Prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom (NIS) GLASBENA UMETNOST Učni načrt Razporeditev ur predmeta: Število ur 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. skupaj razred razred razred razred razred razred razred razred razred Tedensko 2 2 2 2 1 1 1 1 1 / Letno 70 70 70 70 35 35 35 34 33 452 Ljubljana 2024 Učni načrt Glasbena umetnost Prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom (NIS) Avtorji posodobljenega učnega načrta: dr. Inge Breznik, Zavod RS za šolstvo dr. Tina Bohak Adam, Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo dr. Ada Holcar, Zavod RS za šolstvo Loredana Sajovic, CIRIUS Vipava dr. Vojko Veršnik, III. OŠ Slovenj Gradec Konzulentka: Dragana Žunič, Zavod RS za šolstvo Strokovni pregled: dr. Branka Rotar Pance, Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo Darinka Pirc, Osnovna šola Dragotina Ketteja Novo mesto Uredili: dr. Inge Breznik, Zavod RS za šolstvo dr. Tina Bohak Adam, Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo Jezikovni pregled: Mira Turk Škraba Izdala: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo Za ministrstvo: dr. Darjo Felda Za zavod: dr. Vinko Logaj Spletna izdaja Ljubljana 2024 Objava na spletni strani: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Izobrazevanje- otrok-s-posebnimi-potrebami/OS/Ucni-nacrti/GLASBENA-UMETNOST-1.-9.-RAZRED-2024.pdf Posodobljeni učni načrt za predmet glasbena umetnost v prilagojenem izobraževalnem programu osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje določil na 233. seji dne 18. januarja 2024. Posodobljeni učni načrt za glasbeno umetnost v prilagojenem izobraževalnem programu osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom je pripravila predmetna komisija za posodabljanje učnega načrta. Pri posodabljanju je izhajala iz predhodnega učnega načrta za predmet glasbena umetnost v prilagojenem izobraževalnem programu osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom. _________________ Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 184174339 ISBN 978-961-03-0830-0 (Zavod RS za šolstvo, PDF) 2 KAZALO 1 OPREDELITEV PREDMETA............................................................................................... 4 2 SPLOŠNI CILJI PREDMETA .............................................................................................. 5 3 OPERATIVNI CILJI IN STANDARDI ZNANJA V PRVEM VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEM OBDOBJU ........................................................................................................................ 6 3.1 Operativni cilji .................................................................................................................. 6 3.2 Standardi znanja .............................................................................................................. 6 4 OPERATIVNI CILJI IN STANDARDI ZNANJA V DRUGEM VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEM OBDOBJU ........................................................................................................................ 7 4.1 Operativni cilji .................................................................................................................. 7 4.2 Standardi znanja .............................................................................................................. 7 5 OPERATIVNI CILJI IN STANDARDI ZNANJA V TRETJEM VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEM OBDOBJU ........................................................................................................................ 8 5.1 Operativni cilji .................................................................................................................. 8 5.2 Standardi znanja .............................................................................................................. 8 6 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ............................................................................................ 9 6.1 Uresničevanje ciljev predmeta ......................................................................................... 9 6.2 Medpredmetne povezave ............................................................................................. 14 6.3 Preverjanje, formativno spremljanje in ocenjevanje znanja ......................................... 16 6.4 Individualizacija in diferenciacija ................................................................................... 16 6.5 Digitalna tehnologija ...................................................................................................... 17 3 1 OPREDELITEV PREDMETA Glasba je pojem, ki ga lahko interpretiramo na več načinov: kot umetnost, obliko zabave ali nasprotje govora oz. hrupa. Je del kulture človeka in človekova potreba, saj obstaja v vsaki kulturi in vseh časih. Izraža njegovo željo po oblikovanem zvočnem okolju, zvočni komunikaciji in ustvarjalnosti. Je široko odprta zakladnica obče človeške kulture. Njene vrednote so nenadomestljiv dokaz kulturne samobitnosti. Brez glasbe ni popolnega razvoja osebnosti, saj usmerja in razvija posameznikove glasbene sposobnosti, spretnosti in znanja ter muzikalnost. Je oblika komunikacije, ki pomembno vpliva na občutja, misli in delovanje učencev, jih razveseljuje, vedri in bogati njihovo estetsko razsežnost. Pomaga jim razumeti sebe v odnosu do drugih, njihovo dojemanje okolice ter odnos do sveta. Posledično mora biti navzoča v celotni izobraževalni vertikali, glasbene izkušnje pa bi morale biti pozornosti vreden del vsakodnevnega pouka. Glasba odpira širino kulturnih potreb, osvešča za umetniške vrednote in ekologijo zvočnega okolja ter razvija estetsko občutljivost in kritično mišljenje. Na ta način dopolnjuje kulturno in socialno življenje ter sooblikuje zdravo zvočno okolje. Sodobna glasbena vzgoja izhaja iz glasbe kot umetnosti in glasbenopedagoške znanosti. Umetnost jo opredeljuje kot glasbeno produkcijo (ustvarjalnost), reprodukcijo (poustvarjalnost) in recepcijo (ustvarjalno sprejemanje). Procesi glasbenega učenja in poučevanja spodbujajo razvoj glasbenega doživljanja in mišljenja ter vplivajo na razvoj glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj. Temeljne metode glasbenega poučevanja in učenja se uresničujejo z dejavnostmi izvajanja, ustvarjanja in poslušanja glasbe. To omogoča sprejemanje različnih oblik glasbe ter njeno presojanje in vrednotenje. Pouk glasbene umetnosti v okviru prilagojenega izobraževalnega programa z nižjim izobrazbenim standardom učencem omogoča izražanje svojih doživetij in opažanj, jim odpira svet v sproščeno komunikacijo in medsebojno sodelovanje ter razvija pozitivno samopodobo in samozavest. Glasbene aktivnosti znotraj izobraževalnega programa pomembno prispevajo k razvoju splošnih sposobnosti in veščin učencev, kar jim omogoča učinkovitejše učenje na vseh razvojnih področjih ter uspešno razvijanje celovite osebnosti in lastnega značaja. Pridobivanje temeljih glasbenih izkušenj predstavlja osnovo za njihovo nadaljnje udejstvovanje v drugih glasbenih aktivnostih (npr. v pevskih zborih, instrumentalnih sestavih). 4 2 SPLOŠNI CILJI PREDMETA Učenec skladno z lastnimi zmožnostmi pri pouku glasbene umetnosti v prilagojenem programu z NIS:  svoje doživljanje izrazi v aktivnem glasbenem udejstvovanju pri petju, igranju na glasbila in zvočila, ustvarjanju in poslušanju glasbe,  razvija glasbene sposobnosti in izvajalske spretnosti,  razvija slušno senzibilnost in bogati notranje slušne predstave,  razvija odgovornost in smisel za sodelovanje v različnih zasedbah in oblikah glasbenega udejstvovanja,  razvija pozitiven odnos do nacionalne in svetovne glasbene dediščine,  spoznava glasbeno literaturo, ustvarjalce in poustvarjalce ter zakonitosti glasbenega jezika,  kritično presoja in vrednoti glasbo,  spoznava zdravo zvočno okolje,  se glasbe veseli in se sprošča ob njej,  povezuje glasbo z drugimi področji znanja,  varno in odgovorno uporablja sodobno digitalno tehnologijo. 5 3 OPERATIVNI CILJI IN STANDARDI ZNANJA V PRVEM VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEM OBDOBJU 3.1 Operativni cilji IZVAJANJE USTVARJANJE POSLUŠANJE Učenec: Učenec: Učenec:  doživeto poje ljudske in  ustvarja zvočne slike z zvoki in  doživljajsko posluša glasbo in umetne otroške pesmi, toni, ji sledi (poglablja zbranost in pozornost),  širi glasovni obseg, razvija  si izmišlja ritmične in tehniko petja in intonacijo melodične vsebine,  prepoznava izrazne prvine sam ali v skupini, (tonske višine: visoko – nizko;  soustvarja glasbo / zvočne trajanje: kratko – dolgo, tišina  razvija enakomerno izreko slike za krajše glasbene – pavza; tempo: hitro – počasi; izštevank in drugih besedil, vsebine ali glasbeno pravljico, dinamika: glasno – tiho),  igra na izbrana glasbila in  ustvarjalno izraža glasbena  spoznava in razume glasbene ob tem razvija tehniko doživetja in slušne zaznave v pojme: skladatelj, ljudska in igranja, glasbenem in/ali drugih umetna pesem, skladba, umetnostnih jezikih (gibalno- zborovodja, pevski zbor,  z glasbili spremlja petje. plesno, likovno in besedno). dirigent, orkester, glasbena pravljica. 3.2 Standardi znanja Standardi znanja določajo obseg in zahtevnost znanja ter so osnova pri vrednotenju učnega napredka učencev. Minimalni standardi znanja so zapisani s poudarjenim tiskom. IZVAJANJE USTVARJANJE POSLUŠANJE Učenec: Učenec: Učenec:  doživeto poje pesmi sam  preizkuša zvoke in tone,  doživljajsko posluša ali v skupini, glasbo in ji sledi,  (so)ustvari ritmične in  izreka izštevanke in druga melodične vsebine,  prepozna glasbene besedila, prvine,  ustvarjalno izrazi glasbena  igra na izbrana glasbila. doživetja in slušne zaznave  razume in uporablja v različnih umetnostnih glasbene pojme. jezikih. 6 4 OPERATIVNI CILJI IN STANDARDI ZNANJA V DRUGEM VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEM OBDOBJU 4.1 Operativni cilji IZVAJANJE USTVARJANJE POSLUŠANJE Učenec: Učenec: Učenec:  izvaja (poje, igra)  eksperimentira z zvoki in  doživljajsko in analitično slovensko in tujo ljudsko toni ter dopolnjuje in posluša glasbo, ter umetno glasbo, ustvarja krajše glasbene  poglablja zaznavo izvajalskih motive, vsebine,  razvija nadzor glasu, sredstev, izraznih prvin ritmični in melodični  ustvarjalno izraža (ritem, melodija, tempo, posluh, izboljšuje tehniko glasbena doživetja in dinamika, zvočna barva), petja ter skrbi za svoj slušne zaznave v  spoznava in razume glas, glasbenem in/ali drugih glasbene pojme: vokalna, umetnostnih jezikih ter  instrumentalna in vokalno- spoznava različna glasbila jih vrednoti, instrumentalna glasba, note, in načine igranja nanje, partitura, kitica –refren,  oblikuje lasten grafični  razvija osnovno uvod – medigra-zaključek ter zapis. orientacijo v grafičnem poimenuje različne pevske in instrumentalne zapisu. sestave, družine glasbil. 4.2 Standardi znanja Standardi znanja določajo obseg in zahtevnost znanja ter so osnova pri vrednotenju učnega napredka učencev. Minimalni standardi znanja so zapisani s poudarjenim tiskom. IZVAJANJE USTVARJANJE POSLUŠANJE Učenec: Učenec: Učenec:  doživeto poje sam ali v  dopolnjuje in/ali ustvari  doživljajsko in skupini domače in tuje ljudske krajšo glasbeno vsebino, analitično posluša ter umetne pesmi, glasbo,  ustvarjalno izrazi glasbena  enakomerno izreka ritmična doživetja in slušne zaznave  prepozna glasbene besedila, v različnih umetnostnih prvine, jezikih,  igra na glasbila krajše  razume in uporablja glasbene vsebine,  ustvari lasten grafični zapis. glasbene pojme.  sledi grafičnemu zapisu. 7 5 OPERATIVNI CILJI IN STANDARDI ZNANJA V TRETJEM VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEM OBDOBJU 5.1 Operativni cilji IZVAJANJE USTVARJANJE POSLUŠANJE Učenec: Učenec: Učenec:  izvaja (poje, igra) slovensko in  eksperimentira z zvoki in  doživljajsko in analitično tujo ljudsko ter umetno glasbo toni ter dopolnjuje in posluša glasbo, ter razvija sposobnosti ustvarja glasbene vsebine  analitično zaznava, estetskega oblikovanja, v zaokroženo celoto, razlikuje in ugotavlja  ustvarjalno izraža izvajalska sredstva in  poglablja nadzor glasu, glasbena doživetja in izrazne prvine (ritem, ritmični in melodični posluh, slušne zaznave v melodija, tempo, dinamika, izboljšuje tehniko petja glasbenem in/ali drugih zvočna barva) ob izbrani ter skrbi za svoj glas, umetnostnih jezikih ter glasbi različnih obdobij,  poglablja tehniko in načine jih vrednoti, žanrov ter zvrsti, igranja na različna glasbila,  ustvarja in uporablja  spoznava in razume lasten grafični ter notni glasbene pojme, vezane na  orientira se v grafičnem in zapis. izbrane glasbene primere notnem zapisu. različnih obdobij, žanrov in zvrsti. 5.2 Standardi znanja Standardi znanja določajo obseg in zahtevnost znanja ter so osnova pri vrednotenju učnega napredka učencev. Minimalni standardi znanja so zapisani s poudarjenim tiskom. IZVAJANJE USTVARJANJE POSLUŠANJE Učenec: Učenec: Učenec:  poje domače in tuje ljudske  ustvari zaokroženo  doživljajsko in ter umetne pesmi ob glasbeno vsebino, analitično posluša upoštevanju elementov glasbo, interpretacije,  ustvarjalno izrazi glasbena doživetja in slušne zaznave  analitično prepozna,  upošteva osnove tehnike v različnih umetnostnih razlikuje izvajalska petja, jezikih, sredstva in izrazne prvine,  igra na glasbila krajše  ustvari in uporabi lasten glasbene vsebine,  razume in uporablja grafični in/ali notni zapis. glasbene pojme.  se orientira v grafičnem in notnem zapisu. 8 6 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA 6.1 Uresničevanje ciljev predmeta Učni načrt za glasbeno umetnost sestavljata dva dela: osnovni del in didaktična priporočila. Oblikovan je tako, da omogoča učitelju avtonomijo pri iskanju poti za doseganje ciljev. Tako kot učni načrti ostalih predmetnih področij je tudi učni načrt za glasbeno umetnost ciljno naravnan. Pri načrtovanju učnega procesa izhajamo iz splošnih in operativnih ciljev predmeta. Učitelj lahko cilje znotraj učnih enot združuje in prilagaja specifiki dela z učenci v prilagojenem programu z NIS. V učnem načrtu so cilji oblikovani po posameznih vzgojno-izobraževalnih obdobjih, znotraj katerih so zapisani enovito za vse glasbene dejavnosti. Učitelj pri načrtovanju učnega procesa prosto izbira, katere cilje bo realiziral v posameznem razredu. Prav tako pa učni načrt, zaradi specifike in raznolikosti učencev, vključenih v prilagojeni program z NIS, omogoča učitelju prenos nerealiziranih ciljev v naslednje vzgojno-izobraževalno obdobje za posamezne učence. Struktura učnega načrta sledi trem vzgojno-izobraževalnim obdobjem, za katera so po uvodni opredelitvi in splošnih ciljih predmeta predstavljeni operativni cilji ter standardi znanja, sledijo pa specifična didaktična priporočila ter priporočene vsebine, med katerimi učitelj izbira (po potrebi tudi v dogovoru z učenci), in znanja izvajalcev. Vsebine, učne metode, oblike in čas izvedbe učitelj prilagaja predznanju učencev ter specifiki dela v posameznem razredu. Standardi znanja predstavljajo izhodišče za preverjanje in ocenjevanje znanja pri predmetu ter so prilagojeni za izvedbo v prilagojenem programu z NIS. Znotraj standardov znanja so opredeljeni tudi minimalni standardi znanja, ki so v besedilu zapisani krepko. Prag za dosego minimalnih standardov je prilagojen tako, da je lahko vsak učenec, vključen v prilagojeni program z NIS, tudi uspešen. Učitelj oblikovane cilje in standarde znanja sooblikuje s cilji, določenimi v individualiziranih programih posameznih učencev. Didaktična priporočila neposredno usmerjajo delo učitelja. Zapisana so v obliki priporočil in praks, ki so se izkazale kot učinkovite pri načrtovanju in izvedbi sodobnih praks pri pouku glasbe v prilagojenem programu z NIS. Namen didaktičnih priporočil je predstaviti paradigme sodobne didaktike glasbe, izpostaviti razvojno primerne pristope k učenju in poučevanju glasbe v posameznih vzgojno-izobraževalnih obdobjih ter nakazati možnosti za medpredmetno povezovanje in vključevanje digitalne tehnologije v pouk. Učenje in poučevanje glasbe naj bo naravnano celostno in dejavnostno. Celostni pouk glasbe naj spodbuja in omogoča doseganje glasbenih ciljev na čustveno-socialnem, gibalnem in spoznavnem področju razvoja. Dejavnostno naravnani pouk pa naj poudarja aktivno udeleženost učencev v dejavnostih izvajanja, ustvarjanja in poslušanja glasbe, v okviru katerih učenci pridobijo neposredne glasbene izkušnje, poglabljajo doživljanje, ohranjajo interes za glasbo, razvijajo glasbene sposobnosti in izvajalske spretnosti ter spoznavajo zakonitosti glasbenega jezika. 9 Učitelj naj avtonomno, vendar strokovno izbira kvalitetne glasbene vsebine, jih ob upoštevanju zakonitosti in posebnosti procesno-razvojnega načrtovanja prilagaja učencem ter jim zagotavlja pridobivanje glasbenih izkušenj in znanj v različnih učnih okoljih. Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju privzgajamo pri učencih ljubezen do glasbe, spodbujamo glasbeno sodelovanje ter čim več gibanja ob glasbi in v njej. Poudarek je na razvoju elementarnega glasbenega posluha, kar je podlaga za učenčevo nadaljnje izbiranje, poslušanje, izvajanje in ustvarjanje glasbe. Petje je osnovna dejavnost, s katero se spodbuja glasbeni razvoj, pridobiva izkušnje in poglablja doživljanja, širi glasovne zmožnosti in obseg. Izbor pevskega repertoarja naj izhaja iz kriterijev umetniške vrednosti skladno z razvojnimi značilnostmi in specifikami otrok. Pesmi naj bodo raznolike glede na glasbene prvine in vsebine (ritem, melodija, tonaliteta, tonski načini, interpretacija), tematike in razpoloženja (npr. praznovanja, dogajanja v naravi, predmeti, običaji) ter načine izvedb in sestave (npr. zbor, solist, petje s spremljavo ali brez nje). Učitelj naj izbira enostavne melodije in učence v skladu z njihovimi zmožnostmi vodi k petju zahtevnejših melodij. Prav tako naj glede na zahtevnost postopno izbira primerna besedila in vse ostale naštete elemente. Pevski repertoar učencev naj širi z izborom slovenskih enoglasnih ljudskih in umetnih pesmi ter smiselno vključuje tudi pesmi drugih kultur. Pri izboru pesmi naj bo pozoren na ustrezen tonski obseg melodije ter primerno tonaliteto. Temeljna metoda učenja naj bo imitacija oz. posnemanje odraslega (pripevanje, posnemanje glasbenih fraz). Učitelj naj bo pozoren na točno začetno intonacijo, korektno izvedbo, estetsko oblikovanje (pevska izreka in dih, tempo, dinamika). Doživeto petje naj spodbuja s čustvenim pristopom pri razlagi besedila, slikovnim gradivom, izražanjem različnih razpoloženj, predvsem pa s pogostim ponavljanjem pevskega gradiva na najrazličnejše načine ter postopnim usmerjanjem k samostojnemu poustvarjanju in vrednotenju izvedb. Ritmična izreka naj temelji na raznolikih in zanimivih ritmičnih besedilih (npr. izštevanke, pregovori, uganke, ritmična zaporedja zlogov in imen). Uvajamo jo z igro odmeva, ob občutenju glasbenega utripa, ki ga lahko podkrepimo z gibanjem (npr. korakanje) ter ozvočimo z lastnimi glasbili (npr. z rokami). Izreko postopoma nadgradimo z igro na glasbila z jasno artikuliranim zvokom (npr. boben, paličice). Učitelj naj bo pozoren na primerno hitrost izvajanja in enakomerno izvedbo. Igranje na glasbila naj se začne z raziskovanjem in preizkušanjem zvokov oz. seznanjanjem z različnimi zvočili in glasbili. Učitelj naj individualno pristopa in pomaga učencem pri usvajanju enostavnih tehnik igranja najprej z lastnimi glasbili, kasneje pa z uvajanjem Orffovih in drugih glasbil. Učenci naj z glasbili spremljajo ritmično izreko in petje ter ustvarjajo krajše glasbene vsebine. Pri spremljavi naj se uvaja bordun, ostinato ali izvajanje besednega ritma in metruma. Za skupinsko improvizacijo uporabimo pentatoniko. Glasbeno-didaktične igre, ki omogočajo spoznavanje elementov glasbe, spodbujajo razvoj 10 ritmičnega, melodičnega in harmonskega posluha, izvajalskih spretnosti ter poglabljajo glasbeni spomin, naj učitelj smiselno izbira glede na obravnavano vsebino. Pod ustvarjanje spadajo poustvarjanje glasbenih vsebin, glasbeno izmišljanje in dopolnjevanje glasbenih vsebin ter ustvarjalno izražanje glasbenih doživetij in predstav. V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju naj se udejanja ob različnih lastnih dejavnostih učenca, kot so eksperimentiranje, preizkušanje, ustvarjanje kratkih glasbenih vsebin, gibno-plesno ustvarjanje, rajanje in ples ter likovno in besedno izražanje. Poslušanje je sestavni del vseh glasbenih dejavnosti. V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju naj bo usmerjeno v pridobivanje bogatih zvočnih izkušenj in razvoj sposobnosti zbranega poslušanja, kar vpliva na poglobljeno doživljanje, zaznavanje izraznih prvin (ritem, melodija, barva, hitrost, glasnost), izvajalskih sredstev (glas, glasbila) ter oblik in vsebin (npr. uspavanka, koračnica, pesem). Učenci naj čim večkrat poslušajo učiteljevo živo izvedbo petja ali izvajanja glasbe. Poslušanje posnetkov različnih zvrsti, žanrov, glasbenih sestavov in vsebin naj vključuje začetno motivacijo (npr. poslušalska vprašanja), večkratno poslušanje ter povratno informacijo, sprva vezano na metodo doživljajskega poslušanja in izražanje učenčevih doživetij. Učenci naj spoznavajo glasbeni jezik, pri čemer naj učitelj izraze in pojme uvaja postopoma (npr. prepoznavanje različnih razpoloženj in sporočilnosti: vesela, žalostna, hitra, počasna glasba, prepoznavanje odnosov npr. višji – nižji, daljši – krajši). Pri delu z učenci s posebnimi potrebami naj učitelj izkoristi pozitivne učinke glasbe, s pomočjo katerih je mogoče razvijati socializacijo, medsebojno komunikacijo, ustvarjati čustveni kontakt, usmerjati vedenje, izboljšati koncentracijo in spominske sposobnosti, razvijati govor in motoriko ipd. Drugo vzgojno-izobraževalno obdobje Učitelj naj ohranja in spodbuja interes ter veselje do muziciranja pri učencih. Izbira naj zahtevnejše glasbene vsebine ter vsebine s področij glasbene literature ter učence seznanja z zakonitostmi glasbenega jezika in jih vodi k njihovemu razumevanju. Na ta način naj utrjuje ali poglablja glasbene zmožnosti, ki so jih učenci razvili v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Pozornost naj bo usmerjena k razvoju glasbenih sposobnosti, urjenju izvajalskih spretnosti, poglabljanju doživljanja glasbenih vsebin in sposobnosti analitičnega poslušanja. Ob obravnavanih glasbenih vsebinah naj učence seznanja s knjižno literaturo o glasbi, pesmaricami in drugim glasbenim gradivom. Petje naj še vedno bo prevladujoča dejavnost. Pesemski repertoar naj se postopoma širi od enostavnih, enoglasnih ljudskih in umetnih pesmi k zahtevnejšim, tako slovenskim pesmim kot pesmim drugih kultur in narodov. Učitelj naj spodbuja učence k izvajalski zanesljivosti (točna intonacija, ritmična in melodična doslednost), doživetemu petju in interpretaciji ter pomnjenju glasbenih in besednih vsebin. Še vedno je primarna metode učenja pesmi metoda 11 imitacije, ki jo kombiniramo z metodo dela s slikovnim zapisom glasbe. Z ritmično izreko naj učitelj poglablja občutek za mero, ritem in enakomerno izvajanje. V drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju naj jo nadgradi tako, da učenci ritem posameznega besedila izvajajo na ritmičnih tolkalih, besedilo pa z notranjim govorom ali z ritmičnim dvo- in večglasjem (npr. v obliki kanona). Igranje na glasbila (lastna, improvizirana, ljudska ter Orffova glasbila) naj spremlja govor ali petje. Učence naj učitelj uvaja v izvajanje samostojnih inštrumentalnih skladb. Tehniko igranja na različne inštrumente naj krepi individualno in skupinsko s čim večkratnimi ponovitvami in vajo. Poslušanje naj vsebuje raznolik nabor ljudskih in umetnih skladb, skladb različnih vsebin, oblik, žanrov, zvrsti in zasedb iz domače in tuje literature. Učitelj naj spodbuja zbrano poslušanje ob skrbnem načrtovanju vseh faz poslušanja (začetna motivacija, večkratno poslušanje in povratna informacija). Učenčevo izražanje doživetij po poslušanju naj učitelj postopno nadgrajuje s pogovorom o glasbenih predstavah ter vrednotenju glasbe in izvedb. Ustvarjanje naj bo v obliki poustvarjanja glasbenih vsebin, glasbene produkcije (dopolnjevanje in oblikovanje glasbenih vsebin, npr. glasbeno vprašanje in odgovor, oblikovanje spremljav z ostinati, bordunom) ter izražanja doživetij ob glasbi in drugih umetnostnih zvrsteh (npr. likovno, besedno, gibno), prav tako tudi s prosto, svobodno improvizacijo. Vsak ustvarjalni dosežek naj učitelj pospremi s pogovorom in izmenjavo mnenj. Glasbeni jezik naj učenci usvajajo postopno in v procesih glasbenega izvajanja, ustvarjanja in poslušanja. Pomembno je postopno ozaveščanje in razumevanje glasbenih zakonitosti ter njihovo poimenovanje. Višja raven učenčevih glasbenih sposobnosti in izkušenj mu omogoča orientacijo v slikovnem zapisu, prepoznavanje odnosov v tonskih trajanjih in višinah ter v odnosih med glasbenimi deli in celoto ob podpori sodobne digitalne tehnologije. Tretje vzgojno-izobraževalno obdobje Pouk glasbene umetnosti v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju naj poteka tako, da bo za otroke osrečujoč, da se bodo skozi glasbene dejavnosti lahko izražali, razvijali empatijo, odnos do skupinskega muziciranja, sprejemanja različnosti in ob tem z aktivnim muziciranjem razvijali svoje glasbene sposobnosti, spretnosti in znanja. Prav tako naj bo dejavnostno naravnan, in sicer tako, da bodo ob petju, igranju na glasbila, ustvarjanju in poslušanju učenci spoznavali glasbeno literaturo, temeljne informacije o značilnostih, zakonitostih in vlogi glasbe v zgodovinskem času in kulturnem prostoru. Ob podpori sodobne digitalne tehnologije naj učitelj poglablja izkušnje in znanja ter spodbuja učence k radovednosti in iskanju informacij o glasbi. Prav tako jih naj navaja na uporabo ustreznih glasbenih virov in literature (operne in baletne zgodbe, glasbeni leksikoni za mlade, pesmarice ipd.). Glasbeni repertoar naj bo pester, od vokalnih, instrumentalnih do vokalno-instrumentalnih 12 skladb različnih obdobij, oblik, žanrov, zvrsti in zasedb. Ker je glasba del mladostnikovega vsakdana, je treba mlade osveščati o negovanju sluha, zdravem zvočnem okolju ter primerni jakosti poslušane glasbe. Petje enoglasnih ljudskih in umetnih pesmi iz domače in svetovne literature naj učitelj nadgrajuje z dvo- ali večglasnim petjem v kanonu. Izbira pesmi naj bo v skladu z učenčevimi glasovnimi in razvojnimi spremembami (mutacija), zmožnostmi ter interesi. Pesmi naj učitelj uči po metodi imitacije, v kombinaciji z metodo dela s slikovnim in notnim zapisom ter usmerja v pravilno pevsko tehniko. Petje naj povezuje z gibalno-plesnimi dejavnostmi ter bogati pesemski repertoar s pesmimi za prosti čas in druženje. Igranje na glasbila naj vključuje spremljave k petju, dopolnjevanje glasbenih vsebin in igranje krajših samostojnih instrumentalnih skladb. Za dvig motivacije in ohranjanja aktivnega odnosa do glasbe lahko občasno učitelj poseže tudi po priredbah znanih skladb. Učitelj naj izbira spremljave z ostinatnimi motivi, bordunom in enostavnimi kadencami ter spodbuja skupinsko muziciranje. Poslušanje je usmerjeno od doživljajskega k analitičnemu s ciljem spoznavanja glasbenih vsebin iz posameznih stilnih obdobij iz slovenske in drugih kultur. Učitelj naj spodbuja zbrano in pozorno poslušanje. Med večkratnim poslušanjem skladbe lahko učenci beležijo potek v enostavnih glasbenih zapisih ali nakazujejo potek z ustvarjalnim gibom. Po poslušanju je priporočeno spodbujanje izražanja doživetij, mnenj ter vrednotenje glasbe in izvedb. Učitelj naj izkoristi prednosti uporabe digitalnih tehnologij za kvalitetnejši prenos ter nazornejši prikaz, hranjenje in posredovanje zvočnih ter drugih informacij, ki pomagajo razumeti glasbo v zgodovinskem in kulturnem kontekstu. Ustvarjanje v obliki poustvarjalnega pevskega in instrumentalnega izvajanja, ustvarjanja in dopolnjevanja glasbenih vsebin ali ustvarjalnega izražanja glasbe skozi druge umetnostne zvrsti naj temelji na doživljanju in estetskem oblikovanju ter izkušnjah in znanjih učencev. Učitelj naj sistematično poglablja razumevanje in uporabo glasbenega jezika, pri čemer naj navaja na estetsko občutljivost in vrednotenje glasbenih del. Pri poglabljanju razumevanja znanj iz svetovne in nacionalne glasbene kulture naj izkoristi možnosti medpredmetnega povezovanja z drugimi področji. PRIPOROČENE VSEBINE 1. VIO 2. VIO 3. VIO Od 1. do 3. razreda 4. razred 7. razred  Zvočnost telesa in  Zvoki in glasba okrog nas  Poki, zveni, šumi in toni kot okolice  Izdelamo si zvočilo/glasbilo glasbeno gradivo  Zvoki glasbil in zaigramo nanj  Raznoliki glasbeni zapisi  Zvočne uganke  Začetki glasbe 13  Izdelamo si zvočilo  Glasbo sprejemamo in  Glasba starih civilizacij in zaigramo nanj doživljamo  Glasba srednjega veka  Zvočne uganke  Z glasbo doma in v šoli  Glasba renesanse  Glasba narave in  Kje vse srečamo glasbo?  Glasba baroka letnih časov  Glasbo ustvarjamo in  Pesmi, besedila in izvajamo 8. razred skladbe o vremenu  Glasba – večna človekova  Človekova potreba po povezanosti  Živali v glasbi spremljevalka z glasbo  Promet in  Glasba klasicizma prometna sredstva 5. razred  Glasba romantike v pesmih in  Najlepša je živa glasba  Ustvarjam lastno glasbo in se skladbah  Slovensko ljudsko izročilo posnamem  Glasba, ki  Poklici v glasbi  Glasba in tehnična sredstva skozi pripoveduje o urah  Glasbeni »pokaži, kaj znaš« čas in času  Glasba in glasbene skupine v  Glasba običajev domačem okolju 9. razred  Glasba praznikov in  Z glasbo in glasbenimi  Glasba impresionizma in praznovanj festivali po Sloveniji ekspresionizma  Glasba v družini  Glasba in ples tujih narodov  Glasba kot odraz družbenih  Glasba nas dogajanj 20. stoletja povezuje 6. razred  Jazz  Glasbena  Naše glasbeno telo in skrb  Muzikal razpoloženja zanj  Komunikacija glasbe prek medijev  Glasbene pravljice  Vokalna glasba, pevski in digitalne tehnologije in zvočne zgodbe glasovi in sestavi  Ustvarjam lastno glasbo in se  Instrumentalna glasba, posnamem glasbila in sestavi  Popularna glasba in njeni tokovi  Vokalno-instrumentalna glasba in sestavi  Izdelamo glasbila in zaigramo nanje  Zaplešimo ob glasbi 6.2 Medpredmetne povezave Medpredmetno povezovanje predmeta glasbena umetnost v prilagojenem programu z NIS lahko poteka na ravni procesov in ciljev učenja ter na ravni vsebin in pojmov z drugimi predmeti. Medpredmetno povezovanje pomembno vpliva na dvig uporabne vrednosti znanja ter doseganja ciljev glasbene umetnosti ter ostalih predmetov, vendar zahteva smiselno povezovanje in obravnavo vsebin. Predlogi medpredmetnih povezav: a) na ravni procesov in ciljev učenja (razvoj sposobnosti, spretnosti in znanj): 14  poimenovanje, prepoznavanje, primerjanje, ponazarjanje, razlikovanje, razvrščanje, urejanje, povezovanje, uporabljanje, analiziranje, konkretiziranje, vrednotenje idr. (kognitivno področje razvoja);  sprejemanje, opazovanje, sodelovanje, upoštevanje, udeleževanje, opredeljevanje, usklajevanje, medosebno komuniciranje, pozorno poslušanje, samozaupanje, pozornost, vrednotenje, samostojno učenje, samoiniciativnost idr. (afektivno področje razvoja);  zavedanje telesa, gibalna sproščenost, orientacija v prostoru, gibalne sposobnosti (koordinacija, ravnotežje, moč, gibljivost), gibalna komunikacija, ustvarjanje, izraznost, občutljivost in vrednotenje, groba in fina motorika, jasna izreka, širjenje besedišča, oblikovanje glasov in besed, koordinacija besed in kretenj, grafomotorične spretnosti, nebesedna komunikacija idr. (psihomotorično področje razvoja); b) na ravni vsebin in pojmov:  slovenščina in tuji jezik: intonacija govora, jasna, ritmična izreka, ljudske in umetne pesmi, ritem, zvočnost pesmi, besedni zlogi in poudarki, zvočno slikanje, umetnostna besedila, ločila, besedni zaklad, uvod, jedro, zaključek, narečje, beseda, glas, zlog, proza, pravljica, oder, scena, zvočna oprema, kostumi, nastopanje, nebesedno sporazumevanje, glasbena oprema, gledališka oz. lutkovna predstava, rima, ritem, verz, kitica, ljudski običaji, tiho – glasno, poudarjeno – nepoudarjeno, zgoraj – spodaj, levo – desno, spredaj – zadaj, blizu – daleč, višje – nižje, hitreje – počasneje, daljše – krajše, glasneje – tiše, tišina – zvok, hitro – počasi idr.;  matematika: liki, črte, točke, celota, deli celote, vzorec, zaporedje, naravna števila, soda in liha števila, množica, enote za čas, krajši – daljši, prej – potem, naravna števila, racionalna števila idr.;  šport: gibalne sposobnosti (koordinacija, hitrost, gibljivost, natančnost), vaje dihanja in sproščanja, ravnotežje, telesna drža, mimika, ritmično gibanje (korakanje, hoja, skoki), ljudski plesi in običaji, družabni plesi, vzorec, pantomima, ritem, čas, sluh, pika, črta, takt, doba, tempo, dinamika, telesna drža, hoja, korakanje, skoki, vaje za pravilno držo, dihalne vaje, zdravo okolje idr.;  spoznavanje okolja: kulturni prazniki, zvok, zvočila, zvoki okolja, ljudski plesi in običaji, celota in deli celote, sedanjost – preteklost, različno – enako, hoja, tek, skok;  likovna umetnost: umetnik, barva, lik, črta, pika, celota, deli celote, oblika, ponavljanje, večji – manjši, različen – enak, enakomerno – neenakomerno, nizek – visok, sorodne – različne barve, svetlo – temno, harmonija, ritem, prostor, trd – mehak, hrapav – gladek, gledališče, oder, scena, ponavljanje, kulturni spomeniki, zvok, gibanje, okrasek, motiv idr.;  naravoslovje: zvok, zvočila, valovanje, glasnost zvoka, nihanje, ton, šum, hitrost zvoka, jakost zvoka idr.;  družboslovje: družina, okolje, glasbene ustanove, prazniki, šege, navade, slovenske ljudske pesmi, kulturna dediščina, muzej, kulturni spomenik, sodobnost, preteklost, prihodnost, glasba sosednjih in daljnih dežel, strpnost idr.;  gospodinjstvo: okolje, dom, družina, čas, praznovanja, navade idr.;  tehnika in tehnologija: gibanje, vrste gibanja, okolje, snemanje, zvok, glasbila, tehnologija idr. 15 6.3 Preverjanje, formativno spremljanje in ocenjevanje znanja Preverjanje, formativno spremljanje in ocenjevanje znanja so sestavni deli učnega procesa. Svojo vlogo imajo tako pri poučevanju kakor tudi pri učenju, saj pomembno vplivajo na to, kako se učenci učijo, kakšno znanje pridobijo in kakšen odnos do učenja ter znanja gradijo. Proces učenja poteka v več fazah. Oblikovanje namenov učenja in kriterijev uspešnosti praviloma spada v obdobje pred učenjem (tudi kasneje se nanje vračamo), povratna informacija pa je ključna za uspešno učenje v vseh njegovih fazah, saj sproža konstruktiven dialog in usmerja učenje. Posledično ima vsak učenec na ta način možnost doseči cilje, ki si jih je v tem trenutku zastavil, oz. ugotoviti, kaj mora storiti, da jih bo dosegel. Samousmerjanje učenja je celovit proces, ki se začne s postavljanjem namenov učenja in konča s samovrednotenjem. Če samovrednotenje izostane, tudi prejšnji koraki nimajo pravega smisla. V procesu vrstniškega vrednotenja se učenci učijo sporočati povratno informacijo in tako poglabljajo razumevanje kriterijev uspešnosti. Razvijajo zmožnost kritičnega mišljenja, argumentiranja ter zavedanje o pomenu svojih ravnanj (npr. pri delu v skupini). S preverjanjem znanja pred obravnavo učnih vsebin, med njo in po njej se zbirajo informacije o tem, kako učenec dosega cilje oziroma standarde znanja iz učnih načrtov. Pri formativnem spremljanju gre za kompleksno in sprotno spremljanje razvoja učenčevih glasbenih sposobnosti in spretnosti ter opazovanje učenca pri izvajanju, ustvarjanju in poslušanju glasbe. Pri tem učitelj učenca podpira tako, da nenehno ugotavlja, kako napreduje, in prilagaja pouk na podlagi njegovih pravočasnih in sprotnih povratnih informacij ter omogoči nadaljnje usvajanje in poglabljanje znanja. Kakovostna povratna informacija učenca seznani z doseženim, opozori in ponudi pot za odpravo pomanjkljivosti, ga spodbudi k spremljanju lastnega napredka ter mu omogoči tako možnost samoregulacije kot tudi podlago za nadaljnje učenje. Ocenjevanje znanja predstavlja vrednotenje doseganja ciljev in standardov izvajanja, ustvarjanja in poslušanja glasbe ter razumevanje in uporabo glasbenih pojmov v skladu s cilji oz. standardi znanja, ki jih določa učni načrt. Učitelj ocenjevanje znanja opravi po obravnavi učnih vsebin in po opravljenem preverjanju znanja iz teh vsebin. 6.4 Individualizacija in diferenciacija Pri izvedbi učnega procesa učitelj upošteva načelo individualizacije. Glasbene dejavnosti prilagodi individualnim zmožnostim učencev, njihovi razvojni stopnji ter interesom. Didaktične prilagoditve posamezne učne ure lahko sestavljajo individualizirani cilji ali standardi, individualizirane vsebine, prilagoditve metod in oblik dela, izbor učnih sredstev in pripomočkov. Diferenciacija učnega procesa se odvija v okviru organizacije dela in omogoča prilagoditve v vseh segmentih učnega procesa, tako v fazi načrtovanja, organizacije in izvedbe učne ure kot 16 tudi pri preverjanju in ocenjevanju znanja. Z učenci delamo individualno, v manjših ali večjih skupinah, ob upoštevanju njihovih primanjkljajev, ovir oz. motenj, ki terjajo dodatne prilagoditve učnega procesa. 6.5 Digitalna tehnologija Uporaba digitalne tehnologije pri pouku glasbene umetnosti učinkuje na kognitivne, afektivne in psihomotorične vidike otrokovega glasbenega doživljanja in izražanja. Učitelj naj uvaja sodobno tehnologijo v pouk glasbe premišljeno in postopno. Prisotnost tehnologije naj ne zmanjšuje vloge učitelja in učencev pri glasbenih dejavnostih, ampak jim služi zgolj v podporo (npr. za ogled posnetkov, snemanje lastnih kreativnih idej). Sodobna tehnologija omogoča večjo nazornost ter možnost prenosa, posredovanja in shranjevanja glasbenih vsebin. V učenje in poučevanje glasbe jo vključujemo kot učno sredstvo, ki daje raznovrstne glasbene informacije. Učinkovitost in ekonomičnost uporabe za učitelja in/ali učenca se kaže predvsem v prenosu, hranjenju in urejanju glasbenih vsebin in zvočnih zbirk, raziskovanju zvoka in zvočnega večglasja, prenosu zvočnih predstav v glasbene zapise, iskanju informacij ter pri vzpostavljanju novih oblik socializacije in (glasbene) komunikacije med uporabniki sodobne tehnologije ter med uporabnikom in virom (glasbenih) informacij. Drugi vidiki uporabe sodobne tehnologije se kažejo tudi v spremljanju in izbiranju kakovostnih glasbenih sporedov ter spoznavanju umetniških dosežkov glasbenih ustvarjalcev in poustvarjalcev, prevajanju glasbenih zamisli v glasbene zapise, vzpostavljanju novih oblik socializacije in komunikacije ter v možnostih oblikovanja, predvajanja in shranjevanja lastnih glasbenih dosežkov in dosežkov drugih. Pri načrtovanju je treba upoštevati učenčeve glasbene izkušnje in izkušnje s sodobno tehnologijo ter njegovo motiviranost in pripravljenost za uporabo. 17 ZNANJA IZVAJALCEV PREDMET IZVAJALEC ZNANJA Glasbena umetnost Učitelj  S področij visokošolskega izobraževanja 1. in 2. VIO defektologije ali specialne in rehabilitacijske 1. pedagogike Glasbena umetnost Učitelj  S področij visokošolskega izobraževanja 3. VIO glasbene pedagogike 18