonilo solnce ze streho sosedne hiše in osvežujoč večerni zrak je legel na vrt. Pravkar poškropljene cvetlične grede so izpuhtevale nežen vonj in po pestrih cvetličnih obrascih je kapala voda kakor svetle solze. Ostri duh jorgovana, ki je zavzemal celo stran vrta, je zmagoval nad vsemi drugimi vonjavami. Halil-efendi se vsede zopet na trinogati stolček pod oreh in ker je prišel ravno iz težkega zraka pisarne, uživa v-polnem dušku duh-teči večerni zrak. Tako niti pazljivo ne posluša na Hatuš-Hanumo, ki je pocenila poleg njega, da mu pove ono, kar je ves dan premišljevala.
..Torej," prične Hatuš-Hanuma, potem ko je mnogo že govorila o sebi, o njem in o kismetu,1 „torej, drugega izhoda ni. Dovolj dolgo časa sva bila mož in žena. Alah naju ni hotel osrečiti . . . Skloniva ahterlik,- postajva si od danes brat in sestra do sodnega dne. Našla ti bom ženo . . . oženi se in ako boš imel otroke, nihče drugi ti jih ne bo tako skrbno varoval kot jaz . . . in ..."
Nadaljevati je še hotela, ali Halil, ki jo začetkoma niti pazno poslušal ni, hipno obrne glavo proti njej ter ji pogleda v oči.
1 Usoda.
'-' Posestrcnje do sodnega dne. Ako žena nima otrok, | se posestri s svojim soprogom. Tako postaneta „brat in < sestra" in mož se drugič oženi.
,.Tudi jaz sem že na to mislil," odgovori mirno ter dene nogo čez nogo. In po kratkem presledku nadaljuje: „Tudi jaz sem že mislil na to, ali . . . obvaruj me alah, da ' bi se kdaj ločil od tebe ... saj brez tebe ne morem . . ."
„Saj ne boš, efend'm, ostal brez mene. Po-sestrila se bova in tako ostanem v hiši . . . Kdo tudi naj bi čuval tvoje otroke?"
Halil-efendi jo prime za roko, potegne jo bližje ter ji gladi obraz.
„Ne morem! Ne bi se mogel vzdržati, da ne bi grešil pred alahom. Kaj? Ti naj bi mi bila samo sestra?"
Ko ji je tako gladil obraz, so se mu zasvetile oči in Hatuš-Hanuma je sama uvidela, da bi mu ne mogla vedno ostati le sestra. Zato je sama zavrgla ta načrt, a tega ni povedala Halil-efendiju.
In od tega časa je ljubil Halil-efendi Hanumo še gorečnejše, kar pa je po svoji lepoti tudi popolnoma zaslužila.
Ako se tudi za sedaj ni mogel odločiti, da bi si vzel drugo ženo, katera bi mu po volji ala-hpvi rodila otroke, je vendar večkrat premišljeval o tej stvari. In zamislil si je to takole: Lahko bi vzel še eno ženo, a ne da bi se posestril s^Ha-numo, tako da bi ostala tudi ta njegova /ena. Ali to bi storil le tedaj, ako bi našel kako grdo, ki bi ga ne odvrnila od Hanume in na katero tudi ta ne bi mogla biti ljubosumna. Tako bi mu bila i nadalje Hanuma najljubša in najdražja, ona druga pa naj bi mu le podarila otroke. Dalje.
Poljaki sprejetje finančnega načrta šele po gališ-kih deželnozborskih volitvah, ki se vrše 8. julija.
Rusin dr. Levicki je izjavil, da pripusti njegov klub nadaljno debato o finančnem načrtu šele po sprejeti volilni reformi za gališki deželni zbor. S tem hočejo Rusini prisiliti vlado, da se bolj resno zavzame pioti Poljakom za rusinsko vseučilišče, zlasti pa za volilno reformo. Da se rusinske zadeve še niso uresničile, temu je kriv po mnenju Rusinov neodločni nastop osrednje vlade.
Naš poslanec dr. Rybar je naglašal, da je vodilna misel naši zunanji politiki vedno sovraštvo proti Jugoslovanom. Zavračal je očitanje, da smo Jugoslovani veleizdajniki ter zahteval za nas iste pravice, kakor jih imajo drugi narodi. Postopanje avstrijske države proti Jugoslovanom je vse prej nego pravično in pošteno.
Enoten češki klub v parlamentu.
Dne 28. t. m. so obravnavali češki poslanci o ustanovitvi jednotnega češkega kluba. Dr. Kramar in drugi so se zavzemali za to, da naj se ustanovi jednoten klub, v katerem naj odloča večina, da se je držati sklepov kluba brezpogojno vsem poslancem. Temu so nasprotovali zlasti narodni so-cijalci, naglašajoč, da kot načelna opozicijonalna stranka ne morejo vstopiti v vladno večino, če bi to morebiti sklenila večina jednotnega kluba. Izvolila se je končno komisija, ki naj izdela pravila za jednotni klub.
Odpust starih rezervistov, poziv novim.
Kakor znano, je sklenila vojaška uprava odpustiti tudi pri dveh južnih armadnih zborih rezerviste. Toda te bodo nadomestili v prihodnjih j dneh z novimi revervisti, kakor se je sklenilo ; dne 28. t. m. Ker se niti od Črnegore in od Srbije, 1 ki imajo z Bulgarijo dovolj opravka, ni bati napada, je ta odredba vojaške uprave težko razumljiva. i
Avstrijski polkovnik — ruski vohun.
Te dni se je ustrelil na Dunaju polkovnik Redi, kateremu se je dokazalo, da vohuni za Rusijo. Vojaška oblast ga je zalezovala že dve leti, pa mu ni mogla do živega. Tudi pri preiskavi ! Jandričeve vohunske zadeve pred nekaj meseci, so dobili stvari, ki so opravičevale sum, da Redi res vohuni. V zadnji krizi je baje izdal Redi Rusiji j natančne mobilizacijske načrte avstrijske armade.
Pašič v skupščini o zunanji politiki.
Srbski ministrski predsednik Pašič je odgovoril dne 28. t. m. v skupščini na interpelacijo o zunanji politiki in o sedanjem položaju.
Navajajoč vzroke, kako da je prišlo do balkanske vojne, je povdarjal predvsem, da so zavezniki zahtevali, da naj Turčija izvede reforme, ki so bile sklenjene na berlinskem kongresu leta ; 1878. na korist krščanskemu prebivalstvu v Turčiji. Nato je odgovorila Turčija z mobilizacijo, na kar so mobilizirali tudi zavezniki. Tako se je začela vojna.
Ko je Srbija prodrla do obali Jadranskega morja, je izjavila Avstrija, da z ozirom na albansko narodnost in vsled možnega zaprtja Adrije, ne more dovoliti Srbiji povečanja ob morju. Vsled tega se je morala srbska vlada vdati, ker ni mogla začeti, vojno s pooblaščenci Evrope. Avstrija je dovolila Srbiji na jadranski obali le trgovsko pristanišče na avstrijskem ozemlju.
Kar se tiče delitve Turkom odvzetega ozemlja, se bo med Srbijo, Črnogoro in Grško lahko dosegel sporazum, z Bolgarijo bo pa treba revidirati pogodbo, ki se je dejansko izpremenila že tekom vojske. Po pogodbi je imela Srbija pravico do jadranskega primorja, kar je pa zabranila konferenca velesil v Londonu. Če bi se Srbija ne udala in začela vojno z Avstrijo in Italijo, bi prišli uspehi balkanskih zaveznikov proti Turkom v nevarnost. Tako je Srbija ravnala na korist zaveznikov, če je pustila jadransko primorje, za kar upravičeno zahteva nadomestila.
Druga važna izprememba pogodbe se je izvršila z nadaljnim vojskovanjem po prvem premirju, vsled česar je dobila Bolgarija proti pogodbi Tracijo. Pa tudi v vojaških ozirih je storila Srbija več, kot je bila vezana po pogodbi. Bolgarija bi morala poslati na vardarsko bojišče 100.000 mož, ki se je smatralo po sodbi obeh ge-neralštabov za važnejše. Pred začetkom vojske pa je želel bolgarski generalni štab, da naj se ta točka pogodbe opusti. Vsled tega je morala Srbija zvišati svojo armado, za kar zahteva z vso pravico odškodovanje. Bolgarija pa je tudi nadalje potrebovala srbsko pomoč in prosila, da ji je poslala Srbija 50.000 mož in moderno oblegovalno artile-rijo pred Odrin na pomoč.
Te važne dejanske izpremembe upravičujejo srbsko zahtevo po izpremembi pisane pogodbe, za kar govore važni razlogi. Ker je Srbija izgubila Jadransko primorje, si mora zavarovati prosto izvozno pot čez Solun, ker Albanija in železnica do Jadranskega morja še ne obstoji. Izvojeno ozemlje naj se deli z ozirom na gospodarske koristi, ker se to ne more zgoditi na podlagi
j jezikovnih razmer. V Macedoniji namreč se ne da I določiti natanko meja med srbskim in bolgarskim i jezikom, ki prehajata po svojih narečjih polagoma i drug v drugega.
Zato je Srbija, tako zaključuje Pasič, kate-j gorično prisiljena zahtevati revizijo pogodbe. Pri j tem pa ostanejo Srbi prijatelji pogodbi in zvesti zavezniki, kakor so bili ves čas balkanske vojne, ! tudi takrat, ko so velesile ponudile Srbiji ' tekom pogajanj v albanskem vprašanju celo vardarsko dolino s Solunom vred, kar pa so Srbi odklonili, da ne trpi škode Bolgarija.
Mir med Turčijo in balkansko zvezo
se kmalu sklene, ker silijo na to velesile. V njihovem imenu je sporočil zadnje dni angleški državni tajnik Grey, da naj zavezniki podpišejo mirovne pogoje, kakor jih stavijo velesile, ker se na njih ne bo nič izpremenilo. Bolgarski zastopnik dr. Danev je izjavil, da Bolgarija takoj podpiše mir, zastopniki ostalih balkanskih zaveznikov so pa izjavili, da morajo še počakati nova navodila svojih vlad. Ker po zavezni pogodbi smejo podpisati mir le istočasno vsi zavezniki, kaže postopanje Bolgarov, ki so pripravljeni na svojo pest-podpirati mir, da balkanska zveza ni na posebno trdnih nogah. Isto pričajo žalibog tudi neljubi dogodki med zavezniki. Vendar pa je že z ozirom na balkanski zvezi prijazno izjavo Pašiča upravičeno upanje, da se še v zadnjem trenotku reši prepo-trebna balkanska zveza na korist juguslovanskim državam pred razpadom.
Poravnava med Srbijo in Bolgarijo.
V poučenih dunajskih krogih se misli kljub grozečim poročilom iz Belgrada in Sofije, da se vendar doseže med obema državama sporazum na ta način, da Bolgarija dovoli v principu revizijo pogodbe, Srbija pa dopusti, da doseže Bolgarija meje bodoče Albanije, da se torej vrine med Grčijo jn Srbijo, tako da bi ostal Bitolj in Ohrida bolgarska last. Odločitev pade v soboto, ko se sestaneta srbski in bolgarski ministrski predsednik Pasič in Gešov.
Narodno-gospodarstvo.
Prodaja borovega, jelovega in bukovega lesa. Deželna vlada v Sarajevu proda iz gozdnih okolišev a) Črna gora, oddelek Konjic, b) Slati-nica-Račica, okraj Konjic, c) Grušča-Rakitnica, okraj Konjic približno 208.000 m:; borovega in smrekovega lesa ter približno 62.000 m3 bukovega lesa.- Sprejmejo se le pismene, na celo razpisano množino se glaseče ponudbe, ki jih je poslati najkasneje do 9. junija 1913, 11. ure dopoludne, deželni vladi v Sarajevu. Razglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornica v Ljubljani interesentom na vpogled.
Na tedenski semenj v Kranju, dne 26. maja 1913 se je prignalo: 86 glav domače govedi, — glav bosanske govedi, — glav hrvaške govedi, 3 telet; 181 prešičev, 2 ovaci. — Od prignane živine je bilo za mesarja: 50 glav domače govedi, — glave bosanske govedi, 4 prešičev. — Cena od 1 kg žive teže 90 v za pitane vole, 86—88 v za srednje pitane vole, 82—84 v za nič pitane vole, — v za bosansko (hrvaško) goved, K 140 za teleta, K 148 za prešiče pitane, K 2'— za prešiče za rejo.
Tržne cene
na tedenskem semnju v Kranju, dne 26. maja 1913:
Pšenica        100 kg . ......... K 23*—
i Rž                „„......... „ 22"—
j Ječmen          „   „.....                   . . . „ 20"—
j Oves             „ . „   .......... 21 —
1 Koruza stara   „   „......... „ 21 "50
! Koruza nova   „   „......... „ 20*—
I Ajda              „   „......... „ 24 —
Proso            „   „.....? . . . „ 21 —
Deteljno seme „   ,.......... „ —*—
Fižol ribničan  „   „......... „ —*—
! Fižol koks      „   „.......... „ —*—
Grah            „   „   . . ,....... „ 48*-
| Leča             „   „......... „ 48*—
1 Pšeno           „   „......... „ 30*—
Ješprenj         „.......... „ 28 —
; Krompir          „   „   ,........ „ ■ 6*—
Mleko 1 /..... ........ „ —-20
I Surovo maslo \ kg......... „ 3*50
i Maslo            1  „ ......... „ 3*—
J Govedina I.    1  „ .....'....„ 1*80
Govedina II.    1  „ ......... „ 1*72
Teletna I.       1  „ ......... „ 21—
Teletna II.      1  „ ......'. . . „ 1*80
I Svinjina I.      1  „ ......... „ 2*—
! Svinjina II.      1  „ ......... „ 1*80
Prekajena svinjina I. 1 kg...... „ 220
: Prekajena svinjina II. 1 „ ..... „ 2*—
Slanina I.               1 „...... „ 2.—
Slanina II.               1 „   . . \ . . . „ 170
Jajca  8 kom............. „ —*40
. DOPISI.
Novice iz Škofje Loke.
Nekaj le kaže, da bomo kmalu imeli novo cesto na kolodvor. Vsaj je v tem tednu že do-, spela prva ekspedicija delavcev, ki se je takoj lotila pripravljalnih del in sicer za sedaj le na Trati pri kolodvoru.   Po teh znamenjih moramo pač soditi, da se bližamo skorajšnji izpolnitvi davne ! želje Skofjeločanov! Novo cesto nujno potrebujemo "in se je nje zgradba odlašala itak predolgo. ; Tega vednega odlašanja se je bil naveličal celo ! neki tukajšnji klerikalni kolovodja, zaupnik dežel-j nega odbora,  ki ga po poljanski in selški dolini i poznajo zlasti za to, ker se na ceste prav dobro razume!  Pravijo,  da je v zadevi te naše ceste j pri deželnem odboru malo podrezal in je — šlo. Prav tako!
Prav pa je tudi imel neznani dopisnik v „Danu",  ker nas je malo okrcal radi naše ne-
! delavnosti v političnem oziru in pri raznih naših
! narodnih društvih. Dopisnik naj blagovoli upošte-
j vati, da smo v — Škofji Loki, kjer gre klerikalna
! pšenica prav bujno v klasje. Klerikalci imajo žalibog tudi pri nas prvo in odločilno besedo. Ker imajo krmilo v svojih rokah, lahko delajo kar ho-
i čejo. Toda po njih delih jih bomo še bolj spoznali in potem tudi sodili — če ne bo prepozno! Tem laglje in z večjim uspehom bodo medtem klerikalci
i dosezali svoje namene, ako se ne bomo prav nič gibali, kakor se to žalibog dogaja sedaj. Pa kako dolgo bo trajalo to mrtvilo?   Morda ugane —
; „Danov dopisnik!
Odlikovan je bil te dni bivši naš mestni župan gosp. c. kr. notar in posestnik Niko Lenček z vitežkim križcem Franc Jožefovega reda. Gospod odlikovanec je skozi 12 let županoval naši
I občini, ko je še bila v naših rokah. Čestitamo!
Godba tukajšnjega prostovoljnega gasilnega
I društva prav pridno prireja koncerte v našem mestu. Jutri ob pol 11. uri popoldne bode imela
! zopet svoj IV. promenadni koncert na glavnem
j trgu z zelo obsežnim sporedom.
Iz Škofje Loke. Kratek odgovor g. dopisniku na njegov članek v zadnji „Savi". Konstatiram ' najprej, da sem hotel s svojim zadnjim dopisom le i povdariti, da g. stalni dopisnik ni opravičen govo-I riti o novem cestnem načrtu kot škodljivem za naše mesto, — kot celoto — ker ravno polovico tega tvorijo spodnji trg in predmestji Stude-nec in Spodnji Karlovec, ki so vsi vneti za novo I cesto. Z resnico na dan in malo več logike! V i ostalem pa ugotovim, da se dopisnik strinja precej i zelo z menoj, kajti sam priznava, da bodo plačevali stroške vsi interesiranci, torej tudi daljše občine, ki so vse za novi načrt, če je le cesta krajša. To pa v resnici je in čas je dandanes denar. Kar se pa klancev tiče, je Krenerjev klane neznaten in se bo, če se izpelje nov načrt, še izboljšal in \ olepšal. Tega pa g. dopisnik vendar ne pričakuje od nas, da bi dočakali novega mostu in vhoda na : trg pri'župni cerkvi. Metuzalemov danes ni več!
In tozadevni stroški? Ali ni boljši novi načrt, na r podlagi katerega bi niti ne bilo treba preveč pri-' spevati za nov Krenerjev most? Kar se pa tiče J primernih naprav na Spodnjem trgu — esencijel-] nem delu mesta — naj bo g. dopisnik brez skrbi. I Za to bomo že sami skrbeli, če sploh do nove i ceste pride. Kajti v tem smo si precej edini, da naše. preklanje ne bo odločilo usode nove naprave, zlasti ker se pričkava, Vi v imenu povečini na-I prednih prebivalcev Gornjega trga, jaz pa imenom i ravno nasprotno mislečih stanovalcev Spodnjega ! trga in drugih predmestij v naprednem listu, in celo brez pooblastila interesentov. To je res prepir za oslovo senco! Na vse zadnje se nam vsem vkljub napravi proga, da se bomo jezili, mi in vi, i ali pa da do nje sploh ne pride, prav po geslu: Če se prepirata dva, tretji dobiček ima! Zato danes zadnjikrat o tej stvari. Le v imenu resnice in pravice bi še rad objektovno pojasnil da se je žu-j panstvo pošteno trudilo, da se vstavi brzovlak tudi J na važni škofjeloški postaji, da pa končno nič ne \ more za to, da imajo gotove osebe moč ustavljati ! brzovlake na postajališčih III. reda in zabraniti postanek drugod!
Seja mestnega zastopa kranjskega
dne 29. maja 1913.
Ob 6. uri zvečer otvori g. župan Ferd. Polak ' sejo občinskega zastopa, konstatira sklepčnost in j imenuje overovateljem zapisnika gg. odbornika Franca Jezerska in Antona Majdiča. Na predlog obč. odb. g. Janko Sajovica se zapisnik zadnje seje [ brez čitanja odobri. Naznanila županstva. G. župan j poroča: Janez Drukar, mizar, pristojen v tukajšnjo \ občino je bil za časa svoje bolezni oskrbovan v j občinski ubožnici Piccolein na Tirolskem, ker ni 1 bilo v bližini nobene javne bolnice. Na stroških za I zdravnika, zdravila in oskrbo je naraslo K 48'08, j ter predlaga, da se ta znesek za imenovanega ! plača. Sprejeto. Okrajno glavarstvo je danes do-j stavilo razsodbo, s katero je izdalo dovoljenje I za zgradbo nove kanalizacije po izplakovalnem
sistemu. Prošnji mestne občine se je torej ugodilo in z zgradbo kanalizacije se lahko prične takoj, ko bo ta razsodba postala pravomoćna in ko bo vodovod za občino Hrastje dovršen, najpozneje pa v teku dveh let po pravomoćnosti. Se vzame v vednost. Vodovodnemu pazniku je bilo treba preskrbeti delavnico in shrambo za poljsko kovačnico, orodje in materijal za montažo. V to svrho se je na stroške ubožnega zaklada postavilo pri ubožnici delavnico za vodovodnega paznika, kar bo stalo okoli K 200. Pripomni, da bo za to delavnico plačal vodovodni odbor primerno najemnino. Končno prosi in predlaga, da se postopanje naknadno odobri in dovoli za zgradbo te delavnice omenjeni znesek. Soglasno sprejeto. Kakor že znano, se je napravila nova tehtnica. Pri tehtnici pa je bilo treba postaviti novo zidano kolibo tik Golobovega zidu. G. J. Golob je pa kolibo tik svojega zidu dovolil le proti reverzu, katerega mu je mestna občina tudi izstavila. Se vzame v vednost.
G. Rudolf Kokalj je izdražii občinski lov kranjski ža dobo pet let proti letni najemščini K 100. Se vzame v vednost. Okrajno glavarstvo ni ugodilo prošnji Marije Soklič za podelitev koncesije gostilničarskega obrta. Se vzame v vednost. Nato čita okrožnico deželnega odbora radi Rafaelove družbe za varstvo izseljencev v Ameriko, da naj županstvo opozori vsakega izseljenca na to družbo, pri kateri dobi brezplačno vsa navodila, pojasnila in priporočilni listek ter znak za izselitev v Ameriko. Se vzame v vednost.
Vsled zadnjega sklepa obč. odbora se je povabilo ravnateljstvo mestne hranilnice, da označi svoje stališče glede pritožbe na upravno sodišče proti razpisu c. kr. ministrstva za notranje stvari, vsled katerega morajo hranilnice najmanj 15" „ ulog porabiti v nakup državnih papirjev. Na kar je ravnateljstvo mestne hranilnice priporočilo, da naj mestna občina za sedaj ne uloži nikake tozadevne pritožbe, ker je že hranilnica sama odposlala potom ..Zveze jugoslovanskih hranilnic" na ministrstvo notranjih zadev primerno resolucijo proti tem odločbam. Torej odpade ta točka z ozirom na dopis mestne hranilnice in se počaka na rešitev tozadevne resolucije. Konec prih.
DNEVNE VESTI.
Letošnje birmovanje v kranjski okolici bo
ostalo prebivalstvu v neizbrisnem spominu. Čimbolj se škofova turneja približuje koncu, tem večje je razpoloženje med ljudstvom za kar naj-sijajnejše sprejeme. Na stotine lepo rastečih smrek posekajo za mlaje, na konjih hite Presvitlemu nasproti, na cente smodnika spuščajo v zrak v večjo čast božjo, belo oblečene deklice pozdravljajo škofa in potresajo cvetlice po potih, po katerih stopa noga prevzvišenega vladike. Se pozni rodovi bodo pripovedovali, kako slovesno so anno domini 1913. povsod v naši okolici sprejemali knezoškofa Antona Bonaventuro. — Z baharijo se je pričelo v Smartnem. Tam je prvič nastopil kmečki banderij, dva dni je neprestano streljanje pretresalo 'ozračje in nad trideset visokih mlajev ob cesti pred cerkvijo še danes spominja na mi-' nole častne dneve šmartinske fare. Nekateri mlaji se že nevarno nagibijejo na cesto, in prav bi bilo, ako bi vsaj te odstranili, da se ne.pripeti kaka nezgoda. Senčurski fantje so si ogledali predstavo v Smartnem in na vsak način so hoteli posekati Stražiščane. Zato so postavili nad šestdeset mlajev, kar je pa, kakor samoobsebi umevno, katoliške mladeniče v Predosljah spodbudilo le še k večjim žrtvam. S smodnikom se kar igrajo ... To bahavo tekmovanje med župnijami, katera se bo bolj postavila pri škofovem sprejemu, ni seveda ostalo brez zlih posledic. Zlomljene roke, osmojeni obrazi in druge težke telesne poškodbe pričajo o zmagoslavnem -pohodu ljubljanskega škofa v kranjsko okolico. Res, ljudstvu bodo te slavnosti ostale v neizbrsnem*spominu, zlasti pa še pones re-čencem. In ko bo Anton Bonaventura zopet po-sečal našo okolico, se mu utegne pripetiti' da ga bodo ob cestah pozdravljali z lajnami — pohabljenci izza zadnjega birmovanja!
Morituri Te salutant! Pri letošnjem birtno-vanju v kranjski deželi se je pripetilo že dokaj nesreč. Tako zopet v pondeljek 26. t. m. v Zalogu pri Goricah, ko so fantje ob škofovem prihodu streljali z možnarji. Enemu je šel strel v obraz in bo bržkone oslepel. Prepeljati so ga morali v deželno bolnico. Drugi je tako težko poškodovan, da si ga niso upali odpraviti v bolnico. Tretji pa je lahko poškodovan. In čemu to streljanje? Ad maiorem dei glodam ni potrebno, in česar bog ne želi, tega tudi škofu treba ni! Politične oblasti prepovedujejo to streljanje, pa vse nič ne pomaga. Vsled brezbrižnosti županstva tudi v Zalogu ni bil navzoč pri tem opravilu nadzorovalni organ, ki bi pazil, da se s smodnikom previdno ravna in prepreči nevarnost. Obračamo se torej na onega, komur na ljubo in čast se strelja. Akb bi le enkrat namignil — ne bilo bi več streljanja, ne žalostnih posledic. Župnikom naj bi dal v temvoziru ukaz in nič več bi se ne dogajale take nesreče. A1 i ne  zadostujejo  vladiki pota,   posuta s
cvetjem, ali mora biti cvetje poškropljeno tudi — s k r v j o nesrečnikov?
Pri postavljanju mlajev za škofov sprejem je na Praprot ni Polici padel mlaj nekemu fantu na nogo in mu jo je zlomil.
Še jeden! Pri streljanju z možnarji se je minulo nedeljo ponesrečil 40 letni čevljar Peter Eržen iz Sv. Jošta. Dobil je na levi roki težko telesno poškodbo.
Petelin na gnoju. Sedaj nam je šele jasno, zakaj g. dr. Cene Marinko v predzadnjem ..Gorenjcu" od 23. maja ni prišel do sape in si je moral pomagati z noticami iz našega lista, da je sploh mogel zamašiti lačne predale svojega glasila. Dne 21. t. m. je na čelu deputacije tukajšnje „Me-ščanske zveze" izročil deželnemu odboru prošnjo, da bi se daljnovod deželne elektrarne podaljšal iz Žerovnice v Kranj. Marinko je pri tej priliki v Ljubljani zvedel — kar je drugim že davnaj znano — da namerava dežela ob Ljubljanici zgraditi električno centralo, ki bi se zvezala s centralo ob Završnici z daljnovodom, speljanim tudi mimo Kranja. Če se bo tedaj ta načrt uresničil, bo mestu v si k dar na razpolago električna sila, •čeprav bi bil Marjnko dne 21. t. m. ostal lepo doma. Deputacijo je sprejel osebno sam deželni finančni minister, g. dr. Lampe. Med njim in deputacijo se je razvil živahen pogovor in baje so napravile na dr. Lampeta najglobji vtis duhovite opazke odločnega pristaša S. L. S. g. Lovrenca Rebolja, ki je spremljal dr. Ceneta v Ljubljano. Z zagotovilom, da bo deželni odbor želje kranjskega meščanstva vselej rad upošteval, je dr. Lampe po skoro eno uro trajajočem pogovoru deputacijo milostno odpustil. Nad vse pričakovanje vsp.ela avdijenca pri deželnem finančnem ministru je kar omamila našega Marinka, tako da je šele čez deset dni mogel dati duška svojim čustvom, zato pa v toliko iz-datnejš' meri. Velikanski vspeh v Ljubljani ga je potrdil o važnosti svoje osebe v Kranju, zaveda se, da se odslej naprej kot priznan voditelj more le še bojevati z „uma svitlim mečem" in zato nam je takoj na uvodnem mestu včerajšnjega „Gorenjca" podal strokovnjaško. velezahimivo in ponekod naravnost ženijalno zasnovano razpravo ..Kranj in deželne električne naprave". Veleučeni gospod „profesor" graja občinski odbor, ki se ne briga za koristi Kranja in namiguje, da bo že »Meščanska zveza", odnosno da bo že on izpo-sloval za mesto električno silo. Potem bodo na gaštejski gmajni rasle tovarne kakor gobe po dežju, naši obrtniki bodo dobili novih dohodkov, trgovci množino novih odjemalcev, med in mleko se bosta cedila skozi mesto ... In izvestno bi bil gospod Vinko s svojimi naravnost epohalnimi izvajanji dosegel velikanski efekt, če bi v Kranju že zdavnaj ne poznali te stare pesmi z nič manj novim napevom! Ko je Marinko obračunal z občinskim odborom, izbral si je še drugo žrtev in ta je bila seveda poslanec Pire. Prevzet od svojega fenomenalnega vspeha pri deželnem odboru je g. Vinko sfrčal na vzvišeno mesto, pomilovalno se je ozrl na zaspanega poslanca, ki se ne more ponašati s tako odličnimi pridobitvami in zakikirikal je v svet: Pire je za nič! Tako piše ..Dan", tako mislijo o njem liberalni meščani' in isto trdi že mesece in mesece dr. Cene. Tako je g. „profesor" ' „z uma svitlim mečem" sunil poslanca trikrat na-| ravnost v srce in ga politično fental. Zato nam ne gre v glavo, zakaj je junaški Marinko kljub temu ! potem še enkrat nabasal veliki kanon s slabodi-i šečim strelivom, kakor se prodaja v „Gorenjčevem" t uredništvu in ga 'spustil v ubogega vrabiča. Čemu I tak napor proti mrtvemu nasprotniku? Če bo ; g. Vinko tako potratno puhal svoj smodnik v zrak, ' bodo ljudje nemara res mislili, da Pire še ni po-1 polnoma mrtev in da je Marinkovo vpitje le kike-rikanje — petelina na gnoju!
Klerikalni  panama.   Da klerikalni voditelji i porabijo ves svoj vpliv le v to, da si pridobe [ osebnih koristi, je znano. Vodja S. L. S. dr. Suš-j teršič si je s politiko pridobil stotisoče in njegova ! gospa pravi celo, da se na Kranjskem sploh nič vžitnega ne dobi. In zato pridejo na mizo kranjskega vojvode le stvari, pripeljane iz tujih dežel. Toda mož, katerega slika naj bi vsled sklepa S. L. S. visela v vsaki šoli in občinski pisarni, ne j skrbi samo zase, ampak tudi za svoje sorodstvo, I seveda ne iz lastnega žepa, ampak na stroške ! davkoplačevalcev. Sedaj se je odkrila zopet nova j umazena afera. „Slov. Narod", poroča o tem: ..V ; krogih državnih  uradnikov so izvedeli za novo umazano   afero   kranjskega   deželnega glavarja I dr. Ivana Šušteršiča. — Dr. Sušteršič je v svoji j lastnosti kot državni poslanec in deželni glavar ; izposloval pri naučni upravi vdovi po pokojnem ■ deželnem šolskem   nadzorniku in dvornem svet* i niku Josipu Sumanu,  svoji tašči,  letno susten-j tacijo v znesku 3000 K, dasi vživa njegova tašča pokojnino po dvornem svetniku, in se tudi sicer I nahaja financijelno v zelo ugodni situaciji, ter \ so njeni otroci sijajno preskrbljeni.   Razkritje o j tej kupčiji dr. Šušteršiča  z vlado je izzvalo v vseh  uradniških krogih veliko  ogorčenje, med ! parlamentarci pa veliko senzacijo." Na ta način j torej prodajajo klerikalni  poslanci ljudske interese in potem se še čudimo, ako dobivamo samo ! batine od vlade.
Naučno ministrstvo je dovolilo gosp. Ernstu Mallvju, sedanjemu profesorju na gimnaziji v Gradcu, da se habilira kot docent za filozofijo na vseučelišču. .
Poročil se je v Ljubljani 25. majnika g. Rudolf Rus, urar in trgovec iz Kranja z gospodično Mici Rovšekovo iz Dolskega. Naše iskrene ča-stitke!
Napovedi za osebno dohodnino in rentnino
za leto 1913 je po najnovejšem razglasu predložiti do 31. julija 1913. — Finančno ministstvo je ta rok podaljšalo z ozirom na to, da bo mali finančni načrt prišel v torek v državnem zboru v razpravo, ter je upati, da bode isti še v tem zasedanju rešen.
Mestno kopališče v Kranju se otvori dne 1. junija t. 1.
Albansko vseučilišče. Kakor smo že poročali, nameravajo Albancem ustanoviti vseučilišče in albanska začasna vlada je bila menda že v pogajanjih s tukajšnjim gimn. učiteljem Marinkom. Kakor pa sedaj čujemo, so se ta pogajanja sedaj prekinila. Najbrže so Albanci zvedeli o Marinkovih učnih vspehih na I. državni gimnaziji v Ljubljani.
50 letnica Narodne Čitalnice v Kranju. Kratka doba nas še loči od proslave 50tega dne ustanovitve tega, za Kranj in njegov naroden in socijalen razvoj tako pomembnega društva. Na dostojen način bomo praznovali ta redek jubilej in kakor je že pri nas tradicijonalno, da so take narodne slavnosti manifestacije napredne ideje ponosnega Kranja par excelence, tako" tudi to pot vse predpriprave kažejo, da bo to slovesnost, ki jo morda • častitljivi Kranj še ni gledal v svojem ozidju. Razni odbori in odseki so na delu in da so duša tega gibanja narodne kranjske dame, ki so ob vsaki slični priliki vsikdar eklatantno dokazale temeljito pojmovanje narodne in napredne ideje, je ob sebi umevno. To nam daje jamstvo za popolen uspeh proslave tega zgodovinskega dne. V prihodnje bomo poročali že o detajlah predpriprav, za danes pa poživljamo slehernega zavednega narodnjaka, da pomaga pri tem velikem delu, ki naj dostojno osvetli napreden značaj našega mesta. Čitalnica bodi naša varovanka — njen jubilej naš ponos.
Prešernova koča na Stolu se otvori v nedeljo, dne 1. rožnika' 1913 in bode oskrbovana do konca letošnje turistovske sezone; oskrbljena jez vsem potrebnim glede jedil in pijače. Pot z vrh Stola na Golico'6 ur, je dobro premarkfrana in in šteje ta pot po grebenih čez Belčico. Hodjidol in okolu Kočne kot ena najzanimivejših tur v naših Karavankah. Planinski pozdrav!
Učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj zboruje-v četrtek, dne 12. junija t-1., ob treh popoldne v ljudski šoli v Kranju po naslednjem dnevnem redu: 1. Poročilo tajnikovo o preteklem društvenem letu. 2. Društveno blagajniško stanje.
3. Volitev delegatov k 25. glavni skupščini ..Zaveze".
4. Volitev odbora. 5. Slučajnosti. 8. Pevska.vaja za jubilejni koncert. Z ozirom na zadnjo točko morajo odpasti običajna predavanja. K polnoštevilni udeležbi vabi zlasti pevke in pevce društveni odbor.
Promenadni koncert se vrši danes zvečer ob 8. uri na glavnem trgu. Spored: 1.***: Slovenska koračnica. 2. VVlassak: Dve srci v eni koči, valček. 3. Franke: koncertna overtura. 4. Verdi: Kavatina iz opere „Ernani". 5. ***: Potpuri iz čeških narodnih pesmi. 6.     : Slovanska koračnica.
Koncert.. Jutri, dne 1. junija koncertuje tu-kajšna godba na vrtu kolodvorske restavracije M. Rant. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina 30. vin.
Glas iz občinstva. Neka splošno znana oseba v Kranju misli, da je javni vodnjak postavljen samo zanjo, kajti drugače bi ne postopala tako' samovoljno in snmooblastno, kakor si dovoljuje razpolagati z javnim vodnjakom pri mestni tehtnici. Postopa pa takole. Z žico da privezati ročaj na javnem vodnjaku in po nalašč zato napravljenih žlebovih pusti vodo teči celi dan v svoj zbiralnik na dvorišču. To vodo porablja potem za napajanje tujih konj in za škropljenje, svojega velikega vrta. Proti takemu samovoljnemu postopanju odločno ugovarjamo prizadete stranke, ker si še vode ne moremo dobiti za vsakdanjo potrebo. Ker je pa zadeva itak naznanjena vodovodnemu odboru, upamo, da bo tako ravnanje z javnim vodnjakom pod kaznijo prepovedano.
Konjska smrkavost. Pretečem' torek je c. kr. višji okrajni živinozdravnik na tukajšnjem živinskem trgu pregledal 'vse konje radi smrkavosti, ker se je bilo bati, da se je ta kužna bolezen zatrosila tudi v kranjski občini. Na ogled se je prignalo 58 konj, 37 kobil in 1 žrebe, skupaj 96 živali. Pri živinozdravniški preiskavi ni bilo pri nobenem konju najti nikakih sumljivih znakov smrkavosti, na kar se je uradno konstatiralo, da so vsi konji zdravi.
Redni občni zbor moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Kranju se vrši v soboto, dne 7. junija 1913. ob pol 9. uri zvečer v prostorih „Narodne čitalnice v Kranju" z naslednjim dnevnim redom: 1. Nagovor prvomestnika; 2. Poročilo tajnika; 3. Poročilo blagajnika; 4. Volitev novega odbora; 5. Slučajnosti.
Vreme v juniju. Po teoriji prof. K. V. Zengerja pripada letos na mesec junij neznatno število vremenskih poruh in to na dni: 5., 18., in 26. junija. Najmočnejši sta poruhi dne 5. in 18. Vrhu tega občutimo koncem meseca junija vpliv poruhe z dne 1. julija. V splošnem je pričakovati primerno toplo vreme, posebno v prvi polovici meseca. Padavine, ki se ne oddalijo znatno od normalnega števila, je pričakovati zlasti v tretjem in četrtem tednu. V prvih dnevih zviša se zračni pritisk in toplota; veter, večinoma jnžni, se zasuče preko jugozapada na zapad ter nastane vsled večje vročine vreme nagnjeno k čestim nevihtam z dežjem. Zlasti okoli 5. junija, na kateri dan pade močna poruha, bodo nevihte najmočnejše. Po 6. juniju se nekoliko ohladi, veter preskoči na severoizhod, padavine ponehajo in se bode popolnoma zjasnilo, Toplota narašča do 10. junija, kateri dan doseže znatne visočine. Lepo in jasno vreme bo trajalo do 17. junija. Na to se pokaža vpliv močne poruhe z dne 18. junija. Barometer hitro pade, pooblači se in na mnogih krajih bodo prevladale nevihte z nalivi. Nadnormalno visoka temperatura nastane šele po deževju. Poruha bode občutna do 20. junija, ko se za nekoliko dni vreme izboljša. Ne bo pa dolgo trajalo, kajti že 24. junija se občuti učinek poruhe z dne 26. junija. Njen upliv se pokaže v močnejšem ogretju ter nagnjenosti k nevihtam; pozneje, obenem ko pada barometer, nastane dolgotrajnejše deževje. Proti koncu meseca bo pihal močnejši veter, ki preide na zapad in severozapad, vreme bo oblačno in tudi padavine dosti pogoste. V zadnjih dnevih se nekoliko shladi. To poslabšanje vremena bode že vsled poruhe z dne 1. julija ter bode trajalo prav do konca junija.    (Nar. Listy, št. 141, 1913.)
Kritični dnevi Falbovi. Vremenska metoda Falbova določa za mesec junij dva srednjemočna kritična dneva in sicer 4. in 18. junija. Začetkom junija bo padel barometer. Kritičen dan okoli 4. prinese oblačno vreme z lahkimi nevihtami in pogostejšimi dežji. Toplota se bode gibala okoli nor-mala. Ko preidejo jugozahodni in zapadni vetrovi na severozapad, se ohladi ter ponehajo padavine. To nesigurno vreme traja skoraj do 11., od 11. naprej se zjasni in ogreje. Kritičen dan 18. pokaže svoj vpliv že po 15. juniju. Barometer pada, veter preide na jugozapad, pooblači se in vreme bode nagnjeno k krajevnim (lokalnim) nevihtam. Padavine pridejo samo z nevihtami, a ne bodo dolgo trajale. Po 18. juniju se dvigne zopet barometer ter nagnjenost k nevihtam, četudi ne tako intenzivna, traja do 26. Po 26. preide veter na jugoizhod in se bode hitro zjasnilo.' Število ur se solnčnim svitom zraste ter nastane jasno, toplo, poletno vreme, ki bo trajalo do konca meseca junija.
(Nar. Listy, št. 141, 1913.)
Lov krajevnih občin Jesenice, Kropa, Lesce, Lese, Ljubno, Mošnje, Ovšiše, Radovljica, Bled, Begunje, Predtrg in Bela peč, se bo v zgoraj označeni vrsti oddajal na dražbi 2. junija t. 1. dopoldne od 9. ure dalje v uradnih prostorih c. kr. okr. glavarstva v Radovljici v zakup za čas od 1. julija 1915 pa do 30; junija 1919. — Pogoje lahko vsak pregleda pravtam ob navadnih uradnih urah.
Deželni odbor je sklenil, da se loška cesta za sedaj izvrši le do „Kamnitnika", to je do tja, kjer se stika nova cesta s staro. Obenem se bo za transitni promet s' Poljansko dolino študirala cestna zveza po Spodnjem trgu (čez Krennerjev most). Dalje se napravi regulačni načrt za Trato, ker bo treba vsled vedno -naraščujočega prometa napraviti cestno zvezo s kolodvora do mimo Trate idoče deželne ceste.
Hišne posestnike, posebno one v okolici, se opozarja na to, da naj imajo svoje hišne vodovode v redu ih da naj pazijo na to, da ne bo po nepotrebnem tekla voda iz pip, ter da se ne bo puščalo odprtih pip. Pri nekem kmetu v Vogljah so pustili v kuhinji odprto pipo, hišo so zaklenili in odšli na polje. Ko se po daljšem času vrnejo domov, so našli kuhinjo popolnoma poplavljeno. Tako ravnanje z vodo bo vodovodni odbor strogo kaznoval in malomarnim posestnikom, ki nimajo svojih vodovodov v redu, se bo za nekaj časa zaprla voda, da bodo potem znali toliko bolj ceniti dobroto vodovoda.- •
Lega'r v Kranju. Fuso Aleksander v Kranju je pretečeni teden obolel na legarju. Legar je nalezljiva bolezen, in treba je največje pozornosti, da se ta bolezen ne razširi. Vsako sumljivo obolenje je treba takoj naznaniti zdravniku in občini bivališča.
Orožniki so se zadnji čas začeli zanimati za vse one gospodarje delodajalce, kateri nimajo svojih delavcev policijsko naznanjenih. Opozarjamo torej, da je treba vsakega posla in delavca tekom 48 ur po vstopu v službo naznaniti pri županstvu, sicer bodo imeli neprilike z orožniki in politično oblastjo.
Vrtnarska šola. Na občnem zboru tega društva so bili izvoljeni sledeči odborniki; kot svetovalca gg.: Flere Anton, trgovski vrtnar v Kamniku, Herzmanskv Franc, umetni in trgovski vrtnar v Ljubljani; kot pregledovalca računov gg.: Aparnik Franc, fotograf in posestnik v Kamniku. Dr. Podgornik Kari, odvetnik v Gorici. Voditelj je na kratko razložil nalogo društva, predložil društvene račune, ter poročal o dozdajšnem delovanju
in o delu, ki naj bi se izvršilo v prihodnosti. Sklenilo se je: 1.) da se odobri predložene račune, 2.) da naj se za .toliko časa preneha z izdajanjem društvenega glasila „Prijatelj narave" da se društvo gmotno nekoliko opomore, in da naj se list tudi v bodoče izdaja le obstoječim sredstvom primerno. 3.) naj se največ truda posveti nabiranju denarja za nakup društvenega vrta, ker bi bil ravno lasten vrt največjega pomena za društven napredek, 4.) po možnosti naj se delajo posvetovalni sestanki v različnih krajih. 5.) čez tri ali štiri mesece naj se skliče v Ljubljani izredni občni zbor.
Turški pogreb, zanimiv opis in sliko, priob-i čuje zadnja štev. „Slov. Ilustrovanega Tednika", j Razun tega še vsebuje slike o velikanskem požaru j v Požunu, o predaji Skadra mednarodnim četam i. t. d. „Slov. Ilustrovani tednik" bi naj čital vsak Slovenec in vsaka Slovenka. Naročite si ga, razširjajte ga!
Drutšvo za oskrbo in varstvo sirot v radovljiškem okraju ima svoj redni letni občni zbor v če-I trtek, dne 5. junija 1913 ob 3. uri popoldne v radov-I ljiški sodniji z običajnim dnevnim vsporedom. K obilni udeležbi vabi odbor.
Iz Kokre. Na Hajnriharjevi žagi se je tukaj pretečeni pondeljek ponesrečil Žagar. Krožna žaga mu je odrezala na levi roki štiri prste, vsled česar bo mož za vedno pohabljen in za težko delo po-
! polnoma nezmožem
Iz Nemilj. Dva'neznana uzmoviča sta v nedeljo, dne 25. maja zjutraj med prvo mašo pokradla tukajšnjemu gostilničarju Lorenc Brcetu več obleke, britev, nekaj steklenic piva in še nekaj drugih stvari. Eden uzmovičev je bil star kakih 30 in drugi kakih 50 let. Manjši je imel bele hlače.
[ Ako bi kje prodajala stvari, naj se jih naznani orožništvu. Slavno orožništvo se pa s tem ponovno prosi,  da naj pazi na take nepotrebneže,
J ki se dan na dan klatijo okrog, ljudem v škodo in«^trah.
Izpred porotnega sodišča. j
Klerikalni def r a vda nt.   Ivan Polajnko, ! \ 27 let star in oženjen, je- bil uradnik pri klerikalni ; ; „Zadružni zvezi v Ljubljani". Imel je 180 K me- i sečne plače in prosto stanovanje. Toda ker je Videl'., kako njegovi predstojniki — duhovniki — dobro žive, nič ne sejejo, ampak samo žanjejo, 1 mislil si je, da tako življenje ne more biti napačno. , Ponaredil je torej dne 3. februarja t. 1. ček za j K 40.000"—, katero svoto je potem dvignil pri I „Jadranski banki". S svojo ženico podal se je na j j to v obljubljeno deželo defravdantov — Ameriko, j : Kako se je ta beg vršil in končal, znano je že iz >, ; naših prejšnjih poročil.   Konec koncev je bil,   da i ; se je moral mož zagovarjati pretečeni pondeljek j j pred porotnim sodiščem. Izvzemši 4000 K, katere j je Polanjko naložil pri neki banki v Stuttgartu, j niso našli pri njem nobenega denarja. .Polanjko j j trdi, da mu je bilo 30.000 K ukradenih med vožnjo, ko sta z ženo obedovala v jedilnem vozin To sicer ni verojettio. toda'kakor kaže, „Zadružna I zveza" le ne bode prišla do poneverjenega denarja in prav škoda bi bilo stroškov, katere si je J napravila s tem, da je zahtevala izročitev Polanj- i j kota. Polanjko je bil spoznan krivim in obsojen l I na šestletno ječo.
Požigalec ali ne. Janez Perne,.51 let star, ! je pek v Repnjah in poleg tega tudi velik pri- i jatelj žgane pijače. Dne 20. marca t. 1. mu je dala i žena 10 K, da gre kupit otepe. Ker se je ženi i zdelo premalo otepov, sta se pričela prepirati in i je Perne v jezi rekel, da bode otepe zažgal. Res j se je podal na pod in je pričel otepe zažigati, '■ toda ženi se je posrečilo ogenj pogasiti. Dva dni
po tem dogodku je mož zopet zrojil in je ' pobil ! ! par hišnih okenj, vsled česar se je peljal 16 letni j sin Lovrenc po orožnike. Ko je prišel orožnik, se-veda Perne ni smel ostati miren in je orožnika prav pošteno ozmerjal. In tako se je mora! Janez j Perne zagovarjati v sredo radi požiga in žaljenja j orožnika. Porotniki so vprašanje radi požiga zani- j I .kali, potrdili pa žaljenje orožnika, vsled česar je bil Perne obsojen na 14 dnevni zapor, katerega pa je obsedel že v preiskovalnem zaporu.
Tat iz navade je že 10krat radi tatvine I predkaznovani Peter Klemen, 26 let star dninar, j i pristojen v Bukovje, nestalnega bivališča, znan 1 j postopoč in delamržneš, ki se preživlja le s tat- i vino. Izbirčen ni posebno; vse mu je dobro, kar j mu pride pod prste. Od začetka decembra lan- j i skega leta pa do lakrat, ko so ga orožniki prijeli, ' j se je klatil okoli. Živel je večinoma v gozdu, le semtertje je prišel v vas pogledat, kje bi se dalo j kaj odnesti. Ko se pa ni čutil več varnega, se je ! j napotil na Goriško in se tudi potepal po tržaški J J okolici. Kolikor se je moglo dognati, znaša celotna : škoda vsled izvršene tatvine raznih predmetov j j 131 K 50 v ter je bilo prizadetih 20 strank. S ; i kakšno sigurnostjo, da je Klemen izmikal, se raz- i j vidi iz tega, da je v noči na 3. januarja t. 1. pobral j j v Predjami Jerneju Jerčeku 2, v noči na 5. jan. r pa Mariji Slejko v Hrenovicah 4 kokoši. • Vse te i kokoši je prodal Antonu Ziberni v Vitovšah, a že I v noči na 7. januarja mu jih je nazaj ukradel.
Dne 13. februarja je bil prijet, ko je hotel prodati ■ ravno štiri ukradene gnjati, last Antona Hreščaka, posestnika v Sinadolu. Obdolženec vse tatvine .ravnodušno prizna, le glede nekega kruha in klobas trdi, da ni izmaknil teh stvari. Porotniki so vsa štiri vprašanja in sicer prvo glede izvršenih tatvin, drugo zaradi vlačuganja, tretje, da je posta! obdolženec tat" iz navade in četrto, da je v Sinadolu v Bajčevem hlevu, kjer se je nahajalo suho listje, vžigalice prižigal in je bila nevarnost, zanetiti požar, soglasno potrdili, na kar ga je sodišče obsodilo na pet let težke ječe in izreklo, da se bode po prestani kazni oddal v prisilno delavnico.
Razno.
Avstrijski stotnik Andrič ponesrečil z zrakoplovom. Dne 17. se je raznesla vest, da je pri Kapljini v Hercegovini ponesrečil vojaški eroplan. Pri tem je našel smrt Pilot stotnik Andrič. Poročnik Slassik, ki se je tudi vozil, je bil težko poškodovan. Ta nezgoda je vzbujala splošno začudenje, kajti stotnik Andrič je bil znan kot trezen in prevdaren letalec, ki se ni nikdar spuščal v nevarnosti. Skle-1 palo se je torej, da mu je postalo slabo in da je na ta način izgubil oblast nad zrakoplovom. Kakor se pa sedaj izve, je bil vzrok, nesreče popolnoma drugi. Stotnik Andrič je svoji nevesti pisal pisma, ki osvetljujejo, s kako površnostjo se je delalo tudi na tem polju ob priliki zadnje mobilizacije, ko smo hoteli rešiti z oboroženo silo Skader Albaniji. Stotnik Andrič je bil poveljnik letalnega parka v Aspernu in je v zadnjih dneh aprila dobil od svojega podpolkovnika povelje, da nemudoma odide na določen kraj v Hercegovino. Prevzeti je moral v zadnjem hipu letalne stroje, ki so jih izdelali v tovarni Lohner v vsi naglici kar čez noč. Radi pomanjkanja časa se ti stroji niso mogli preizkusiti. Tudi moštvo je bilo neizvežbano. Povrhu pa je imel še ukaz, da napravi na teh dvosedežnih letalnih strojih letalne izlete v Hercegovini, brez da bi bil sploh že kdaj letal na dvosedežnih letalih. V vsi naglici se je Andrič potem v Dunajskem Novem mestu v teku par ur naučil manipulacijo na teh strojih. Ko. je dospel .v Mostar, so bile ploskovine letalnih strojev še sveže od pleskanja. Pleskati jih je bilo pa potrebno, da so bili označeni kot avstrijski letalni stroji. Sicer se bi bilo lahko pripetilo, da bi bili avstrijski vojaki streljali na lastne zrakoplove. Stotnik sam je pisal 16. t. m. svoji nevesti, da ni bilo ■ nič pripravljenega. Na prostoru za vzlet so bile cele skladovnice kamna. Najvažnejši deli aparata so bili pomanjkljivi, tako, da je morai Andrič stroj narazen vzeti ter dele poslati popraviti v delavnico na železnici, Sam je pisal, da se je baji nesreče. Rezervnih delov Sploh ni bilo na razpolago. Vsa naglica pa je bila le'bravura podpolkovnika Uzelaca, da je lahko briljirat pred generalnim štabom. Pokazati je hotel, kako sigurno funkcijonira njegov podrejeni mu oddelek. 18. t. m. je Andričeva nevesta dobila ta pisem na Dunaj in 17. t. m. je bil stotnik res že mrtev.% Sigurno je, da je taka lahkomiselnost v razpolaganju s človeškimi življenji kažnjiva in na mestu bi bila stroga preiskava proti podpolkovniku Uzelacu.
Sleparije na Ogerskem. Panamska afera, s katero se bavi vsa ogrska javnost in se bo še dolgo bavila, se tiče nakupa posesti Varpalota po ogrskem domobranskem ministrstvu, ki hoče tam urediti topniško strelišče za novo domobransko artiljerijo. Pri tej kupčiji je bil državni erar zopet osleparjen za okrogle tri milijone kron. Predzgo-dovina posesti Varpalota je zelo enostavna. Grofa Vladimir in Nikola Zichy sta jo pred približno desetimi leti prodala nemškemu grofu VVitzleben-AldSbernu. Ta se je kmalu prepričal, da je napravil slabo kupčijo. Posest, ki obsega 9150 kata-stralnih juter, ima le malo polja in gozda; večinoma je kamenita in neravna. Grof Vvitzleben bi jo bil najrajši takoj prodal, Ali šele 1. oktobra 1911 sta jo kupila brata Nosku in Samuel Beli-gradeanu iz Krajove za 2,450.000 kron. Tudi ona sta spoznala, da sta se urezala, pa sta jela po agentnih ponujati posestvo na prodaj. Po posredovanju nekaterih poslancev vladne stranke, se je jelo lani pogajati domobransko ministrstvo za ta svet. Pesti Naplo, ki je prvi poročal o tej aferi, pravi, da je bila kupoprodajna pogodba podpisana dne 14. februarja t. 1., in sicer je nakupil državni erar posestvo za 5,490.000 kron. Pogodba se nahaja v vesprimski zemljiški knjigi pod številko 1276 iz leta 1913. Kakor tudi trdi Pesti Naplo, sta pa dobila brata Beligradeanu le 2,450,000 kron. Omenjeni list pravi, da je to izvedel od agentov rumun-skih bratov, ki sta bila zadovoljna, da sta se sploh iznebila posestva. Po poročilih Pesti Napla je posredoval kupčijo bivši advokat in poslanec dr. Leopold Vadasz, ki je bi! pred kratkim imenovan za državnega tajnika v justičnem ministrstvu. Vadasz, ki se je prejšnje čase imenoval VVeinberger, je podal v Pester Llovdu izjavo, da mu sploh nič ni znano o vsej kupčiji. Vkljub temu je Pesti Naplo vztrajal na svojih trditvah in izjavil, da se ne boji eventualnega procesa. Medtem se je zvedelo, da, je bil na kupoprodajalni pogodbi podpisan poslanec vladne stranke Peter Ertsev kot priča.
Vse opozicionalno časopisje vprašuje, kam so prišli oni trije milijoni, ki jih nista dobila brata Be-ligradeanu. Magvar Hirlap je medtem objavil vso prodajno pogodbo, po kateri sta dobila prodajalca razne beneficije, katerih vrednost se lahko ceni na pol milijona kron. Vladno časopisje ne odgovarja na nobene podrobnosti, ampak le trdi, da je bilo pri kupčiji vse v redu. Peter Ertsev pravi, da je bila cela svota izročena prodajalcema. Ku-riozno pa je, da določa točka 21. kupoprodajalne pogodbe, da ima kraljevski ogrski erar povrniti po obrokih kupne svote zapadle kolkovne pristojbine. To se da razlagati le na ta način, da sta bila prodajalca pač zadovoljna s tem, da potrdita 5,490.000 kron in jih dobita 2,450.000 kron, da pa nočeta za ostale 3,040.000 kron plačevati še kolkov. List Alkotmanv je naslovil na domobranskega ministra sledeče odprto pismo: Priče imamo, ki so pripravljene pred sodiščem pod prisego potrditi, da je vesprimski odvetnik dr. Morje Spitzer, ki je zastopal prodajalca pri prodajni pogodbi med bratoma Beligradeanu in državnim erarjem, po kateri je bilo posestvo Varpalota prodano za tri milijone nad vrednostjo, dejal sledeče: Za senzal-ske stroške sem pridržal en milijon kron, od tega pa sem mora! izročiti pol milijona kron domobranskemu ministrstvu. To trdi Moric Spitzer. Če je to res, tedaj je podkupil domobransko ministrstvo. Če ni res, tedaj ga je obrekaval. Domobranski minister naj izjavi, kaj namerava storiti. Domobranski minister je vložil proti listoma Pesti Naplo in Alkotmanv tiskovno tožbo in pooblastil državno pravdništvo, da uvede kazniško postopanje. Opo-zicionaino časopisje pa vprašuje, kako je sploh mngoče, da je domobransko ministrstvo dovolilo za ono posestvo 5,490.000 kron, kb je poljedelski minister grof Serenvi lani odklonil nakup istega posestva za 3,200.000 kron z utemeljitvijo, da je predrago? Kajti, da je nakupna cena znašala 5,490.000 kron, je dognano po pogodbi, ki se ne da utajiti.
Nesmiselna stava. V Ybbsu na Nižjem Avstrijskem sta te dni sklenila dva kmetska fanta nezmi-selno stavo. Eden je vjel v gozdu krstačo ter jo prinesel v gostilno ter stavil s svojim tovarišem, da jo bo živo pojedel. Stava naj bi veljala deset kron in pet litrov pive. In res je pričel jesti posamne dele nagnusne živali. Kmalu pa mu je postalo slabo in ko je spil še liter pive, se je nezavesten zgrudil. Vzlic vsem protisredstvom je fant črez pol ure umrl.
Prodaja rabljenih kart. Česokrat se dogodi, da prepuste gostilničarji in kavarnarji svojim stalnim gostom na njih prošnjo že rabljene igralne karte bodisi brezplačno, bodi proti odškodnini. S tem dejanjem pa zakrivi po naziranju finančnih organov tisti, kdor podari ali proda igralne karte, ne da bi bile opremljene s kolekom, prestopek zakona o igralnih kartah v smislu § 13 1. odstavek (zakon z dne 15. aprila 1891). Proti nekemu kavarnarju v Černovicah je bila vložena po finančnem organu ovadba, da je skozi dve leti prepustil svojim stalnim gostom brezplačno (!) za njihovo domačo vporabo vselej po 600 rabljenih kart, ne da bi bile 'te z uradnim kolekom prilepljene, in sicer dvakrat po 300 iger z 54 listi in dvačrat po 300 iger z 32 listi. Radi tega prestopka mu je bila predpisana od c. kr. urada za odmerjenje pristojbin v Černovicah kolkovna globa v znesku 40.000 K. Proti temu vloženi rekurz je bil v vseh instancah odbit. Tudi upravno sodišče je zavrnilo pritožbo in je izreklo, da je predpisana denarna globa per 40.500 K v zakonu utemeljena. Izjenoma je potem znižalo finančno ministrstvo vsled milostne prošnje globo na 1000 K.
Požar v razstavi. Letos imajo v Gentu v Švici svetovno razstavo. 25. maja je izbruhnil na tej razstavi požar, ki je uničil kavarno Zillertal in hinduski paviljon. Človeških žrtev ni bilo.
Vojaški ataše-vohun. V Sevastopolu so zaprli japonskega častnika, ker je b;l osumljen, da vohuni. Kasneje se je izvedelo, da je vohun vojaški ataše japonskega poslaništva v Berolinu, major Gomi. Po intervenciji so majorja potem izpustili.
Po igli v smrt. 3 mesece staro dete nekega juvelirja v Florenci je nanadno" umrlo. Ker se smrt ni mogla tolmačiti, so truplo odprli in dobili v srcu iglo. To pa se tolmači na ta način, da je deteta stara mati, ki je šivilja, pestovala ter ga pritisnila k sebi. Tako se je neka igla otroku za-pičila v rebra, preluknjala pljuča ter vdrla v srce.
Boj za obstanek. Amerikanski časopisi poročajo, na kako umeten način si je nek bogat poljedelec v državi Illinois pomagal. Milijarde kobilic-selivk so padle na njegova polja ter mu požrle setev. Mož se je nato obrnil na učenjake za svet. In res so našli izhod. Tam živi namreč tudi neke vrste os, ki imajo navado, da ležejo jajca v telo kobilice-selivke. Osa piči kobilico in po votlini svojega žela spusti jajca v njeno telo. Ko se te jajca ožive, imajo takoj dovolj živeža in na ta način pogine kobilica. Te ose so vzgajali kar na debelo in res so uničile vse kobilice. Sedaj so pa postale ose nadležne. Ampak mož ni bil len, ter nakupil velike množine ptičev, ki so mu uničevale ose. A tudi ptičke so postale nevarne sadnemu drevju, in imenitni Yankee je imel takoj pomoč pri rokah. Naročil si je dva vagona divjih mačk iz
LittleBelt hribov, ki so med ptički dobro pospravili. Divjih mačk se je pa potem znebil enostavno s strupom.
Avtomobil se zaletel v železnico. Pri Sudi na Nemškem se je zaletel nek avtomobil v železniško ograjo, jo prelomil in zavozil v nek osebni vlak. Stroj je avto popolnoma razdrobil. Dve osebi sta bili takoj mrtvi, dve pa sta kasneje na zado-bljenih poškodbah umrli. Ena oseba je lahko ranjena.
zagrebški
----------------------------
00   Jtof    lovarniško znamfca
kotprL
s/, zjgan f/£S£ /-/O/
priporoči/jemo  /7/jihr%liri Pridafek / kot priznano // (// UUJIQ>£   za kavo I
mton Sokik i llrarskega učenca
slikar in pleskar v Kranju štev. 55.
priporoča
različne suf^e in oljnate barve,
različne lake 3a tlak 3a vrtove in pohištvo ter mašila 3a trda tla.
Ključavničar\
se najuljudneje priporoča cenj. občinstvu za
stavbena in umetna dela
sprejme takoj tvrdka
Rudolf Rus
v Kranju.
obstoječe iz
kakor tudi za izdelovanje raznih
žičnih mrež, štedilnikov, balkonov, ograje na orobe itd.
Spodnja Šiška
Celovška cesta 66.
Leop. Grošelj,
Odda se
63 3—9
mesarija
s 1. avgustom t.1., v Kranju št. 103
3 sob s pritiklinami
se odda v Laihu.
Pozor, kolesarji!
Naznanjam, da sem letos prevzel zastopstvo za Puch-kolesa. Kdor želi pravo Puch kolo, naj se name obrne. Imam pa v zalogi tudi še druga cenejša kolesa. Na željo pošljem cenik.    Kupujem tudi razne
starine.
47 12—10
Pavel Bizjak star., Kranj št. 102.
(Rudolf (Rus
urar in trgovec
Wici (Rus m. (Rovšek
(Kranj
poročena.
$0 25. maja 1913. $o
^Dolsko
87
X
IMMIMHMIMMMMMMIMtMMIMMMtMMMMMMMMMMIMMMMI
X
Kolesarili
Ako si hočete prihraniti nepotrebnih izdatkov, tedaj ne kupite in ne naročite nikjer koles ali kolesarskih potrebščin,
«r  dokler ne poznate naših cen za leio 1913. -dr
Najboljši in najcenejši nakup pri tvrdki
Karel Čamernik & Ko.,
Ljubljana, Dunajska cesta 9-12
72 10—6
Specijalna trgovina s kolesi in motorji, avtomobili in posameznimi deli. — Mehanična delavnica in garaža.
ZAHTEVAJTE CENIK.
IIMIIItUMIIMIIIMIIMIMIIMIMIMilIMIMIIIIIMIMIIIMIMMItlll
V 0\
2731
Tiskarna „SAVA" v Kranju
se priporoča v izdelavo vseh tiskarskih del.
OT rsr *fs> ^
tehnični
i
dr. Edv. Močnik
okrožni zdravnik in zobozdravnik in
Fr. Holzhacker
konc. zobotehnik
v Kranju i
v Hlebšovi hiši, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne in ob nedeljah od pol 8. ure zjutraj do 11. ure dopoldne, izven velikih praznikov na razpolago.
Vinska veletrgovina 1
Rudolf Kokalj, Krani
Priporočam svoja
izvrstna, zajamčeno pristna
dolenjska, metliška, štajerska in istrijanska
= vina =
v sodih in steklenicah
in
m mi
i i
I
I
I
i
I
i i
i
v
Cenjene dame mesta Kranja in Gorenjske opozarjam na velikansko izbiro
damskih m dekliških slamnikov!
■ i
Velezaloga
15—22
A. Adamič :: Kranj
■
i ■
s
M. Rant ■ Kranj
trgovina s špecerijskim in galanterijskim blagom
Priložnostni nakup (MOŠkUl VOZLOV. Najraznovstnejše ŠPSGGNJSkO 1)1890.
Kolodvorska restavracija
priporoča
vedno sveze Budjevisko pivo ter pristna vina in dobro kuhinjo
Krasen senčnat vrt ~m
4 52-22
I
I
18-22
ternit
najboljše strešno kritje
prodaja najceneje tvrdka
Merkur, Peter MajdiUranj
l
l
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
T3
N
"S
>
u
a>
N
O O
o
o o
X
tj ca c
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v LJUBLJANI
obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1913 naprej po čistih
43/ o
brez odbitka rentnega davka.
4
o
brez odbitka rentnega davka.
7—22
30
N
rt ■n
<
N 65 PC
st o.
Jamčeno Čisto, jedrnato
MILO
2 52-22
z znamko
Solnce.
na)'i/borne je in današnjim cenam primerno fiajCGnGJG
zato naJbolii nadomestek vsem draž)im vrstam. - Prodaja se tudi na drobno.
Tovarna: |g. Fock, Kranj Izdelki:
Kristalna soda, pralni lug, rudeče in črno marmorirano Esch weger milo, zeleno tržaško in belo Marzeljsko milo, ter vse ceneje vrste pralnega mila.
Stearinske sveče, kolomaz.
12—22
Rudolf Rus
urar v Kranju poleg lekarne Največja zaloga
ur, zlatnine in srebrnine
Priporoča se si. občinstvu v nakup pripravnih raznovrstnih
birmanskih daril
Najnižje cene brez konkurence. Ceniki zastonj in poštnine prosti.
TIskarna .Sava1 v Hramu
Vizitke, poročna naznanila, pisma, zavitke, račune, bolete, cirkularji, letake, vabila, lepake, posmrtnice, karsko stroko spadajoča izvršuje v najelegantnejši
jukste, trgovske karte, knjige v vseh velikostih, troškovniki, brošure, časopisi in sploh vsa v tis-dela v eni ali več barvah obliki, hitro in najcenejše.
Garantirano višnjevo cveteča francoska lucerna
N
eo . c o
a>
£ v
CD > C/J «
is
CD
'ET >
CD CO
i '«
1 -
CM
predanice prosta plombirana.
UH.Majdič, Hrani
Deželni pridelki, špecerijsko blago.
Priznano najboljši dalma-
tinski portland cement ifdalOTlO za izdelovanje opeke in cement drugih znamk za zidanje
Svetle sezamove tropine. V .,.  Umetna gnojila. =
o
03 3
3 &>
<n< o os a>
ft< ^ -*
O 03
CA
n.
03
O >3*.
3 »
-1
(D
Vsakovrstna travna semena, krmilna pesa, korenje, Čista grahora, semenski oves domač in češki.
Najstarejša trgovina
Ferd. Saiovic v Kranju
poprej C. Pleiureiss 10 4—22
priporoča svojo bogato zalogo vedno najnovejšega in najboljšega manufakturnega blaga.
Posebno priporoča slavnemu občinstvu za
pomladansko sezijo
bogato izbiro oblek za moške in ženske; botrom pa obleke za birmance in birmanke.
Kreditno društvo v Kranju
13-22
registrovana zadruga z omejeno zavezo
obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1913 naprej po
3I 0 4 jO
brez odbitka rentnega davka.
Uradne ure so vsak delavnik od 9.—12. dopoldne.
Last in zaloga tiskarne „Sava" v Kranju.
Odgovorni urednik: Lavoslav Mikuš.
Tisk tiskarne „Sava" v Kranju