Iščemo karantenske in druge gozdu nevarne organizme
Uleknjenost lubja duglazije ali lubni ožig
(Allantophomopsiella pseudotsugae)
ISSN 2536-264X
GozdVestn 77 (2019) 9
3
1
4
2
Ana Brglez, Oddelek za varstvo gozdov, 
Gozdarski inštitut Slovenije (ana.brglez@gozdis.si)

GDK 443:416.3(045)=163.6
LATINSKO IME
Allantophomopsiella pseudotsugae (M. Wilson) Crous (sin. 
Phacidium coniferarum (G. G. Hahn) DiCosmo, Nag Raj 
& W . B. Kendr.)
RAZŠIRJENOST
Bolezen so prvič zabeležili na Nizozemskem (1909) in 
Škotskem (1920), pozneje tudi v drugih državah Evrope, 
Severne in Srednje Amerike ter na Novi Zelandiji. V Sloveniji 
so jo odkrili leta 1976 v nasadih zelene duglazije v Kolovcu 
in Ivančni Gorici.
GOSTITELJI 
Najbolj občutljiva je navadna ameriška duglazija (Pseudot-
suga menziesii). V rsta okužuje tudi japonski macesen (Larix 
kaempferi), bore (Pinus spp.), navadno smreko (Picea abies) 
in jelke (Abies spp.).
OPIS 
Uleknjenost lubja duglazije ali lubni ožig povzroča gliva 
Allantophomopsiella pseudotsugae. Vrsta navadno okuži 
ranjeno, oslabljeno ali odmrlo stransko vejo, od koder 
se širi v deblo. Okužbe so mogoče le v času zimskega 
mirovanja gostitelja. Okoli vstopnega mesta glive se lubje 
ulekne, porjavi in postopoma odmre (slika 1), sčasoma 
se posuši in odpade. Ker začne zdravo lubje zaraščati 
uleknino, okoli nekroze nastane značilen ostro omejen in 
privzdignjen rob. Širjenje glive po lubju je najuspešnejše 
v toplih zimskih dneh in spomladi, ko so obrambne spo-
sobnosti okuženih dreves najšibkejše. V času rastne dobe 
se širjenje glive ustavi. Zaradi okužbe vejic iglice rumenijo, 
rdečijo in kmalu odpadejo (slika 2). Na odmrlem lubju 
se razvijejo črna nespolna trosišča (piknidiji) (slika 3), 
ki v vlažnem vremenu izločajo nespolne trose (konidije) 
(slika 4), ki širijo okužbe na okoliška drevesa. Spolni 
stadij glive se razvije le občasno na mrtvem, že odpadlem 
lubju. Nastanek spolnih trosišč (apotecijev) je odvisen od 
podnebnih razmer. Po dolgih, suhih in vročih poletjih ter 
mrzlih zimah se spolna trosišča ne tvorijo. Če so razmere 
ugodne, pa lahko jeseni ob piknidijih opazimo apotecije, 
ki predirajo periderm odmrlega lubja.
ZNAČILNA ZNAMENJA (SIMPTOMI)
• uleknjena skorja okoli stranskih vej,
• nekroza je rjava, elipsasta z značilnim ostrim in  
 privzdignjenim robom (slika 1),
• odmiranje, sušenje in odpadanje lubja,
• črna nespolna trosišča (piknidiji) v obliki drobnih  
 izboklinic na odmrlem lubju (slika 3),
• črna, diskasta spolna trosišča (apoteciji) s kremasto  
 trosovnico (himenijem),
• rumenenje, rdečenje in odpadanje iglic (slika 2).
VPLIV
Gliva je najbolj nevarna za zeleno ameriško duglazijo 
v nasadih, ki so prizadeti zaradi neustreznih ekoloških 
dejavnikov (predvsem mraza). V rsta je najpogosteje saprofit 
odmrlih poganjkov. Na oslabljenih in prizadetih mladih 
drevesih se pojavlja kot šibek sekundarni zajedavec. V času 
zimskega mirovanja gostiteljskih dreves lahko postane tudi 
primarni zajedavec in kuži zdrava tkiva. Mlada drevesa ob 
okužbi z glivo kmalu odmrejo, starejša pa lahko z njo živijo 
več let. Rane na ulekninah so vstopno mesto številnim 
trohnobnim glivam, ki slabijo drevo in razgrajujejo les. 
V srednji Evropi A. pseudotsugae povzroča ekonomsko 
zaznavno škodo na duglazijah in japonskem macesnu, 
v severni Evropi pa so pogoste okužbe rdečega bora. 
Vrsta povzroča tudi sivo-modro obarvanje borovega lesa.
MOŽNE ZAMENJAVE
Uleknjenost lubja duglazije ali lubni ožig lahko zamenjamo 
s številnimi drugimi biotskimi in abiotskimi dejavniki, ki 
povzročajo podobne simptome na duglazijah, macesnih, borih, 
smrekah in jelkah. Najpogostejše morebitne zamenjave so: 
Leucostoma kunzei, Lachnellula willkommii, Melampsorella 
caryophyllacearum, Crumenulopsis sororia, Botryosphaeria 
dothidea, glive, ki povzročajo spremembo barve in osip iglic, 
glive koreninskega sistema, hržice, uši, mraz, sol ipd. Zanesljiva 
določitev je mogoča samo v laboratoriju.
DODATNE INFORMACIJE
• Portal o varstvu gozdov (www.zdravgozd.si) 
• Portal Invazivke (www.invazivke.si)
• Gozdarski inštitut Slovenije (www.gozdis.si) 
Slika 1: Uleknjene rjave nekroze ob stranskih poganjkih nava-
dne ameriške duglazije (foto: Petr Kapitola, Central Institute for  
Supervising and Testing in Agriculture, Bugwood.org)
Slika 2: Rumenenje in rdečenje iglic okužene duglazije  
(foto: Jan Liska, Forestry and Game Management Research Institute)
Slika 3: Nespolna trosišča (piknidiji) na odmrlem lubju  
(foto: Thomas Cech, BFW)
Slika 4: Nespolni trosi (konidiji) na skorji evropskega macesna 
(foto: Andrej Kunca, National Forest Centre - Slovakia,  
Bugwood.org)
GozdVestn 77 (2019) 9
ČE OP AZITE OPISANE SIMPTOME ALI NAJDETE ŠKODLJIVCA,
obvestite Gozdarski inštitut Slovenije (Oddelek za varstvo gozdov) ali 
o najdbi poročajte v spletnem portalu Invazivke oziroma z mobilno aplikacijo Invazivke.
Tisk in oblikovanje publikacije je izvedeno v okviru projekta LIFE ARTEMIS (LIFE15 GIE/
SI/000770), ki ga sofinancirajo Evropska komisija v okviru finančnega mehanizma LIFE, 
Ministrstvo za okolje in prostor, Mestna občina Ljubljana in Javna agencija za raziskovalno 
dejavnost Republike Slovenije. Priprava prispevka je bila izvedena v okviru projekta CRP 
Uporabnost ameriške duglazije in drugih tujerodnih drevesnih vrst pri obnovi gozdov s 
saditvijo in setvijo v Sloveniji (V4-1818) ter v okviru programa mladih raziskovalcev.
Uleknjenost lubja duglazije ali lubni ožig