TRST, petek 3. junija 1955 Leto XI. - Št. 130 (3059)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 20 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94*638, 93*808, 37*338
UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. *, III. na<l. — TELEFON ».«■338 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. — Telefon 37-
93-808 IN 90-838 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. —,,, ^	37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širim 1 stolpca: trgovski 60. fmančno-
"Ovni 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellvco l-II., Tel. 33-82
NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 >ir. — Veder at. ljudska repuPHka Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst-11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inoaemskega tiska, Državna založiva Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 - Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZOZ-Trst
USPEŠEN	ZAKLJUČEK	BEOGRAJSKIH RAZGOVOROV ZSSR	FLRJ
SKUPKU DEKLURHCUH JE MEDNHR0DKI DOKUMENT II PUMENI VELIK PRISPEVEK ZH UTRDITEV MIRU
hklaracija vsebuje načela in osem sklepov za izboljšanje odnosov v prihodnosti - Sovjetska zveza Mxnava, da so različne oblike razvoja socializma izključna zadeva posameznih narodov ~ Deklara-#(/a pomeni hkrati obsodbo vseh oblik skoro sedemletne kominformovske politike pritiska in napada '*•Jugoslavijo > Sodelovanje družbenih organizacij obeh držav za izmenjavo socialističnih izkušenj
(Od našega dopisnika)
2. — Danes zju-
3to	se	)e	vrni'a	v
Srad sovjetska delegacija lil« *®.s^vu članov sovjetske ■ lacije, ki so z nj0 0biska-^ovenijo in Hrvatsko. Vi-
nke lite
^stajj. pozdravili podpredsed-j SvetZVezne§a izvršnega sveta j 9i 0zar Vukmanovič, držav-v.^ Podtajnik Veljko Mičuno-
®e<t ^>re<^sedtiik beograjskega llj]0.neSa ljudskega odbora l«li *
sovjetske in jugoslovan-osebnosti so na železniški
Minič, člani sovjetske
so se dva dni v Beograd in so-
„teigacije’ ki
* e tVrnUi Tako ve(eP°slanik Valjkov. ioy: , P° prihodu so se člani »i j, 8"0. delegacije odpeljali
—mje v svojo rezidenco.
r°Poldne
se
so se člani obeh ponovno sestali v ren-uri
ponovno sestali ti .em domu. Konfer
, ,Je. Pričela ob 11 ‘ »rajala eno uro.
Nikit^ tr s°yietske delegacije Jes * Hruščev je priredil da-ti Poldne v svoji reziden-
Sa Dedi
se
jgf«ov-
mju kosilo, katere-je udeležilo okrog 40
Med kosilom sta
'ifavi	ln	Tito izmenjala
llanji. CL .Sovjetski velepo-tedij j i Valjkov je pri-rih Qanas zvečer v prosto-Itetj r|PuWiškega izvršnega »a a. , ^'ie svečan sprejem ^lacije sovietske vladne de-
1 gaes so se ponovno vrnili ki Sograd številni novinarji, »i sPremljali delegacije liti. u' po Sloveniji in Hrvat-kje, , c*ntru za informacije, i« ,	0 Prej precej mir-
vladala danes dopoldne
nervoza. Popoldne so v Centru sporočili novinarjem, da bo slovesen podpis deklaracije ob 17.30 v Gardijskem domu v Topčideru. Ze pred 17. uro se je zbralo v Topčideru okrog 200 domačih in tujih novinarjev, nato pa je vodja Centra obvestil novinarje, da je podpis odložen za eno uro. Vest je vzbudila nervozo v novinarskih krogih; med inozemskimi novinarji so se pojavili razni komentarji, češ da so v zadnjem času nastopile težave. Končno je prišla pričakovana ura. Ob 18.15 so pričeli prihajati člani jugoslovanske in nato sovjetske delegacije. Maršal Tito. ki je prispel ob 18.25, je ljubeznivo odzdravil novinarjem. Sovjetska delegacija se je pripeljala na treh avtomobilih ZIS. Iz prvega so stopili Mikojan in Bulganin, ki so pozdravljali novinarje, ter Hruščev, ki se je po njih samo ozrl. Številni novinarji so se pomaknili proti vhodu in popolnoma blokirali vrata. Ob 18.55 so novinarje spustili v dvorano.
Za zeleno mizo
Za zeleno mizo je bilo šest naslanjačev. Pred vsakim škatlica cigaret z vžigalicami; sredi mize dve zlati nalivni peresi. V dvorano so vstopili predsednik republike, na njegovi levi strani Bulgagiin in Hruščev, za njimi pa ostali člani sovjetske in jugoslovanske delegacije. Za mizo so sedli z levo na desno Ranko-vič, Kardelj, Tito, Bulganin, Hruščev. Mikojan, za njimi pa so stali ostali člani sovjet-j
ske in jugoslovanske delegacije. Mikojan in Hruščev sta imela na prsih zlato zvezdo odlikovanja junaka socialističnega dela. Deklaracijo je najprej prebral Koča Popovič v srbščini, zatem pa Gromiko v ruščini. Po prečitanju deklaracij sta jo izmenoma podpisala maršal Tito in Bulganin, vsak s svojim peresom. Po podpisu sta si najprej čestitala predsednik republike in Bulganin. Zatem je pristopil Hruščev, ki je vedro razpoložen čestital predsedniku republike in obratno. Sledilo je medsebojno čestitanje ostalih članov delegacij.
Ves čas čitanja deklaracije so številni snematelji slikali medtem ko so novinarji lovili vsako besedo in beležili. Prvi je zapustil mizo predsednik republike, ki se je dobro razpoložen obrnil k inozemskim novinarjem. med katerimi sem stal tudi jaz, in vprašal v angleščini. «No, ali ste zadovoljni?« Odgovoril sem mu: «Jaz sem«. Predsednik republike je dodal: «Za Vas vem. da ste zadovoljni, toda ali so zadovoljni ostali?« in se nasmejal. Medtem ko so člani delegacij odšli v stransko dvorano na kratek- razgovor, so se novinarji usuli po stopnicah, napadli šefa odseka za informacije Sokorca, ki je delil prepise besedila deklaracije, planili k svojim avtomobilom in z največjo naglico odbrzeli v mesto, v svoje redakcije in k telefonom, da bi sporočili v svet vest. o podpisu deklaracije med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo.	b.	BOŽIC
besedilo deklaracije
deklaracije se glasi:
,,j (egacija vlade FLR Ju-} *'](, ki jo sestavljajo Jo-j, Broz Tito, predsednik jS*> Edvard Kardelj, pod-!,jrSednik zveznega izvršnega Aleksander Rankovič, 'V^dsednik ZIS, Svetozar
Tempo, pod-
kjj ovič kvr dnik ZIS, Mijalko Todo-a član ZIS, Koča Popoln državni tajnik za zuna-tj-^deve FLRJ, Veljko ML državni podtajnik za ijjii11)« zadeve FLRJ, in dele->t,va vlade ZSSR. ki jo se-fre‘)al° K. S. Hruščev, član Sj .is Vrhovnega sovjeta Mln prv* tajnik CK KP 1% ?■. A. Bulganin, predsed-š. j 'litrskega sveta ZSSR, lt(,j "jikojan, prvi namestnik ’» To,?.!1 ika ministrskega svetim/*’ D- T. Sepilov, prediv« fisije
Mtovn» sovieta "K kp sovjeta ZSSR, član S«. SZ in glavni urednik ?>Uie5tes’ A. A. Gromiko, prvi SiSn o1'1 zunanjega ministra • N. Kumikin namestiti ?2l-stra za zunanjo trgo-LSSR
za zunanje narodnosti
C-
Juhu l',. ki
v Beogradu in na fazgovarjali od 27. 2. junija 1955. Med ki so potekala v i idisa 'late*istva 'n medse-3vršena razumevanja, je bila ,.e4aa a lzmenjava mišljenj o ;5<lsv .“dnih vprašanjih, ki v ZSsr lnterese Jugoslavije ■.Sestra-’,a Prav tako so bila V19 Polu z . Proučena vpraša-j .'(Urniv, h, gospodarskih in rfavarri °dnosov med obema j Qd1 v"
ni Mij ls<:na točka razgovorov vlaj0*ioies':ranska želja v9?a fp. ' da v interesu mir-tn ašaniSe,yania mednarodnih na,.'-Jrepilve sodelovanja viata	ln državami upo-
«b7rodi	ude, P°Sa'ani-
bi °žen . B držav in njune k* SVnif s‘le. so posebno razil«110 soh ,prijateljstvo in bor-l ' ki _p 0Yanie v letih voj-Je vodila skupno m di nlT1,. svobodoljubninu n?hi'. ° (ašističnim osva-Lb.
JhJCpI3 podvzel1
'uadi sta se sporazume-osta -.j	, nadalj-
"Jlh iZa. normalizacijo \I?aPre(|paf _ inilr odnosov in
m Pred J,lul ounosov in i dia j ak sodelovanja med to ,ama. prepričani. drjav interesu narodov idv m prispevek k
‘K
»n
^ V ^kir "'Odnarodne nape-^ M^5vetu ^ utrditvi mi-
’*tža,'skrenia'lan'p 80 se P°ka-za n'rinapori vlad obeii
I in
i'Sh' držav8'^1,?8-!0 z interesi is,	kako-	*-J1
N lrza-
i« sodelovanja . kar je v
“r tudi v inte-ZrJ^staim , soc>alizma, za **»*. J8J0 anes objektivni
Načela
roljubne koeksistence med narodi ne glede na ideološke razlike in razlike v družbeni ureditvi, kar podrazumeva sodelovanje vseh držav na področju mednarodnih odnosov sploh, zlasti pa gospodarskih in kulturnih odnosov, pridržavanje načela medsebojnega spoštovanja nevmeša-vanja v notranje zadeve iz katerih koli razlogov — gospodarskega, političnega ali ideološkega značaja — kajti vprašanje notranje ureditve, različnih družbenih sistemov in različnih oblik razvoja socializma je stvar izključno narodov posameznih držav.
napredek medsebojnega ln mednarodnega gospodarskega sodeloavnja in odstranitev vseh tistih faktorjev v gospodarskih odnosih, ki otežkočajo izmenjavo dobrin in ovirajo razvoj proizvajalnih sil v svetu in v okviru nacionalnih gospodarstev, dajanje pomoči s pomočjo ustreznih organov OZN, kakor tudi drugih oblik, ki so v skladu z načeli OZN, tako nacionalnim gospodarstvom kakor tudi gospodarstvom nerazvitih področij v interesu narodov teh področij in razvoja svetov, nega gospodarstva, odstranitev kakršnih koli oblik propagande in dezinformacij kakor tudi drugih načinov, ki sejejo nezaupanje in na kateri koli način otežkočajo u-stvarjanje ozračja za konstruktivno mednarodno sodelovanje in miroljubno koeksistenco med narodi, obsodba vsake napadalnosti in vsakega poskusa, da se vsili politična in gospodarska dominacija drugim drž.avam;
priznanje, da politika voja ških blokov krepi mednarodno napetost, spodkopuje zaupanje med narodi in povečuje nevarnost vojn.
Krepitev OZN
Obe vladi izhajata v svoji politiki iz načel, ki so izražena v listini Združenih narodov in sta sporazumni, da je treba vložiti nadaljnje napore za krepitev vloge in avtoritete OZN kar bi bilo posebej potrjeno l dajanjem ljudski republiki Kitaiski mesta zakonitega zastopnika v OZN. Prav tako bi bil pomemben sprejem v članstvo te organizacije vseh drugih držav, ki ustrezajo zahtevam listine OZN.
Qbe vladi sta sporazumni, da je potrebno, da vsi narodi vložijo nove napore, da bi prišlo do pozitivnih rezultatov in sporazuma v pogajanjih o tako bistvenih vprašanjih za mir v svetu, kot so: vprašanje zmanjšanja in
vprašanja na demokratični o-snovi in v skladu tako z željami in interesi nemškega ljudstva kakor tudi z interesi splošne varnosti, zadovoljitev zakonitih pravic Ljudske republike Kitajske glede For-moze.
Obe vladi pozdravljata rezultate konference v Bandun-gu kot pomemben prispevek k ideji miroljubnega sodelova-nja kot podporo naporom narodov Azije in Afrike za utrditev njihove politične in gospodarske neodvisnosti m smatrata, da vse to prispeva h krepitvi miru v svetu.
Polna pozornost je bila po-
svečena analizi dosedanjih odnosov med obema državama in perspektivam nadaljnjega razvoja. Upoštevajoč, da je zadnja leta prišlo do velikih motenj v medsebojnih odnosih. kar je prizadejalo škodo tako obema stranema, kakor tudi mednarodnemu sodelovanju — čvrsto odločeni, da razvijata svoje bodoče odnose v duhu prijateljskega sodelovanja m naslanjajoč se na načela, poudarjena v deklaraciji, sta se sporazumeli vladi FLRJ in ZSSR o naslednjem:
Osem sklepov
1. da podvzameta vse potrebne ukrepe za uvajanje normalnega pogodbenega stanja, na osnovi katerega bosta urejevali in zagotovili normalni razvoj odnosov v cilju razširitve sodelovanja med obema državama na vseh področjih, na katerih sta obe vladi zainteresirani;
2. o potrebi krepitve gospodarskih stikov in razširjenja gospodarskega sodelovanja med obema državama.
V tem cilju sta se obe vladi sporazumeli, da bosta pOdvze-mali potrebne ukrepe, s katerimi bosta likvidirali posledice, ki so nastale z rušenjem normalnega pogodbenega stanja v gospodarskih odnosih.
Vladi sta se prav tako sporazumeli, da bosta začeli sklepati neobhodne sporazume, ki bodo urejali in olajševali razvoj gospodarskih odnosov v zgoraj omenjeni smeri.
2. V cilju napredka kulturnih stikov sta obe vladi izrazili pripravljenost za sklenitev konvencije o kulturnem sodelovanju.
4. Pripisujoč velik pomen informiranju javnosti o razvoju prijateljskega sodelovanja med narodi in v želji, da bo javnost točno in objektivno obveščena, sta se obe vladi sporazumeli o potrebi sklenitve konvencije o informativni službi v duhu sklepov OZN in na .osnovi recipročnosti glede položaja in privilegijev za organe teh služb na ozemlju vsake države podpisnice.
5. Pozdravljajoč priporočilo OZN o razvoju sodelovanju med vsemi državami o uporabi nuklearne energije v miroljubne namene, kar je bistvenega interesa za krepitev miru in za napredek v svetu, sta se obe vladi sporazumeli, da vzpostavita medsebojno sodelovanje na tem področju.
6. Obe viadi sta se sporazumeli, da bosta podvzeli ukrepe za sklenitev sporazuma za rešitev vprašanja dr-
žavljanstva oziroma o repatriacijah državljanov ene strani podpisnice, ki so na o-zemlju druge države. Obe vladi sta sporazumni, da imajo sporazumi izhajati iz spoštovanja načela humanosti kakor tudi splošno sprejetega načela o prostovoljnosti oseb, za katere gre.
Obe vladi sta prav tako sporazumni. glede zavarovanja pravic v izvrševanju zaščite državljanov druge države na svojem ozemlju, pri čemer se razumejo tudi pravice državljanov, da obdržijo državljanstvo, ki so ga imeli pred prihodom na ozemlje druge države podpisnice.
7. V duhu miroljubnih načel, ki so razložena v tej deklaraciji, kakor tudi zaradi boljšega spoznavanja in razumevanja narodov njunih držav, sta se obe vladi sporazumeli, da bosta pomagali in olajševali sodelovanje družbenih organizacij obeh držav s stiki, izmenjavo socialist tenih izkušenj in svobodno izmenjavo mišljenj,
8. Obe vladi sta se sporazumeli, da bosta vložili največje napore za uresničenje nalog in sklepov, prikazanih v tej deklaraciji v interesu nadaljnjega razvoja medseboj-nih odnosov in v interesu napredka mednarodnega sodelovanja in krepitve miru v svetu.
Za vlado FLRJ:
JOSIP BROZ TITO predsednik republike FLRJ Za vlado ZSSR:
N. A. BULGANIN predsednik sveta ministrov ZSSR
2. junija 1955 v Beogradu.
Hruščev in Bulganin danes v Sofiji
SOFIJA, 2. — Bolgarska telegrafska agencija sporoča, da bo sovjetska delegacija pod vodstvom Nikitc Hruščeva, ki je na obisku v Jugoslaviji, jutri prispela v Bolgarijo,
Agencija dodaja, da gre za »uradni in prijateljski obisk« in da bodo delegacijo sestavljali Nikita Hruščev, Nikolaj Bulganin in Anastas Mikojan.
Rešena vladna kriza na Holandskem
HAAG, 2. Danes se je končala vladna kriza na Holandskem, ki je nastala 17. maja, ker je bil vladni zakonski na-
Italija je včeraj proslavila obletnico proglasitve republike
črt za povišanje najemnin poražen v parlamentu.
Danes zvečer so sporočili, da je voditelj socialistične parlamentarne skupine Burger, ki mu je bil poverjen mandat za sestavljanje vlade sporočil kraij;ci Julijani, da se mu je posrečilo najti osnovo, na kateri bo dosedanja Dree-sova vlada lahko ostala na oblasti. Kraljica je nato pozvala Dreesa. naj prekliče o-stavko in Drees je to storil.
BEOGRAD, 2. — Beograjsko občinstvo je sinoči in nocoj navdušeno pozdravilo izvrstne sovjetske umetnike, člane baleta in opere Velikega teatra v Moskvi in kijevske Opere.
m
Z obiska sovjetske vladne delegacije v Jugoslaviji: predsednik Tito. Nikita Hruščev Nikolaj Bulganin si ogledujejo vetrine z arheološkimi izkopaninami na Brionih
m
RAZBITA POGAJANJA V ANGLIJI za konec stanke na železnicah
Če danes ne bodo dosegli rešitve, grozi Angliji najhujša kriza po veliki splošni stavki leta 1926 - Mnoge tovarne napovedujejo zaporo obratov
Vojaška parada v Rimu ob navzočnosti predsednika republike Gronchija La Malfa polemizira s Scelbo in zahteva konec štiristranske formule - Vesti in govorice o Vidalijevem primeru in položaju KPI
1&4
0 l(a'|u<:,.evariJem vnra-vtV«V°r‘	S°	se	vochlj
>7auPania v cil)u k™-,a.Srt)d - m
* Ci*r°3rohpln, s^d®lovanja na kale"
A^tnos, k° slon' knlek-"I*. suverenosti,
SsVnOSti etrUetc 1,1 ,ned (lrzava
» i 9 dri! ■0dn'»ih i" v od
*,mi divami, in razvijanje mi-
ne ena-dr/.avami v
omejitve oborožitve in prepo-vedi atomskega orožja,
vzpostavitev splosne kolektivne varnosti in v tem sistema kolektivne varnosti v Lv-ropi, sistema, ki bi bil zasnovan na sporazumu,
vprašanje uporabe nuklear* ne energije v miroljubne namene.
Nemčijo, tormo*a,
Itandunff
S takimi napori bi se ustvarilo ozračje, ki bi istočasno omogočilo rešitev z miroljubnimi sredstvi tako perečih mednarodnih vprašanj kot so: sporazumna rešitev nemškega
RIM 2. — Danes so v vsej Ttaijjj 'proslavili državni praznik dan republike, obletnico referenduma, na katerem se je italijansko ljudstvo svobodno izreklo za ustanovitev
republike.
V vseh večjih mestih so bile vojaške parade, ponekod po mestnih ulicah, drugod pa samo v notranjosti vojašnic. Osrednja vojaška parada je bila v Rimu v navzočnosti predsednika republike Gronchija nekaterih elanov Vlade (ministri s predsednikom vlade Scelbo na čelu so večinoma na Siciliji, zaposleni z volilno propagando). diplo-matskega zbora in druge o-sebnosti. V paradi je sodelovalo 8.000 mož. 100 topov, 580 oklopnih vozil, predstavniki karabinjerjev, finančnih straž mornarice, letalstva itd. V zraku so letele eskadrile letal. od starih SM 82 in ameriških transportnih letal tair-child do reakcijskih letal «Vampire« in »Thunderjet«.
V Milanu je vojaški paradi prisostvoval minister za delo Vigorelli.
Marsikje so danes odkrili spomenike in spominske plošče za padlimi v osvobodilni vojni. V Rimu pa bodo pojutrišnjem, na obletnico osvoboditve Rima, odprli muzej osvobodilne vojne. Muzej bo v nekdanjih zaporih v Via Tasso. Vendar se zdi, da oblasti ne kažejo velikega zanimanja za muzej, tako da bo zaenkrat opremljenih samo nekaj izmed številnih razpoložljivih sob
Kljub prazniku — ali prav zaradi praznika se je danes pospešno nadaljevala Volilna kampanja v Siciliji. Pred, sednik vlade Scelba, ki je včeraj v Caltagironu opore kal, da bi utegnit imeti izid volitev na otoku kakšno veljavo za nadaljnji razvoj politike v Rimu. kei da so volitve povsem krajevnega značaja (in pri tem je Scelba govoril samo o vsedržavnih problemih!), je danes nadaljeval svojo pro-
pagandistično pot, med katero, kot kaže, bolj kot za de-mokristjansko stranko skrbi za obstoj svoje vlade.
S Scelbo je danes že polemiziral republikanski voditelj Ugo La Malfa, ki je govoril v Palermu za »demokratično socialistično republikansko zvezo« (socialdemokrati in republikanci nastopajo na Siciliji s skupnimi listami, da bi vsaj kolikor toliko nadoknadili zanje neugodni volilni zakon). La Malfa se je lotil Scelbove izjave, da so demokristjani na Siciliji sestavili vlado z desnico (z monarhisti ob dobrohotni podpori fašistov), ker da ni bilo druge alternative, medtem ko da je v Rimu. kjer obstaja alternativa sredinske vlade, treba odklanjati vlado z desnico, Takšno pojmovanje, je dejal La Malfa, kaže, da sredinska vlada ni izraz načelne poiilike demokristjanov, temveč obstaja samo zato, ker zaradi obstoja demokratične alternative med demokristjani ni enotnosti glede orientacije na desno.
La Malfa se je nato zavzel za konec štiristranske formule in za prehod republikancev, socialdemokratov in levih liberalcev v opozicijo. «Kriza KPI, ki postaja še bolj očitna po Vidalijevi epizodi, in avtonomno stališče, ki ga zavzema PSI — je zaključil La Malfa — zahtevata ustanovitev leve laične opozicije, ki bi zavzela kritično stališče do demokrist-janske stranke in se aktivno zavzemala v vseh glavnih problemih, od kulture do šole in do državnega življenja.«
Čeprav mnogo važnejša vprašanja kot je »primer Vi-dali« predstavljajo predmet aktualnih političnih dogajanj, se tudi o tem še ni prenehalo govoriti, čeprav je vodstvo KPI zelo rezervirano. Skoro gotovo je, da v zvezi s tem primerom ne bo s strani vodstva nobenih izjav in da bo ostalo vse pri izjavah L. Longa. Prav tako je gotovo, da nameravajo v Botteghe Oscu-re spor z Vidalijem, ki je voditelje KPI resnično osupnil,
Čeprav so že prej vedeli za njegovo stališče, rešiti interno. Govori se tudi, da bo vodstvo poslalo enega izmed vodilnih članov v Trst, kjer naj bi eventualno uredil za vsak primer, kar je potrebno za u-stanovitev federacije KPI za Tržaško ozemlje. Izvedelo se je nadalje, da je podoben sestanek z voditelji KPI Vidali pred objavo članka v listu «11 Lavoratore« odklonil. Sestanek bi se bil moral vršiti baje v Florenci.
Voditelj neodvisne socialistične zveze Aldo Cucchi je dal neki novinarski agenciji izjavo, da je on osebno slišal v Palermu, da je Mauro Scqc-cimarro med strankami, za katere delaVci lahko glasujejo, naštel tudi neodvisno socialistično zvezo, tako kot ie Cucchi osebno poročal v glasilu NSZ «Risorgimento Socialista«. Kot je znano, je Mauro Scoccimarro v listu «L’Unita« Cucchijevo poročilo potem zanikal. Aldo Cucchi je mnenja, da je vzrok tega zanikanja v dejstvu, da je bila Scoccimarrova izjava le njegovo osebno mnenje, za katerega ni bil gotov, da bo to tudi uradno stališče vodstva njegove stranke.
A. P.
Sprejem v Beogradu ob italijanskem državnem prazniku
BEOGRAD, 2. Italijanski veleposlanik v Beogradu Ga-stone Guidotti je priredil danes v prostorih veleposlaništva sprejem ob obletnici proglasitve italijanske republike. Sprejema so se med drugimi udeležili podpredsednika zveznega izvršnega sveta Vukma-novič in Colakovič, predsednik zvezne skupščine Moša Pijade. državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič in načelniki diplomatskih predstavništev v Beogradu.
LONDON, 2. — Položaj v Angliji postaja vsak dan bolj resen. Ministrski predsednik Eden, ki je danes popoldne predsedoval prvi vladni seji po konservativni volilni zmagi, je moral ugotoviti, da je kriza, ki se napoveduje, najhujša po veliki splošni stavki leta 1926.
Se vedno stavka 70.000 strojnikov in kurjačev britanskih železnic, 20.000 pristaniških delavcev in nekaj pripadnikov trgovske mornarice, ki so začeli stavkati na lastno pest in ki so včeraj zahtevali podporo svojega sindikata. Toda mnoge druge sindikalne kategorije so že zahtevale povišanje mezd in se pripravljajo na stavkovno gibanje.
Najresnejša stavka je seveda na železnicah. Čeprav je 15.000 strojnikov in kurjačev nekega drugega sindikata, ki se ni pridružil stavki, obljubilo, da bodo vzdrževali vsaj zasilno železniško službo, je položaj čedalje slabši. Voditelji angleške sindikalne zveze so se danes ves dan razgovar-jali z obema sindikatoma strojnikov, s sindikatom železničarjev ter z ravnateljstvom nacionaliziranih železnic, da bi se našla rešitev. Pozno zvečer pa so morali obvestiti ministra za delo Moncktona, da ni bil dosežen noben napredek.
Jutri je zadnji delovni dan v tednu. Ce do večera ne bodo našli rešitve, bo nastala kriza v številnih industrijah, zlasti pa v jeklarnah. Danes je šest jeklarn v Zahodnem Wallesu, ki skupno zaposlujejo 3.00Q delavcev, napovedalo, da bo jutri zaprlo obrate. V prihodnjih dneh bodo sledile druge mnogo važnejše industrije.
Tudi ministrstvo za delo je danes zvečer v posebnem poročilu priznalo, da so se pogajanja razbila. Ministrstvo dolži za neuspeh pogajanj nesoglasja med sindikatom strojnikov in kurjačev, ki je proglasil stavko, in med sindikatom železničarjev, ki stavki nasprotuje. Ministrstvo zatrjuje, da bo še nadalje posredovalo za hitro rešitev sindikalnega spora. Verjetno bodo jutri podvzeti novi poskusi, tako pri sindikatih, kot pri železniškem ravnateljstvu.
Po londonskih ulicah še vedno kroži ogromno število avtomobilov. Preskrbova nje velemesta z živili je skoraj povsem poverjeno avtomobilskemu prometu. Velik porast prometa zadaja nove probleme tudi prometni policiji.
Ravnateljstvo angleških železnic je pozno zvečer objavilo izjavo, v kateri zatrjuje, da je pripravljeno »proučevati vs-e predloge, katerih namen bi bila dodelitev razumnih dodatnih koristi«, kar se tiče mezdnih zahtev stavkajočih strojnikov in kurjačev. Izjava železniškega ravnateljstva zaključuje s pozivom stavkajočim, naj »v spravljivem duhu« prenehajo s stavko. Ne zdi se pa zelo verjetno, da bo sindikat strojnikov in kurjačev pristal na poziv.
sti jeklarskega poola. Kot poročajo iz Luksemburga, se je danes tam sestala visoka oblast. proučila sporočilo predsednika messinske konference luksemburškega zunanjega ministra Becka in odobrila Mayerjevo imenovanje.
Danes je konferenca v Mes-sini nadaljevala z včeraj začeto diskusijo o predlogih Beneluksa za evropsko gospodarsko integracijo. K predlogu Beneluxa sta predložil italijanska in nemška delegacija .posebni spomenici o svojem stališču.
Nemška spomenica postavlja za učinkovitejše gospodarsko sodelovanje mea državami evropske	skupnosti pre-
moga ih jekla naslednje zahteve; 1. postopno liberalizacijo trgovinske izmenjave med državami skupnosti; 2. postopno znižanje carin; 3. postopno liberalizacijo prenosa kapitalov;	4. postopno li-
beralizacijo uslug; 5. čedalje svobodnejše gibanje oseb v deželah skupnosti; 6. sestavljanje norm	za zajamčenje
svobodne konkurence v okviru skupnosti, zlasti pa izključitev vsakršne diskriminacije nacionalnega značaja.
Italijanski zunanji minister Martino je danes zvečer izjavil, da je konferenca, ki se je zvečer zaključila, dosegla »res ugodne in mnogo obetajoče rezultate za prhodnost Evrope«. Sest	zunanjih mini-
strov držav evropske skupnosti premoga in jekla ne je
sporazumelo, da je treba čimbolj podpirati 1. razvoj in krepitev jeklarske skupnosti z gospodarsko integracijo na področjih, ki jih predvideva ustanovna pogodba poola, 2. splošno (horizontalno) integracijo evropskega gospodarstva s pomočjo ustvarjanja skupnega tržišča, 3. razvoj in krepitev integracije na področju prometa, tudi letalskega, in virov energije, zlasti nuklearne energije, 4. koordinacijo monetarne politike, 5. ustanovitev evropskega investicijskega sklada, 6. evropsko integracijo na socialnem in kulturnem področju.
Nadalje je Martino izjavil, da so sklenili sklicati konferenco za sklenitev mednarodne pogodbe, na osnovi katere bodo začeli izvajati ta program, kii ce mu bodo lahko pridružile tudi druge evropske države. Pred konferenco bo poseben odbor, sestavljen iz predstavnikov šestih vlad, izvedencev visoke oblasti jeklarske skupnosti, predstavnikov OEEC in evropskega sveta in delegata Anglije, skrbel za tehnično pripravo sklepov, ki jih bo treba sprejeti. Angleški delegat se bo dela lahko udeleževal bodisi kot dejanski član odbora (kot želijo države poola), bodisi kot opazovalec.
BERN, 2. — Švicarsko pravosodno ministrstvo je izdalo danes poročilo, v katerem zatrjuje, da je bila odkrita nedovoljena delavnost »komunističnih organizacij med Itali-
jani, ki živijo v Švici« in da so bile danes izvedene številne hišne preiskave.
Jugosl. dramski umetniki v Parizu
PARIZ, 2. — Vinraj so prispeli v Pariz člani Jugoslovanskega dramskega gledališča v Beogradu, Jugoslovanske u-nietnike so na postaji pozdravili zastopniki pariške občine, organizacijskega komiteja je-slivala, piani jugoslovanskega veleposlaništva in novinarji. Danes popoldne je veleposlanik dr. Bebler priredil sprejem na čast jugoslovanskih u-metmkov, ki so se ga udeležili številni kulturni in gledališki delavci Pariza.
TOJASKI ZAKONI v Zahodni Nemčiji
V Bonnu zanikujejo, da je Adenauer že imenoval prvih trinajst generalov bodoče nemške vojske
Martinove izjave
0 messinski konferenci
MESSINA, 2. — Danes se je v Messini nadaljevala konferenca zunanjih ministrov evropske skupnosti premoga in jekla Na včerajšnji seji so ministri, kot je znano, določili Renčja Mayerja za nove-
1 ga predsednika visoke obla-
BONN, 2. — Zahodnonem-i ška vlada, ki se je sestala | pod predsedstvom kanclerja Adenauerja, je danes odobrila drugi zakonski načrt v zvezi z oborožitvijo dežele. Doslej je vlada že odobrila zakon o novačenju prostovoljcev. Danes odobreni zakonski načrt določa, da se smejo vojaki po štirih mesecih vrniti v civilno službo in da jih morajo prejšnji delodajalci sprejeti na delo. Tako bo o-mogočeno onim, kj jim v vojski ne bi ugajalo, da se vrnejo v civilno življenje.
Bundesrat bo 10. junija v prvem čitanju razpravljal o zakonskem načrtu o prostovoljcih. Jutri pa bo ustanovljena komisija Bundesrata za evropsko varnost, v kateri bodo skoraj vsi ministrski predsedniki posameznih dežel.
Iz uradnega zahodnonem-škega vira pa zanikujejo informacije tujih agencij, da je kancler Adenauer včeraj že imenoval prvih trinajst generalov in višjih oficirjev v pristojnosti personalne komisije, ki še ni bila ustanovljena.
Iz Berlina pa poročajo, da je ravnateljstvo berlinskih železnic, ki je v sovjetskem sektorju in ki upravlja vse proge berlinske nadzemske železnice, včeraj dalo prerezati vse kable svojega internega telefonskega omrežja, ki direktno veže vzhodnoberlinske in zahodnoberlinske železniške naprave. 70 postaj nadzemske železnice v Zahodnem Berlinu nima več neposredne zveze niti z ravnateljstvom niti s postajami v sovjetskem sektorju.
Vzhodnonemško prometno ministrstvo je danes izjavilo, da so kable prerezali, ker se je pokazalo, da so «služili za-hodnoberlinskim vohunskim organizacijam, ki jih plačujejo Anterikanci«.
V dobro obveščenih virih zatrjujejo, da se bodo jutri v vzhodnem Berlinu sestali funkcionarji prometnih ministrstev Vzhodne in Zahodne Nemčijp m razpravljali o povišanju cestnin na vzhodnonemških avtomobilskih cestah, ki vodijo v Berlin.
Novi nemški ministri
BONN, 2. — Kancler Adenauer je izjavil danes voditeljem parlamentarnih skupin vladne večine, da bodo v sredo imenovani trije novi ministri zahodnonemške vlade.
Novi \ ministri so Heinrich von Brentano, ki bo prevzel zunanje ministrstvo Theodor Blank, ki bo postal obrambni minister, in Joachim von Mer-katz, ki bo prevzel funkcijo ministra za zvezo z Bundes-ratom.
Japonsko-sovjelski isionmi n
LONDON. 2. Danes popoldne so se v sovjetskem veleposlaništvu v Londonu začeli razgovori med sovjetsko in japonsko delegacijo o normalizaciji odnosov med obema državama. Sovjetiko delegacijo vodi Jakob Malik, veleposlanik ZSSR v Londonu, japonsko pa Suniči Matsumoto. Na današnjem sestanku so govorili predvsem o načinu pogajanj. O tem sta imela Malik in Matsumoto včeraj in danes predpoldne dva zasebna razgovora. Matsumoto je o teh razgovorih dejal, da sta bila v ozračju «miroljubne koeksistence«, da pa se bodo med pogajanji gotovo pojavi-ie težave
Na splošno sodijo, da bodo japonsko-sovjetska pogajanja trajala več mesecev. Poleg proglasitve prenehanja vojnega stanja med obema državama (ki .iuridično še vedno obstaja, ker ZSSR ni podpisala mirovne pogodbe v San Franciscu) je treba rešiti številna vprašanja, med njimi repatriacijo japonskih vojnih ujetnikov, ki so še v ZSSR. ter vprašanje otoka Sahalina in Kurilrkega otočja. Glede vojnih ujetnikov se zdi, da želijo Japonci podatke o približno 10.000 svojih vojakih, od katerih od konca vojne ni nobenih vesti. Nadalje je verjetno, da bodo japonski delegati načeli vprašanje sprejema Japonske v OZN.
BUENOS AIRES, 2. Predsednik Peron je danes podpisal zakon, ki sta ga že izglasovala poslanska zbornica in senat in ki odpravlja verouk v javnih šolah.
VVASHINGTON, 2. Predsednik Eisenhocver je podpisal zakonski načrt, ki določa globo tisoč dolarjev in zaporno kazen do največ petih let za one, ki bi grozili predsedniku ali podpredsedniku ZDA.
Zgovorne
«11 Piccolo« (od včeraj): eVidali uživa v Trstu še vedno popularnost in simpatije predvsem delavskih množic m ni videti, kako bi se mogel nadomestiti v sekretariatu partije«.
«11 Messaggero Veneto« (tudi od včeraj); «In če so med tržaškimi komunisti ljudje, ki sbrez slehernega dvomas razumejo, da je vse to umazana komedija, ki nočejo zanikati vse ono, kar je bilo v teh sedmih letih rečeno in napisano — vse v bistvu dokumentirana resnica — ki imajo hrabrost izja-
viti, da se s Hruščevom ne morejo strinjati, ker se rajši strinjajo z resnico in svojim dostojanstvom, potem te ljudi oabijo, naj samokritično razmislijo, t. j. naj zavijejo možgane in jih pošljejo ekspresno in priporočeno v nrade Ulice Botteghe Oscu-re».
Kakšna je ta slavna hrabrost, vemo!
Nekoč je leta 1947 glavni urednik lista «11 Lavoratore« napisal, da je za komuniste najboljši znak, da so na napačni poti takrat, ko jih njihov nasprotnik hvali...,
PRIMORSKI DNEVNIK
3. junija 195S
»POMIKMHI 1>M EV I
Na danaSnii dan }e leta 1875 umrl Georgea Bizet, fran-coski skladatelj.
Danes, PETEK 3. julij*
Klotllda. Radoslava Sonce vzide ob 4.18 ir' “*onLu„, 19.47 Dolžina dneva 15.19. vzide Ob 18.07 In zatone Jutri, SOBOTA *.
K viri n, Dika
P8UMET SKOZI TBŽ4ŠKU 1'KlSTtMŠIit: lili HMmH.lt lili Ml.lt I.RTtIS
1,148.3358 ton raznega blaga bilanca petmesečnega prometa
Promet se je povečal na račun pripeljanega masovne ga blaga. Ki nudi pristanišču le malenkostne zaslužke
Obseg prometa skozi Javna skladišča tržaškega pristanišča je v maju dosegel 235.000 ton, kar naj bi predstavljalo napredek, ker so lani v istem mesecu prepeljali le 199.285 ton. Žal pa je napredek tudi v tem mesecu, kot smo zabeležili že v vseh prvih mesecih tekočega in vrsti zadnjih mesecev preteklega leta. le navidezen, saj se je povečal izključno obseg pripeljanega blaga, medtem ko se je obseg odpeljanega blaga celo rahlo znižal.
V okviru Javnih skladišč so tako izkrcali skupno 183.000 medtem ko so lani le 145.683 ton. Vkrcali pa so 52.000 ton, medtem ko so lani v istem mesceu naložili na ladje 53.602 toni.
Nesorazmerno povečanje prihodov ob istočasni stagnaciji odhodov pa ni edina šibka točka pristaniškega prometa. Tudi v maju se je namreč cpazilo nesorazmerno povečanje dovoza masovnega blaga, ki nudi pristanišču le skromen zaslužek. Tako so v maju pripeljali kar 107.000 ton premoga in okrog 30 000 ton žitaric, medtem ko ostalih 53 tisoč ton sestavljajo razne pošiljke sladkorja, starega železa in drugega blaga. V istem mesecu pa so odpeljali okrog 20.000 ton lesa (ena izmed najnižjih številk v zadnjih letih) in razne količine drugega blaga, med katerim tudi 2.000 ton jeklenih vlitkov neke videmske tvrdke za turški trg.
Promet prvih petih mesecev skozi javna skladišča tržaškega pristanišča kaže podobno sliko, kot smo jo že opisali za promet v maju. Skupni promet se je tako dvignil in dosegel 1,148.332 ton. medtem ko je dosegel promet januar-maj v letu 1954 le 867 197 ton. Porast gre izključno na račun povečanih dovozov, ki so dosegli 909.542 ton	(lani	572.263	ton),	medtem	ko se	je obseg odpeljane-
ga blaga celo znižal in dosegel	letos	238.790	ton	(lani
290.934 ton).
Obseg pripeljanega blaga je izredno visok izključno na račun rekordnega dovoza p*e-moga, katerega so izkrcali v prvih petih mesecih kar 582 tisoč 410| ton (lani 348.528), deloma pa tudi žitaric katerih	so pripeljali	148.602	toni
(lani 127.463 ton).
Istočasno pa se je znižal promet z lesom, ki je dosegel letos 83.000 ton (lani 110.983). promet z avstrijskim magne-zitom 21 000 ton (lani 22.841) in posebno občutno izvoz raznega blaga, katerega so letos
vkrcali v pristanišču le 134 primerjavi tisoč 790 ton. medtem ko so ga lani 161.110 ton. Padel je tudi obseg prometa z obdelanim železom, papirjem, nitrati in drugim blagom.
Statistični podatki dokazujejo, da se je promet tržaškega pristanišča tako v maju, kot v vseh prvih mesecih tekočega leta v resnici močno poslabšal.
To je razumljivo, vaj razpolaga tržaško pristanišče še vedno z nezadostnim številom rednih pomorskih zvez in se tudi v zadnjih mesecih ni prav nič spremenil položaj glede rednih pomorskih zvez, katere vzdržujejo ladje vpisane v tržaškem pomorskem registru.
V juniju je tako predvidenih le 85 rednih odhodov (od katerih bodo vzdrževale ladje pod jugoslovansko zastavo 17). Ti redni odhodi bodo razdeljeni proti glavnim področjem takole; proti Španiji bo 5 odhodov, proti pristaniščem v Sredozemlju (Grčija, Turčija, Sirija, Libanon, Izrael, E-gipt) 44 odhodov, proti Afriki 16. proti Perzijskemu zalivu, Indiji in Pakistanu 3, proti Avstraliji 1, proti Zapadni in Severni Evropi 9, proti Severni Ameriki 7, proti Srednji Ameriki 5 in proti Južni Ameriki 3
Razdelitev teh rednih prog jasno govori, da je tako skupno število rednih ladijskih prog, kot zlasti pomanjkljive proge proti najvažnejšim prekomorskim pristaniščem nezadostno in da so zaradi tega upravičene zahteve gospodarskih krogov, da se število rednih pomorskih prog okrepi v povečanjem tržaškega ladjev-ja.
Pomanjkanje rednih pomorskih zvez pa se je seveda nujno odrazilo tudi na obsegu in zlasti na kvaliteti tržaškega pristaniškega prometa. Pri prometu masovnega blaga, za katero se plačujejo zelo nizke tovornine, namreč redna pomorska zveza in brzina dostave ni tako važna, ker ni tako pomembno, kdaj bo blago dospelo. To vprašanje pa je bistvenega pomena za promet dragocenega blaga, kjer te trgovec vpraša predvsem za čas dos’tave.
Poleg tega je na poslabšanje kvalitete prometa tržaškega pristanišča letpg prvič vplivala v zelo občutni meri okrepitev reškega pristanišča, ki je v prvih treh mesecih podvojilo svoj promet v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta, medtem ko je potrojilo tranzitni promet v
celotnim tranzitom, doseženim v 1954. letu.
Konkurenčna dejavnost Reke, kot tudi severnih pristanišč in istočasni negativni vpliv pomanjkanja rednih pomorskih zvez, neurejenih železniških in cestnih zvez z zaledjem in nerešenih ostalih pristaniških vprašanj je močno vplivala na poslabšanje kvalitete pristaniškega prometa in s tem tudi na dejansko znižanje dohodkov, katere prinaša Trstu promet skozi pristanišče.
Ta vprašanja postajajo zaradi tega vedno bolj pereča in bi bilo treba čimprej sklicati mednarodno konferenco o tržaškem pristanišču, kar se odlaša sedaj že več kot pol leta, in istočasno vsaj pričeti reševati vprašanje tržaškega pomorstva.
POSLEDICE GOSPODARSKE KRIZE V TRSTU
Nov kontingent izseljencev odpotuje danes v Avstralijo
Tokrat bo odpotovalo 56 Tržačanov, vendar s tem še vedno ni izčrpan kontingent, ki je bil do.očen za Trst
Danes odpotuje iz Trsta v Avstralijo ladja »Toscanelli«.
V Trstu se bo vkrcalo nanjo 90 izseljencev, od katerih je 56 Tržačanov. Ladja bo odplula okoli poldne v Benetke, kjer bo vkrcala 700 izseljencev iz Italije. To pot odpotuje iz Trsta v Avstralijo le majhno število izseljencev.
Mnogo pa jih bo odpotovalo 23. junija in 3. julija z ladjama «Fairsea« in «Flamima». in sicer skupno 1.300.
S temi odnosi pa še ne bo izčrpan kontingent izseljencev, ki je bil določen za Trst. Tudi iz izjav načelnika avstralske misije, ki ga je predvčerajšnjim sprejel vladni generalni komisar dr. Pa-lamara, je razvidno, da namerava Avstralija zvišati . kontingent tržaških izseljen- poslana osebna vabila.
cev, saj je načelnik misije zelo pohvalil tržaško delovno silo. izseljevanje se torej nadaljuje kljub škodi, ki jo bo zaradi tega utrpelo tržaško gospodarstvo, ki izgublja s tem specializirano delovno silo, ki je bila vedno ponos zlasti tržaške ladjedelniške industrije.
Skupščina
Razrednih sindikatov
Drevi ob 19. uri bo na sedežu v Ul. sv. Frančiška 20 skupščina aktivistov Razrednih sindikatov z naslednjim dnevnim redom: (Akcija in stališče Razrednih sindikatov do novega političnega položaja«. Za skupščino so bila raz-
PRED ŠTEVILNIMI PREDSTAVNIKI JAVNEGA ŽIVLJENJA
VČERAJ URADNA OTVORITEV
zgodovinskega muze v
Muzej v nekdanji rezidenci Habsburžanov bo v naše mesto privabil mnogo tujcev - Nujnost ureditve grljanskega področja
Včeraj zvečer je bila uradna otvoritev zgodovinskega
muzeja v miramarskem gradu. Otvoritvi je prisostvovalo veliko število gostov, med njimi generalni komisar dr. Palamara, župan Bartoli, predsednik pokrajinsekga sveta odv. Tanaseo in druge civilne in vojaške osebnosti ter predstavniki krajevnega tiska. Goste je sprejel in spremljal pri ogledu gradu višji nadzornik za spomenike in umetnostne galerije dr. Civiletti, ki je imel ob tej priliki tudi kratek govor, v katerem je prikazal zgodovino miramar-rkega grada in oseb, ki so v njem bivale ter njihovo usodo, ki je ostala v zgodovini tega krasnega gradu ob naši lepi obali.
Miramarski grad je bil zgrajen pred skoraj 100 leti. Zgradil ga je Maksimilijan Habsburški, ki je po nekaj letih žalostno končal svoje življenje V Mehiki, kjer so ga u-streliji. Po prihodu Italije so v gradu uredili zgodovinski muzej, ki je bil odprt javnosti od 1928 do 1931. leta, ko se je v gradu nastanil vojvoda Aosta. Od tedaj naprej je
ŠE IZ POROČILA TRGOVINSKE IH INDUSTRIJSKE ZBORNICE
PADANJE ŠTEVILA ZAPOSLENIH se je nadaljevalo tudi v marcu
Skupno je bilo zaposlenih 20. marca na tržaškem področju 85.359, brezposelnih pa 18.985
Iz poročila trgovinske zbornice za marec smo zadnjič u-gotovili, da sta mala in srednja industrija še vedno preživljali hudo krizo in da se je v veliki industriji zboljšal položaj samo v ladjedelništvu. Za mesec marec pa so zanimivi tudi podatki o zaposleni in brezposelni delovni sili. Ti podatki nam v primerjavi s februarjem kažejo, da je število zaposlenih nadalje padlo, hkrati pa naraslo število brezposelnih, čeprav gre le za majhne razlike.
20. marca 1955 je bilo po podatkih urada za delo zaposlenih 85.359 oseb, to je 482 oseb manj kot v februarju, ko je znašalo število zaposlenih 85.841 enot. V primerjavi z lanskim marcem pa se je število zaposlenih znižalo kar za 2163 enot oziroma za 2,47 odstotka. Podatki o brezposelnih pa so naslednji: 20. marca je bilo vpisanih 18.985 brezposelnih, to je 169 več kot v februarju, ko jih je bilo 18.816. Od brezposelnih je bilo 39 odstotkov žensk,
Ce razčlenimo število po raznih panogah, vidimo, da jih je bilo v industriji 30.558, v obrtništvu 4.160. v trgovini 13.635, v bankah in zavarovalnicah 2.374, v poljedelstvu 147, v javnih službah 29.903 in v pomorstvu 4.582. Primerjava s februarjem nam pove, da se je v marcu znižalo število zaposlenih v industriji za 172 o-seb, v pomorstvu za 132 oseb, v javnih službah za 369 oseb. medtem ko se je v drugih panogah malenkostno zvišalo. Padec zaposlitve v javnih
lužbah je pripisati predvsem r bazoviški okolici. Za njo je padcu števila zaposlenih pri | v precejšnji daljavi brnel mo-
SELAD, katere vključuje statistika med javne uslužbence. Število javnih uslužbencev je vsekakor še vedno visoko, saj je komaj za dobrih 600 enot manjše kot v industriji. Seveda so med javne uslužbence všteti tudi pripadniki civilne policije, ki jih statistika še vedno navaja 6.460.
Število brezposelnih pa ve deli po raznih panogah takole: industrija 11.303. trgovina 5.845, banke 80, kmetijstvo 60, javne službe 287, pomorstvo 1.410.
Zanimiva je tudi razčlenitev brezposelnih po poklicih. Največ Je bilo brezposelnih težakov, in sicer 3.026; za njimi pridejo uradniki, ki jih je bilo brez posla 2.868, na tretjem mestu so kovinarji, ki jih je bilo brez dela 1.968. Brezposelnih krojačev in šivilj je bilo 994. mizarjev 525, električarjev 492. šoferjev 415, tiskarjev 383, pleskarjev 261, zidarjev 186, tkalk 164, pekov 102 itd
Padanje števila zaposlenih kaže, da tudi pričetek pomladi ni prinesel izboljšanja kljub mnogim obljubam rimskih in tržaških oblasti. Celo v ladjedelništvu, ki si je z novimi naročili opomoglo, se niso še vrnili na delo vsi suspendirani delavci.
Prometna nesreča
40-letna Rosa Campani s Trga Cavana 4 se je včeraj proti večeru vračala po cesti z veselo družbo z izleta po
Reševalcem nagradne uganke
Doslej smo prejeli že lepo število rešitev naše nagradne uganke in vsak dan jih prihaja več Mnogi reševalci so rešitvam pridružili tudi čestitke ob deseti obletnici izhajanja (Primorskega dnevnika«, za kar se jim najlepše zahvaljujemo.
Razen prav redkih izjem so vse doslej poslane rešitve pravilne, kar tudi dokazuje, da uganga ni bila težka in da so reševalci pravilno razumeli naša navodila. Kljub temu pa ponavljamo še enkrat na kratko, kako se je treba ravnati: Ce vseh deset črnih izrezkov, ki smo Jih objavljali v prejšnjih dveh tednih, pravilno sestavite, dobite figuro, ki kaže - kaj, so mnogi reševalci tud' pis-
meno razložili (kar pa seveda ni potrebno). Druge rešitve niso mogoče. Imeti pa morate seveda vseh deset odrezkov. Sestavljeno figuro nalepite na papir ali dopisnico in Jo odpošljite upravi Primorskega dnevnika, Trst, Ul. San Francesco 20. Lahko pa rešitev izročite tudi vaškemu ražnašalcu, ki bo poskrbel, da bo prišla v prave roke.
Rešitve mora naša uprava dobiti do 10. junija; kasneje poslanih pri izžrebanju ne bomo mogli upoštevali. Čeprav Je sicer še dober teden rasa, prosimo reševalce, da bi s pošiljanjem rešitev čimbolj pohiteli, da ne bo s pregledovanjem rešitev zadnje dni preveč dela.
tor in ko se je nekoliko obrni, la, da bi pogledala, kaj gre proti njej, jo je nepričakovano zaneslo proti sredi ceste, S tem je praktično zaprla pot 36-letnemu Brunu Horrakhu iz Ul. Romagna in njegovi 32-let-ni spremljevalki Renati Moise iz Ul. A. Vittoria 2, ki sta bila namenjena V mesto. Šofer je hotel sicer preprečiti nezgodo in je v ta namen v zadnjem trenutku ostro zavil mimo ženske, a jo je kljub temu rahlo oplazil. Campanijevi se je posrečilo obdržati ravnotežje, medtem ko sta se sku-terista prevrnila na tla, kjer sta obležala
Z zasebnim avtom so ju morali odpeljati v bolnišnico, kjer so ju sprejeli na I. kirurškem oddelku, kjer so možu ugotovili poleg omotičnega stanja tudi razne rane in praske na rokah in po obrazu, za kar se bo zdravil 7 dni, ženski pa pravtako omotično stanje ter številne praske po rokah in kolenih. K sreči tudi zanjo nič hudega, ker bo okrevala v 8 dneh.
Motorja sta trčila
Okoli 15, ure sta se 33-letni težak Silvan Černič iz Ul. Fonte Oppia in njegov 48-letni znanec Paolo Surani vozila z motornim kolesom BSA, katerega je šofiral prvi, po Miramarskem drevoredu smeri Barkovelj. Komaj pa sta moža privozila do bencinske črpalke «Ozo», ki stoji skoraj na vogalu z Largo Ro. jan pa sta se iznenada znašla pred drugim motorjem, ki je prihajal v nasprotne strani in na katerem sta se vozila 32-letni Giuseppe Smundin iz Ul. S. Davis in 36-letni Antonio Lui iz Videmske ceste.
Trčenje je bilo neizogibno in tako so se vsi štirje znašli skupno z vozili na tleh. Černič je takoj vstal nepoškodovan in je priskočil ostalim na pomoč. Brez zdravniške pomoči pa ni šlo in tako so Suracija odpeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, ostala dva pa sta se odpeljala tja z zasebnim avtom, ki je tedaj privozil mimo. Zdravniki so Su-raciju izprali rano in razne praske na nosu in desni nogi. Smundinu rane na čelu, Lui-ju pa praske na rokah. Vse tri so odslovili in jim priporočili, da bi se sami zdravili. Prva dva bosta okrevala pri-
grad ostal vedno zaprt za javnost. Samo majhen del mira-marskega parka je ostal na razpolago javnosti. Za časa vojne in v vseh dosedanjih povojnih letih je bil ves park skupno z gradom zaprt.
Po 24 letih je tržaškemu prebivalstvu in tujim turistom ponovno omogočeno, da si ogledajo ta zgodovinski in naravni biser. Grad in ogromen park. ki se razteza na malem polotoku, kjer so bili nekoč vinogradi pridnih pro-seških in kontovelskih kmetov, predstavljata nedeljivo celoto in se tako umetno kot naravno izpopolnjujeta. Notranjost grada je bila sedaj pod vodstvom in nadzorstvom višjega nadzorništva za spomenike in umetnostne galerije lepo urejena in vsi zgodovinski predmeti, pohištvo, u-metniške slike in drugo so bili razporejeni v glavnem tako, kot so bili za časa bivanja habsburškega princa in njegove žene. Dr. Civiletti je v svojem govoru tudi, dejal, ;da niso še uspeli postavit! na svoje mesto vse, kar je bilo v gradu. Poudaril pa je, da upajo, da bodo ob stoletnici zgraditve gradu našli vse dragocenosti, ki so jih odnesli iz gradu in tako izpopolnili to, kar še manjka.
Priznati je treba, da so tako grad kot park lepo uredili in nedvomno je, da bosta predstavljala za domačine in za tujce privlačno turistično točko, kjer jim je poleg krasne okolice na razpolago tudi zgodovinski muzej. Za kroniko moramo tudi povedati, da nam prav nič ne ugaja moderni stil nekdanje prestolne dvorane, Ta dvorana je sedaj moderno opremljena z modernimi naslanjači, z neonsko razsvetljavo in podobnim, kar popolnoma kvari celotno starinsko in zgodovinsko o-zračje in občutek, ki zajame obiskovalca, ko gre skozi številne dvorane, knjižnico, dnevne sobe, spalnice itd. Nekdo je sicer pripomnil, da bi ureditev prestolne dvorane po izvirnem stilu bila predraga in da so zato to dvorano opremili z bolj cenenim pohištvom. Toda dejstvo je, da je ta »moderna« dvorana v sto let starem gradu popolnoma neumestna in je podobna navadni hotelski čakalnici. Niti umetniške slike, ki visijo na stenah te dvorane, ne pridejo do tistega izraza kot v o-stalih dvoranah, ki so po stilu ohranile svoj značaj.
Zgodovinski muzej v miramarskem gradu je urejen v 15 dvoranah pritličja in prvega nadstropja. V delavnikih bodo obiskovalci za ogled muzeja plačali 100 lir. V nedeljah pa ri bodo domači in tuji turisti lahko ogledali muzej brezplačno.
V bivši konjarni pa bodo u-redili še muzej aplicirane u-metnosti, ki je bil v Trstu u-stanovljen že pred vojno
ni nikoli dobil ustreznih prostorov.
Ureditev miramarskega parka v zgodovinski muzej je naletela tudi na nekatere kritike Nekatere osebe so predlagale, naj bi miramarski grad uredili za hiralnico revnih starčkov. Toda mnenja smo. da bi morale oblasti zgraditi hiralnico posebej in je prav, da so določili grad za zgodovinski muzej, ker so s tem valorizirali ta del naše lepe o-bale in bo miramarski grad ostal odprt vsej javnosti. Hkrati pa bo predstavljal vabljivo točko za tuje turiste, ki imajo ob tržaški obali zelo malo urejenih turističnih točk. Ko pa smo že pri tem predmetu, naj omenimo še nujnost ureditve grljanske obale in celotnega grljanekega področja. ki je danes v obupnem stanju. Ta ureditev je nujna ker je Grljan	v neposredni
bližini Miramara in se izpolnjuje z miramarskim parkom in gradom.
Gradnja novih šol
Te dni so začeli z deli za povišanje šolskega poslopja italjanskega licea «Oberdan» v Ulici Paolo	Veronese. Ta
dela, kot tudi	dela za povi-
bližno	v 10 dneh, tretji pa ,	sanje šolskega	poslopja itali-
v	petih.	i	janskega liceja	«Dante» v Uli-
ci Giustiniano, ki so že v teku, so vključena v program večjih javnih del tržaške občine v okviru 2 milijard lir izrednega nakazila, ki jih je občina dobila od vlade. Poleg teh del bodo letos začeli zidati med drugim tudi nova šolska poslopja na Opčinah, v Grljanu v Križi, na Lovcu in v Ulici Rossetti.
Obvestilo zavarovancem INAM
Zavarovanci, ki so jih med 3. in 31. majem za časa stavke osebja INAM v občinskih ambulantah pregledali zdravniki INAM ter jim priznali nesposobnost za delo, so vabljeni, da se po 9. uri dne 3. junija zglasijo izključno v pristojnih ambulatorijskih središčih INAM, da se uredijo vse formalnosti glede bolezni za izplačilo bolniške podpore.
To vabilo ni naslovljeno le delavcem, ki so še vedno bolni, marveč tudi tistim, ki so bili nezmožni za delo po 3. maju in so ozdraveli pred 31. majem.
Sprejem pri dr. Palamari
Včeraj je bil na sedežu vladnega generalnega komisariata na Trgu Unita svečan sprejem, ki ga je priredil vladni generalni komisar ob obletnici proglasitve italijanske republike. Sprejema so se udeležili predstavniki civilnih in vojaških oblasti. predstavniki politič, nih, gospodarskih, kulturnih in drugih organizacij, vsi župani področja, konzularni predstavniki in druge osebnosti tržaškega javnega življenja.
V dopoldanskih urah je bila na dvorišču vojašnice na Opčinah vojaška parada, v kateri so sodelovale enote pehote, topništva, tehničnih oddelkov, finančnih stražnikov, policije in aviatičarjev.
SLOVENSKO NARODNO OLGDALIStE zn Tržaško ozemlje
GOSTOVANJE DRAME Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora
V sredo ». junija 1935 ob 21. uri v dvorani Prosvetnega
doma na OPČINAH
V četrtek 9. junija 1955 ob 16.30 in ob 21. uri v kino-
dvorani v SKEDNJU
„IVANA IZ LORRAINE"
Drama v treh dejanjih Spisal: Maxwell Anderson	Prevedel:	Jaro	Dolar
Režiser: Jaro Dolar	Scenograf:	Vlado	Rijavec
Prodaja vstopnic za OPČINE: dve uri pred pričetkom predstave pri blagajni dvorane.
Prodaja vstopnic za SKEDENJ: v torek in sredo od 11. do 13. in od 17. do 19. ure v Ul. Roma 15-11, ter dve uri pred pričetkom predstav pri blagajni kina.
Dr. Klodič upokojen
Sporočajo, da je bil dr. Pavel Klodič, bivši poveljnik tržaškega pristaniškega poveljstva, upokojen. Dr. Pavel Klodič, ki je bil za časa ZVU edini visoki funkcionar slovenske narodnosti, je 1910. leta promoviral na graški univerzi za doktorja prava. Nato je stopil v državno službo kot sodni uradnik na tržaški sodniji. Kasneje je bil premeščen na vladni pomorski urad v Trstu.
Za časa prve svetovne vojne je bil član posebne komisije za ureditev novega pravilnika za pomorščake. Po končani vojni je bil nameščen t> pristaniškem poveljstvu v Trstu v oddelku državne imovine.
Avgusta 1945 ga je ZVU imenovala za poveljnika pristaniškega poveljstva. Na tem položaju je dr. Klodič ostal do oktobra lani, ko je prišla v Trst Italija. Na tem položaju si je dr. Klodič pridobil veliko zaslug in priznanj od vseh, ki so imeli z njim opraviti in predvsem v pomorskih in industrijskih krogih. Hkrati je bil tudi član upravnega sveta industrijskega pristanišča. Dr. Klodič je tudi član pomorskega muzeja. Poznan je tudi kot vsestransko izobražena oseba z znanjem tujih jezikov in še posebno kot slikar. V Trstu je dr. Klodič ustanovil Združenje prijateljev morja.
Italijanska vlada mu je sedaj priznala položaj načelnika oddelka ministrstva za trgovinsko mornarico' in mu s tem izkazala prizanje za njegovo neutrudno delo na tržaškem pristaniškem poveljstvu. Ponovno poudarjamo, da je bil dr. Klodič edini visoki funkcionar, ki ga je. imenovala bivša ZVU in da je kljub raznim intrigam s svojo sposobnostjo in pridnostjo obdržal tako visoko odgovorno mesto.
Dr. Klodiču, ki odhaja v pokoj, želimo vse najboljše in še nadaljnje uspehe v slikarski dejavnosti.
POLOŽAJ	M INDUSTRIJSKA IVI PRISTANIŠČU
27 oh	istojecim podjetjem
se bo	do pridružila nova
V glavnem pa gre le za manjše tovarne in obrate, ki ne bodo bistveno vplivali na razvoj pristanišča	
PROSVETNO DRUŠTVO « IVAN CANKAR » priredi 12. junija t. I. izlet na Vlšarje in k Be-lopeškim jezerom.
Vpisovanje vsak večer na sedežu v Ul. Montec-chi 6-1 V. od 20. do 21.30.
Vidalijeve muke
ANSA je izvedela, da je Vi-dali dane«, predsedoval seji izvršnega komiteja, namesto da bi poročal aktivu o položaju, v katerega je zašel. Na današnji seji se je baje Vidali le posvetoval s svojimi najožji-mi sodelavci. Na sprejemu pri vladnem generalnem komisarju Palamari ob priliki praznika proglasitve republike pa ji Vidali izjavil, da čaka na objavo uradne izjave o razgovorih med ZSSR in FLRJ. Verjetno je sklical centralni komite za proučitev beograjske izjave. V krogih »demokratičnega ’ centra« sodijo, da bo Vidali — po poročilu AN-SE — morda tudi odstopil od svojega stališča, kar pa naj bi bilo le (taktično odstopanje«, češ da gre pri sedanjem nasprotovanju Vidalijeve partije le za različne taktične oblike ene same politične akcije.
V žaveljskem industrijskem pristanišču se bodo po daljšem zastoju pričela graditi nekatera nova podjetja, medtem kc je pred kratkim pričelo obratovati nekaj manjših industrijskih obratov.
V kratkem bo tako pričela s proizvodnjo tovarna «CIPC1», k, bo izdelovala železne konstrukcije za potrebe čistilnic mineralnih olj in druge naprave za kemijsko industrijo. V omejenem obsegu pa že deluje tovarna «Giovanni Giu-liani«, ki proizvaja specialne zidake iz cementa tipa «Orsi-ni». Ti votli zidaki so zamenjali do sedaj uporabljane polne in so naleteli na ugoden sprejem na tržaikem trgu, saj sedaj pokupijo celotno produkcijo za gradnjo novega pokritega trga. Sedaj izdelajo okrog 5.000 zidakov na dan in bodo v juliju proizvodnjo podvojili.
Nova livarna «FASEt» bo zgrajena v približno osmih mesecih in bo proizvajala jeklo za vlečene izdelke :n lito železo Različnih kvalitet. Podjetje bo manjšega obsega in bo izdelovalo okrog 2.000 ton železnih izdelkov na leto, katere bodo skušali prodati predvsem na tržaškem trgu in v deželah Bližnjega vzhoda. Proti koncu leta pa bi morala pričeti obratovati livarna
«Frausin», ki bo predelovala jeklene vlitke.
Pripravlja pa se graditev; tovarne plastičnih proizvodov «PLA-IN», podjetja «TRIM», Ki bo proizvajalo embalažo iz kovine in mline za koruzo. V kratkem se pričakuje tudi gradnja posebnega elektrome-haničnega obrata za galvanizacijo raznih kovinskih predmetov in zlasti ladij, kar bo finansirala družba «SVEM».
Vsa ta nova podjetja, ki se pridružujejo 27 že obstoječim podjetjem v žaveljskem industrijskem pristanišču, so le skromnega obsega in gre v večini primerov bolj za obit-niške delavnice kot industrijske objekte.
Nesreča na delu
Zaradi hudega udarca na prstu leve noge z verjetno kostno poškodbo in zloma gležnja iste noge so morali včeraj zgodaj popoldne sprejeti na ortopedskem oddelku 44-letnega težaka Antona Krečiča iz Ul. Perarolo 69.
Krečič, ki bo po mnenju zdravnikov okreval v 20 ali v 30 dneh, je izjavil, da mu je med razkladanjem bombažnih bal v starem pristanišču ena izmed teh padla na nogo.
( GLEDALIŠČA )
VERDI
Pri gledališki blagajni se nadaljuje prodaja vstopnic za zadnji koncert orkestra Tržaške filharmonije s sodelcjranjem violinista Franca Guli. ja pod vodstvom dirigenta Franca Caraccio-la. Koncert bo jutri ob 21. uri.
PROSVETNO DRUŠTVO V KRIŽU vabi na
plebtto zuhavG
ki bo jutri 4. junija ob 20. uri na prostoru letnega kina
IGRAL BO DRUŠTVENI ORKESTER
Ljudska prosveta
Seja odbora PD flvan Cankar*
bo danes 3. t. m. ob. 20.30 v društvenih prostorih. Ker se bo razpravljalo o bližnjem občnem zboru.. priporočamo točnost in udeležbo vseh.
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
V nedeljo 5. t.m. ob 11. uri dopoldne v, kino dvorani v NABREŽINI mladinska igra Oskarja Wuehnerja
»PASTIRČEK PETER IN
KRALI RRILJANTIN“
ob 16. uri
igra Eduarda de Filippa
VABILO
Uprava SNG v Trstu vabi tiste, ki imajo veselje za delo na področju igralske umetnosti in bi se v tej radi izpopolnili, da se prijavijo do 10. junija 1955 v pisarni SNG, Trst, Ul. S. Vito 17, tel. 38236 v u-radnih urah od 9. do 13., kjer dobijo vsa pojasnila glede avdicije, načrta za igralsko izobrazbo i. dr.
PETEK, 3. junija
Tll*< '•*W!S''AJA1^tl.
11.30 Lahki orkestri; ^
triGki iz tehnike. 1 ; nurr)j o£
kogar nekaj, J^-4^ Glasba; ^ zornik; 13.00 Vesela
zorniK; io.vo »v.---- -Cllasoa po željah; 17-- „ nceit čajanka: 18.00 Pro*°petv:n£isi «■ za klavir; 18-40 IJ®!*.*,., glzi* Kodermac; 19.00 KniaHM ^ s, 19.15 Sola in vzgo-,atP i9.30p,t: pripravila na pofcunlce* 20-05 stra glasba; 20.00 Sport^; Ritmične skladbe z* .55 I®; 20.30 Slovenski oktet, ' ulturnl termezzi; 21.00 Tržasto** * razgledi,- 21.15 Iz V«#L 22.00 21.45 Zabavna	pf>*
Novi amersf: ,
per;
Književnost: Novi	K»n-
povedniki; 22.15 Sebim** jj.39 ■ felo in orkesi«..^ iz filmov; 2J.w
cert za felo in orkes Glasba ples.
T It IS I' *•	„	*!
11.00,	13.00,	14.00..
ski dirki po Italiji. 1*
Elio Cantamosca:	1|«	JaW#il
G Cergolija:	21.05	bim	R#.
koncert pod vodstvom n-sa Parodija.
It O »> K R
Slovenska poročila:
tjis.
Prijatelje lepega petja vabimo na
KONCERT
ki bo prihodnjo nedeljo, dne 5. junija ob 17. uri na Kontovelu. Bogat, spored umetnih in narodnih pesmi bosta izvajala mešani pevski zbor prosvetnega društva iz Barkovelj in moški zbor fantov s Proseka-Kontovela pod vodstvom Milana Pertota.
( ŠOLSKE VEST/ )
Ravnateljstvo državne nižje trgovske strokovne šole v Trstu sporoča, da bodo pismeni, praktični in grafični izpiti za nižji tečajni izpit v poletnem roku 1955 v naslednjih dneh:
V soboto 4. junija 1955 slovenščina.
v	ponedeljek 6,	junija	1955
knjigovodstvo in trgovsko računstvo,
v	torek	7.	junija	1955	trgo-
vinstvo - praktične vaje, v	sredo	8.	junija	1955	mate-
matika,
v	petek	10.	junija	1955	steno-
grafija;
v soboto 11. junija 1955 italijanščina.
v ponedeljek 13. junija t955 strojepis.
PričecelČ pismenih nalog dnevno ob 8.30,
DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV
vabi ob zaključku šolskega leta na
ples
ki bo jutri 4. junija ob 20.30 v Ul. Montecchi 6 Igra jazz orkester
Vstop samo z vabili, ki jih lahko dvignete vsak dan od 8. do 19. ure v Ul. Roma 15.
■Padec z vespe
Medtem ko se je 35-letni Franc Andreasič iz Ul. G.R. Carli vozil s svojo vespo po neki stranski ulici v okolici Doline je zaradi peščene poti zdrsnil z vozilom in se zvrnil na tla. Ker se je ranil, so ga morali z rešilnim avtom odpeljati v bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili precejšnjo in tudi globoko rano na trebuhu z verjetno mišično poškodbo, zaradi česar so ga sprejeli na I. kirurškem oddelku, kjer so mnenja, da bo okreval, razen seveda če ne nastopijo komplikacije, najkasneje v 10 dneh.
IZPRED
KAZENSKEGA SODISCA
Znižana kazen
11. decembra lani okoli 23.30 se je pri Sv. M-M. Sp. v bližini stavbe št. 1319 razlegel v noč zategel krik ženske. Neki policijski agent, ki je tedaj šel mimo, se je presenečeno obrnil in opazil, kako je neka ženska kričala in tekla njej pa je sledil moški, ki je bil videti pijan.
Agentu ni ostalo drugega, kot priskočiti ženski na pomoč. Ta se je predstavila za 21-letno Roso Ricci. por, Agri-cola in rojeno v Bariju. Izjavila je, da stanuje v bližini in da jo je 30-letni Giuseppe Verduno, stanujoč v isti stavbi kot ona, nadlegoval z vabilom, da bi mu sledila. Ker je bil pijan, re je ustrašila in zbežala. Agent je seveda takoj stopil k Verdunu, ta pa ga je pričel žaliti in ga s tem prisilil, da je ravnal po zakonu. Povabil je Verduna na policijsko poveljstvo, toda mož ni hotel o tem nič slišati in se začel tudi z vsemi silami upirati, dokler se a-gentu v civilu nista pridružila še dva v uniformi ter spravila Verduna k pameti
Na poveljstvu je mož seveda vse zanikal. Kljub temu so ga prijavili sodišču pod obtožbo žalitve javnih funkcionarjev, odpora do agentov in pijanosti. Sodnik dr. Cos-su ga je 22. istega meseca obsodil za žalitev in pijanost na 6 mesecev in 15 dni zapora ter na 10.000 lir denarne kazni. Glede obtožbe odpora pa je izrekel svojo nepristojnost in predal akte o procesu tožilstvu, ki jih je poslalo v nadaljnji postopek okrožnemu sodišču.
Istočasno ie seveda Verduno vložil priziv in tako se je sodišče znašlo v čudni zagati: soditi bi ga moralo za odpor in obravnavati tudi njegov priziv. Oboje P* so združili in medtem ko so ga oprostili obtožbe odpora zaradi pomanjkanja dokazov, je eodi-šče potrdilo obsodbo na 6 mesecev in 15 dni zapora zaradi žalitve, a mu je kazen za pijanost znižalo od 10.0(10 na 3 tisoč lir denarne kazni.
Preds. Fabrio, tož. Pascoli. zapisn. Petrocelli, obramba odv. Bologna.
13.30. 14 30, 19.30 in ".> rf Hrvaška poročila, vsjk
20-20.	el5	lU5,
Italijanska poročila.
19.00 in 23.00.	«00 K9, 6.40 Jutranja S,aS^a-.ved - rt
ledar - vremenska n »P®* <joW* poved čašg; 7'jfi ^ ll.OO jutro; 7.30 Za naše 2®8e'jtl dvo-jugoslovanskih konceh jg.45 ran; 13.45 Glasba po ž?»sKj Narodne pesmi poje z. ja,r. n> Filiplič - Podlogar - Stanke, harmoniko igra Avg ,o 00 Iz d*:
17.00 Iz znanih oper, 18J" 30.0O lavskega sveta; 19-15,*;njh Popularna parada P1®?",- 0221: vov:	20.30 Pregled «* jKi i« 20.40 Igra in poje,
pevski zbor MKUD ^ tšo(-nin Grgur« iz Pakraca, • jotlaii-ni komorni koncert. U“ ^ Glasna Sebastjana Bacha: z ij !i-beni intermezzo: 21.30 5 jjob* roka cesta; 21.40 Iz JLvarjalnf slovenske zborovske u= j„ or-sti. Izvaja komorni zdu ^ jj kester radia Ljubljana, ritma v ples.
~ v k « l •’ '* m 327,1 m, 202.1 ,n'„212jjo. 12-30'
Poročila ob 5.00. 6.u0. ••
15.00. 17.00 in 22.0»	jj.05
11.00 Radijski koleda.r’ N)Jlej Glasbena medigra; 1J: zavih*n Rode:	»Pujsek	si ž®‘ dt)e
rep«; 11.30 Drobne skta likih mojstrov:	12-10	_laVgo	V1"
z našimi prireditelji	poSld"
helčič: 13.00 Želeli ste ere!e šajte! 13.30 Križem skob "^44» in filme; 14.30 Novi * ,g20 pl' Igra godba na pihala; ■ jug^" san spored pesmi in PjrVt Kt,nT slovanskih narodov; . * ^at>*v cert po željah; 17- . 13.1O glasba iz raznih krajev. je ženski zbor Svobode pra. 18.45 Igra saksofonist Srev» preK-žil; 20.15 Daniel G-rurn murje v narodni nesm '
IhlKVI/JJ* jir-
16.45 Reportaža o kačev Gira v Trento; l';„, f v zoološkem vrtu; k/t11. «Gozdni velikan«: 20.50	j#9
tar, intrvjuji in BartalUe p*#' nje o etapi Cortina --mčž 21.15 Andre Roussin 1*’ telev. igra, potem dnev in športna poročila.
Rossetti. 15.30:	«Malaga»,	M.
O’H »ra, D. Carey.
Encelsior. 16.30: «Hočem biti tvoja«, A. Gardner, R, Mitchum.
Fenice. 16.30: »Zaklad Amazonke«, F Lamas, R. Fleming.
Nazionale. 16.30: »FBI, operacija Las Vegas«, R. Conte, J. Ben-n«tt.
FUodrammatico. 16.30: »Tri broad. wa.yska dekleta«, D. Reynoids, M. in G. Champion.
Supvcinema 16.30: »Parisova lju. bimka«, H. Lamarr, M. Serato.
Arcobaleno. 16.00: »Sedem nevest za sedem bratov«. J. Potvell. H. Keel.
Astra Rojan. 16.00: »Postelja«, D. Addams, M. Carol, Mladoletnim prepovedano.
Capitol. 16.00:	»Suzana	je spa-
la tukai«, D. Re.vnold.
Cristalio. 16.00: «Pritic igralcev«, R. Burton. J. Dgrek.	j
Grattacielo. 16.00: «Potopljeni zaklad«, J. Russell
Alabarda. 16.00: «Major Bradv«, J. Chandier.
Ariston, 16.00: «Sramoten pohod«, P Law(ord, J. Raie.
Armonia. 15.15:	«Birmanske ti-
gre«, D. Clark.
Aurora, 15.30:	((Norosti leta«,
M Monroe.
Garibaldi. 15.30:	«Divjak», M.
M Fiore.
Ideale. 16.00:	«Pogumen princ«,
Mason
Imparo. 16.00:	»Živio general
Jose«. P Goddard.
Italia. 16.00: »Senca«, M. Toren.
S. Marco 1600: »Dež«, R Hay-worth
Kino ob morju. 16.15: »Gospodične. ne ozirajte se po mornarjih«.
Moderno. 14.00: »Okrvavljena puščica«, C. Heston.
Savona. 14.30: «Poijubi me Katica!«, K. Grayson,
Visle. 16 00: »Veriga sovraštva«, H. Remv.
Vittorio Veneto. 15.30: »Rapsodija«, E. Taylor
Azzurro. 16.00: «Saskatchewanski rdeči jopiči«, A. Ladd.
Belvedere. 16.00: »Potopljeno mesto«, R. Ryan.
Marconi. 14.30: »Zlat konjiček«, B. Grable.
Massimo 14 30: «Vicomte iz Bra-gelona«, G. Marchal.
Novo Cine. 14.30: «San Francisco«, C. Gable
Odeon. 16.00: »Lepoiice noči«, J'. Crcs.ov. Mladoletnim prepovedano
Rauiu. ,600: «Jezdi vaquero», A. Gardner
Secolo. 14.00:	»K/otilka usode«,
S. Hayward
Venezia. 16.00: »Javanski upornik«. F. Murray.
Skedenj 18.00: »Razkošne mane-1\ ake«.
Kino na Opčinah. 18.00: «Spalni-nica mladoletnih deklet«, J. Marais, F. Arnouil
TRSI Ul. sv Frančiška 20/111. tel. J7-338
sprejema in-serate. male ’	aruf°
oglase, osmrtnice ir\ jj d® od 8. do 12.30 in °°
18. ure
EXPB£SS
ADRIA
TRST Ul. Cicerone st. ’ tel. 29241
BIVANJA^,,,.
nit morju, v ob j c z c r i b zdravili*®1
in
IZLETI ,unij
odhodi 19. in - jv. 'S 3., 10.	H..	p A R L?
31- julija viet. v AN;
ter drugi izlet* zjpANj GLIJO, SV1CO. t^Dl-JO, NEMČIJO. »'L. navske dežele
■ ...Lin.
Preskrba UT" . jji navadnih.
in tranzitni'* v
za Jugoslavijo
it
Prodaja v0Z",'SstA ?a J, avtobuse K	„dh<|d'
MILAN - dnevni
ob 21. uri	na	t<*
GENOVO - trikrat
don, odhod " jtif,
COMO-CHIASSO odll0d
krat na teden.
ob 21' Uar,.vni nrfh°
11 Dl NE - Pun 8-311 a
ob 6.30. 7.30, ° , 0Č
belluno - rf"ev hodi ob bJjneVni 0 TREVISO - «"e
hodi ob 8 oclhodi 0 ŠKOFIJE -	1« 20
5.30, 12,	'
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami
sočustvovali
ob
n«*1
mestljivi izgubi naše d^age in nepozabne rn.unur n.u.T.n .»i \/fl
Prosek, 3. junija 1955
Kako je mogel prof Omari
'maši,
šol« Ne l&ngtem.asi
lo možna pot,
politične dis-Dlosnega druž-i se je v njem
končani
os deseti orni m m mšini_ [
SPOMNIMO
se naših padlih
Marija furlan
rojena v Gabrovici nmrla v Ravensbruecku
EMIL PEROSA rojen v Kopru 4. 9. 1925 padel 26. 9. 1944 na Reki
, STELIO PAOLI rojen v Trstu 29. 2. 1923 Padel 17. 10. 1944
EG1DIO FOGAR rojen v Kopru 12. 9. 1924 pogrešan od 6. 5. 1943
f , JOSIP PERIC °jen v Vel. Repnu * "'rt zaradi posledic
GIORDANO PIERI rojen v Trstu 15. 7. 1929 padel v Istri 10. 10. 1944
roj.n viktor pecah
" v Prebenegu 1. 1. 1921 Pogrešan Od 20. 4. 1944
BOGDAN PEČAR rojen v Prebenegu 25. 12. 1924 pogrešan od 15. 6. 1944
OB PRIJATELJSKEM OBISKU INDIJSKE PARLftMEMTARME DELEGACIJE V JUGOSLAVIJI
I ndi jsko - jugoslovanska koncepcija
aktivne koeksistence
r0jJnANl,'° PETAROS U(nr| v Borštu 23. 3. 1924
v Rižarni s d lozs
DARKO PEZA rojen v Dekanih padel v Istri 3. 3. 1944
0vJv°SIP PURIC
J,'l1 Bepnu 20. 11. 1922
»»tlel 20. 1. 1944
MARIJAN PETAROS rojen v Borštu 21. 11. 1919 padel v Novem mestu E. 1941
Tesni prijateljski odnosi, ki vojni in posebno zadnja leta vzpostavili med indijskim ljudstvom in jugoslovanskimi narodi, so izraz njihove goreče ‘ skupne težnje, da se rešijo svoje stoletne zgodovinske zaostalosti, da se uvrste kot enakovreden člen v svobodno skupnost e-nakopravnih narodov, da se svet otrese pošastne perspektive ponovnega vojnega spopada in se ljudem ter narodom svega sveta zagotovi mir brez katerega je človeštvu nemogoče zagotoviti njegovim potrebam in dostojanstvu u-strezne življenjske pogoje njegov nadaljnji razvoj družbenega osvobajanja in duhovnega snovanja. Ta težnja je danes gonilna sila v dozorevajoči zavesti vseh, ki so v teku zgodovinskega dogajanja bili samo objekt vseh vrst in oblik nasilja, zasužnjevanja in izkoriščanja, a so se v zaporednih fazah nezadržnega zakonitega razvoja postopno prebujali, zahtevajoč vse bolj glasno in dosledno tudi zase tiste pravice, ki jim po naravnih ter človeških zakonih pripadajo. In ko so se ves čas po končani drugi svetovni vojni na prizorišču svetovnega političnega dogajanja, kot posledica in izraz tem težnjam izrecno nasprotnih reakcionarnih družbenih aspiracij, začele uveljavljati takšne oblike meddržavnih in nasploh družbenih odnosov, ki so svet razdelili na dva nasprotna si in skrajno sovražna vojaško-politična bloka. s tem da se, sledeč svojim posebnim sebičnim interesom, prej ali slej na oborožen način, spopadeta, sta se prav Indija in Jugoslavija, v zavesti, da tako tolmačita želje in hotenja ne samo majhnih zaostalih dežel, ki bi v takšnem spopadu neogibno prenehale obstajati, ampak vseh naprednih množic sveta, ki vidijo v vojni splošno nesrečo za svoje eksistenčne možnosti in napredek, sta se torej Indija in Jugoslavija z vsemi svojimi močmi aganži-rali, da to preprečita, da skupno z vsemi ostalimi naprednimi silami obvarujeta svet pred njegovim splošnim uničenjem.
Da sta se tl dve, geograrsko tako oddaljeni deželi, ki se še pred kratkim časom nista dobro poznali, naenkrat znašli na isti poti uporne in dosledne borbe za mir, za enakost med narodi in državami, za iskreno sodelovanje med temi, proti politiki vojaških in političnih blokov, ki že po naravi svojega bistva ne samo da potiskajo svet v vojno, marveč odrekajo majhnih narodom in deželam sleherno pravico do lastnega svobodnega mišljenja in obstoja, je iskati osnovni razlog v tem, ker sta si njuni zgodovinski usodi tako nenavadno podobni, in to ne samo glede pre-ttanega trpljenja, žrtev, stoletnih stremljenj po svobodi in junaškem odporu proti njunim zasužnjevalcem v preteklosti, marveč tudi danes* ko bi bila nujna težko priborjena svoboda, njuna bodočnost. kakor tudi svoboda in bodočnost svega sveta, če b: se v svetovnem merilu u-veljavila ter potrdila politika blokov, smrtno ogroženi. Nujno in naravno je bilo potemtakem. da sta se ti dve državi zbližali, v kratkem času navezali najbolj pristne in tesne stike, združili ter vzpo-redili svoje sile, da bi na ta način sledeč svoji zgodovinski družbeni dolžnosti in človečanski vesti, kar največ pripomogli, ob podpori seveda vseh enako mislečih ter stremečih sil. za mirno ureditev v svetu vseh spornih vprašanj, za dobro in 1 plodno sožitje mpd vsemi državami, ob medsebojnem spoštovanju neodvisnosti, notranjega načina ureditve ter političnih oblik, ki bi na ta način ne mogle predstavljati povoda za medsebojna trenja in celo spopade, ampak bi imeli biti izključno notranja zadeva posameznih dežel samih.
Za utrditev te, lahko mirno rečemo, jugoslovansko-indijske koncepcije glede možnosti normalizacije svetovne politične situacije, brez katere se nikakor ne bo moč izogniti nadaljnjemu zaostrovanju mednarodnih odnosov, kakor tudi ne, kot logični posledici takega zaostrovanja, nevarnost oboroženega spopada, sta ee navezovanje	stikov in	politič-
na koordinacija v zadevnih naporih med obema deželama v zadnjih letih intenzivno razvijala ter krepila. Pospeševalo Se je sodelovanje na vseh področjih:	političnem,	diplo-
matskem, gospodarskem, kulturnem, prišlo je do izmenjave izkušenj	in predstavnikov
obeh dežel, potem je Indijo obiskal sam predsednik jugoslovanske	republike	maršal
Tito, a enotnost nazorov in namenov obeh dežel se je v najvišji meri izrazila v znani skupni deklaraciji.
Zdaj je na obisku v Jugoslaviji indijska parlamentarna delegacija, v kratkem pride tudi predsednik Nehru, ki se je pred tem namenil ob-
iskati tudi SZ , in vzhodnoevropske dežele, z edinim namenom in željo, da ge napravi vse za ohranitev miru, za zbli-žanje med nasprotujočimi si deželami, za zmago načela o mirni aktivni koeksistenci v svetu, ki pri konkretni situaciji. kakršno imamo danes v svetu, edina odpira človeštvu jasne perspektive in miren pogled v prihodnost. Spričo možncsti, ki si jih je človek i' svojim umom in izkušnjami danes ustvaril s sprostitvijo ter obvladovanjem neslute-nih količin naravne energije, a še bolj spričo nevarnosti, da bi se te energije, ob tokratni blokovski mentaliteti ter stanju politične psihologije, uporabile za medsebojna obračunavanja in s tern za uničenje obstoječe civiliza- sebej predsednik Zvezne ljud- jateljskem obisku v Jugosla-
vsem svetu, edino možna pot. Jt
iz slepe ulice politične dis-	■■ Ayi,
kriminacije in splošnega druž-
benega nasilja, ki se je v njem pf . -ir .?	MaJS/'1
svet nahajal domala ves čas	imA&SB
v teh zadnjih desetih letih po p
Zato menimo, da ga ni da- k res v	svetu človeka, ki	bi z	> 'sjBt'*-■'
olajšanjem, simpatijo in	nav-	;
dušenjem spremljal ^ napo-
vine težko preizkušeni, zaradi
tega tudi v demokratičnem	*j&.	jmet'
duhu do konca prekaljeni de-	||
napredno mislečimi množica- la	'
svojih	in vseh ostalih	dežel
sveta.	V tem smislu je	goste	Sef indijske	parlamentarne de-
inv P°zftavil°	tudi	legacije,	ki	je	te	dni	na	pri-
jugoslovansko ljudstvo, se po-
Evropska	plač
in njena dosedanja vloga
Ker so se kratkoročna posojila pogosto spremenila v dolgoročna, se išče nova rešitev za izključno kratkoročna kreditiranja
cije, je pot. ki jo nakazujeta Indija in Jugoslavija, podprti od milijonskih množic pc
ske skppščine Moša Pijade. ko jim je ob njihovem prihodu izrekel dobrodošlico.
viji, Krisnamurti Rao, poslanec iz pokrajine Maisura
Resne gospodarske motnje, kakor tudi potreba, da še te
motnje odstranijo 'ter potreba po tesnejšem mednarodnem gospodarskem sodelovanju na sploh so v povojnem obdobju navajale tudi na potrebo podvzemanja širših mednarodnih ukrepov za snovanje in zagotavljanje normalnega mednarodnega trgovinskega in plačilnega prometa. V ta namen bi moralo v svetovnem obsegu služiti tudi ustvarjanje takih mednarodnih ustanov kot so mednarodni monetarni sklad in splošni sporazum o trgovini in carinah. Posebno mednarodni monetarni sklad bi s pomočjo kratkoročnega kreditiranja moral omogočiti nemoteno razvijanje mednarodne trgovine in mednarodnega plačilnega prometa.
Sedanje težkoče strukturalnega značaja, ki so posledica neenakomernega razvoja v svetu, so kmalu pokazale, da sklad s svojimi sredstvi ne bo mogel zagotoviti potrebne
NOVA	PANOGA	ZNANOSTI,	KI
llcnai/mlna napoved vulkanskega izbruha ki ki bila lahku rešila 1IIU življenj
Nad 3000 znanstvenikov, med katerimi tudi nekajsVetoVnih ,,kapacitet", seje lotilo posebne znanstvene panoge, ki obeta čloVeštVu Večjo Varnost pred raznimi prirodnu mi katastrofami - NoVa znanost bo pomagala tudi V borbi proti raznim epidemijam
Cez dve leti bo lov na losose v vodah Vzhodne Kanade izredno bogat... Cez tri leta bo v ZDA zavladala velika epidemija gripe... Vsakih 37 let se dogajajo na Kitajskem veliki potresi... V razdobju med letom 1980 in 2000 bc na področju severne hemisfere vrsta zelo ostrih zim in hladnih poletij... V zahodni Evropi bo blagovni promet posebno visok okoli 1. 1965...
Ali gre tu za »prerokovanja« kakega novega Nostradamusa. katerim nihče, k: ima vsaj nekaj soli v glavi, ne veruje? Ali gre morda za neka lažna prerokovanja kakega fakirja ali «čudodelca«?
Ne! To so navadne prognoze, katere bi sicer lahko mirne duše imenovali prerokovanja, vendar so rezultati znanstvenih raziskovanj strokovnjakov popolnoma nove panoge v znanoeti. tako imenovane znanosti o ciklusih, ki jo povprečnemu človeku popolnoma neznana. In vendar dela v tej panogi znanosti ali če hočemo reči na tem znanstvenem področju že več kot 3.000 visoko kvalificiranih znanstvenih delavcev, ki jih vodi poseben odbor, v katerem so tudi znanstvenik/ svetovnega slovesa in med njimi slavni anglesiki biolog Huxley, brat prav tako znanega književnika Aldau‘a Huxleya, slavni ameriški a-stronom Shapley, direktor observatorija harvardskega vseučilišča. slavni zoolog Harold Anthony, direktor ameriškegi zveznega zoološkega muzej* v Washingtonu, znanstvenik Charles Abbot in neki drugi sloveči znanstveniki Potemtakem so pokrovitelji te nove znanstvene dejavnosti same svetovne «kapacitete» in to je najboljši dokaz, da je ta veda zares na znanstvenih temeljih.
V cem je pravzaprav delo omenjenih 3 000 znanstvenikov? Znanstveniki skušajo odkriti tako imenovane cikluse v najrazličnejših prirodnih pojavih. Njihova predpostavka je sledeča: čim se neki pojav dogaja v pravilnih časovnih razdobjih, se lahko napove tudi v bodoče. To, kar se je v preteklosti večkrat ponovilo v določenih čarovnih razdobjih, se bo verjetno dogodilo tudi v istih obdobjih v bodoče. Redna obdobja in ponavljanje nekega pojava daje prerokovanju značaj znanstvenih prognoz, ki lahko postanejo popolnoma gotove.
Razumljivo je, da je potrebno najprej odkriti te pojave, ki se ponavljajo v določenih razdobjih. Zaradi tega 300 znanstvenikov danes proučuje preteklost in to na področju prirodnih. kakor tudi na področju navadnih »človeških« dogodkov in na temelju tako zbranih podatkov ti znanstveniki izdelujejo grafikone teh pojavov.
Namen vsega tega? Odkriti periodične pojave raznih epidemij, velikih potresov, velikih poplav, vulkanskih izbruhov in podobno.
Čeprav traja ta raziskovalna dejavnost komaj nekaj let. *o bili doslej doseženi že izredni rezultati, ki so pokazali, da se celo nekateri posamezni pojavi, o katerih nismo niti slutili, dogajajo in razvijajo v določenem časovnem ritmu in to s tako točnostjo, da jih lahko napovedujemo
Nekaj primerov s tega področja:
Epidemije posameznih bolezni se javljajo v točno določenih časovnih obdobjih. Tako se večje epidemije dif-terijg pojavljajo v svetu vsakih sedem let, epidemije gripe pa vsaka tri leta. Velike poplave Nila se dogajajo točno vsakih 37 let.
Nova znanost je šele v začetku svojega razvoja. Toda ko bo dokončano velikansko raziskovalno delo in ko se bo odkril obstoj ciklusa, ter ko se bodo ti ciklusi izračunali in nekako podrobneje ugotovili. bo vsa ta znanost imela velikanski praktični pomen. To bo uspešno orožje za preprečevanje nesreč, ki lahko doletijo človeštvo.
Ce se dokaže obstoj stal-1 tako točno napovedati izbruh?
Po dolgoletnem proučevanju zgodovine tega vulkana je odkril, da se erupcije tega vulkana dogajajo vs-akih 65 let in preteklo leto je bilo vprav 65 let od zadnjega izbruha.
Na drugem koncu sveta, v Kanadi, je neko veliko podjetje za prodajo krzna odkrilo, da v določenih letih njegovi lovci prinesejo na trg posebno mnogo krzna risov in da je to krzno po tvoji kakovosti zelo dobro. Poseben strokovnjak tega podjetja je pregledal vse arhive «Družbe Hudsonovega zaliva« vse od leta 1944 do pred nekaj leti in pri tem ugotovil, da traja ciklus, sodeč po lovu. devet let in da ie vsako deveto leto, lov dejansko izredno ploden In ta ugotovitev je podjetju omogočila, da pred določenim letom v ciklusu najame večje število lovcev kot sicer in da si tako nalovi čim več divjadi, kar podjetju seveda prinaša večje dobičke.
Prof. Rex Herse.v s pennsil-vanskega vseučilišča pa je odkril. da tudi efektivno stanje moških prehaja skozi določene cikluse, ki trajajo od dveh do šest tednov, kar je odvis-
nih in točnih velikih meteoro-loških ritmov, se bodo lahko napravile metereološke prognoze tudi za nekaj let naprej. Ni potrebno posebej omenjati, kakšno korist bo imelo vse to tudi za poljedelstvo, industrijo, trgovino, ribištvo in podobno. Ce se- pokaže na pr. da se v določenem kraju dogajajo manjši ali' večji potreti, poplave in podobne priročne katastrofe v določenem ritmu, v določenih ciklusih, bo s tem omogočeno, da se prebivalstvo teh krajev pravočasno umakne in da se zagotovijo primerni ukrepi proti njim.
Zoologi bodo, odkrili " take cikluse, tudi pri vrsti raznih divjih živalih in zato se bodo .lajiko podvzgli,,razni.^ukrepi za zaščilo, divjadi Sred u-ničenjem, medtem, ko /bo v obdobjih obilja dovoljen lov v večjem obsegu.
Pred kratkim je kalifornijsko ribolovno gospodarstvo zajela prava katastrofa, ko so nenadoma brez sledu izginile iz kalifornijskih vod* velikanske jate sardel in drugih plavih rib. Ta pojav ie morda pokorava določenim časovnim ciklusom. Ce ie to točno in če se taki ciklusi ur gotovijo, kalifornijska -11 //lovna industrija v bodoče ne bo dočakala takih ciklusov nepripravljena.
S tem važnim znanstvenim raziskovanjem te ne ukvarjajo samo ameriški znanstveniki, ampak tudi skupine znanstvenikov v mnogih drugih državah. In tako je «.oy za ciklusi« zavzel že mednarodni znanstveni obseg. In vprav izven Amerike So bili dosežen: na tem področju prvi važni praktični uspehi.
Japonski znanstveniki dr. Omari, ki je profesor geologije na tokijskem vseučilišču, se že vrsto let ukvarja s proučevanjem 'ciklusov o dejavnosti raznih vulkanov na Daljnem vzhodu. Po dolgem proučevanju je pred dvema letoma poklical k sebi skupino japonskih novinarjev in jih prosil, naj v svoiih časopisih objavijo njegovo izjavo, v katerih je trdil, da bo neki vulkan , na Kurilsken o-točju, ki je. že več desetletij miroval, začel ponovno bruhati. Dr. Omari je celo določil točen mesec, v katerem sc bq to zgodilo in pozival prebivalstvo otoka, naj se v lastnem interesu umakne iz bližine vulkana. Toda nihče ga ni hotel poslušati, kar bi se sicer tudi dalo razumeti. Toda mirni vulkan se je pre-'budil' točno, tistega meseca, kot je to določil japonski pfrfS-sor in pri trm izbruhu je .zgubilo življenje več sto ljudi.
no od vsakega posameznika, pri čemer pa je točno določeno, da so pri posamezniku tl ciklusi vedno enaki.
Vsaka dva tedna se ljudje več ali manj bolj intezivno nagibajo k depresijam kot v ostalem času
Doslej so odkrili mnoge cikluse. Poramezne cikluse je znanost poznala že prej, kot na pr. znani sončni enajstletni ciklus tako imenovanih senčnih peg. Toda en tak ciklus je napravil na znanstvenike poseben vtis, ker je enak mnogim pojavom, ki na prvi pogled nimajo med seboj nobene zveze. Gre za tako imenovani 37-letni ciklus, ki prihaja do izraza pri mnogih ponavljanjih posameznih pojavov na pr. pri polarni svetlobi. pri velikih potresih na Kitajskem, 'pri' velikih ptfpla-vah Nila, pri ostrih zimah v Cenlralni Evropi in pri nekih drugih pojavih, ki se ponavljajo tecno vsakih 37 let.
In to pomeni lahko, da imajo vsi ti pojavi neki določen skupen vzrok, ki bi po njegovem odkritju lahko zelo pomagal človeštvu, hkrati pa zelo pomagal vsej znanosti.
organizacije mednarodnega .iu industrijska proizvodnja teh plačilnega prometa. Pritisk na držav pokazala mpogo manjši ta sklad je bil tako močan, porast.
da je praktično moral pre- Toaa kljub nedvomnim u-
nehati z izvajanjem svojih osnovnih nalog. Zaradi nujnosti tega problema se je začela iskati nova rešitev v ožjem, regionalnem obsegu in to najprej v Evropi, katere gospodarstvo je bilo hudo prizadeto zaradi vojne in zaradi motenj, ki so nastale v svetovnem gospodarstvu.
Globoke povojne politične in gospodarske spremembe so naletele v Evropi na poseben odraz Težnja po formiranju posebnih političnih in gospodarskih blokov in v zvezi s
spehom je bilo funkcioniranje plačilnega mehanizma Evropske plačilne unije otežkoče-nc zaradi strukturalnih težav, ki so privedle do vedno bolj določene polarizacije držav članic na države — dolžnike in države — upnike. Kot posledica tega se je kreditiranje po Evropski plačilni u-niji, ki je bilo v načelu zamišljeno kot kratkoročno, v določenih primerih spremenili. v dolgoročno, kar vsekakor ne ustreza državam — upnikom. Te države se ne le po-
tem procesi gospodarskega iz- j stavile zahtevo da se VPT*' popolnjevania ki so se ne-han* deficitmh držav čm-odvisno drug od drugega za-! PreJ res,, ampak da se tud, čeli v vzhodni oz. zahodni
Evropi, so privedli tudi do enostranskega reševanja problema organizacije trgovinskega in plačilnega prometa v okviru teh dveh področij. Dočim je v okviru Zahodne Evrope sedanja družbeno-go-spodarska struktura in obstoi večjega števila zasebnih, več ali manj ločenih nacionalnih gospodarskih organizmov zahteval ustanovitev mednarodnih mehanizmov, ki bi mogli zagotoviti potrebno stopnjo sodelovanja na področju trgovine in plačilnega prometa, ki v Vzhodni Evropi, v pogojih načrtnega gospodarstva mednarodnih organizacij ter vsklajevanja načrtov na temelju gospodarskih področij, ustvarjanje takih organizmov ni bilo potrebno. To je eden izmed razlogov, da Vzhodna Evropa ni šla dalje od bila-teralizma, razen nekaj trian-gularnih sporazumov, v katerih je bila vključena Finska.
V Zahodni Evropi je liberalna politika, v po,yezovat$ju z državno kapitalističnimi oblikami in metodami v povojni dobi smatrala ustvarjanje posebnih mednarodnih organizmov samo kot pot k ustvarjanju’ enotnega 'in svobodnega tržišča. Politika liberalizacije trgovine in multilateralizacije medevropskih plačanj. ki ie bila uvedena po OEEC odnos-
za v bodoče onemogoči isji-liovo čezmerno zadolževanje. Iz teh razlogov se je po konsolidaciji dolgov deficitarnih držav, do katere je prišlo v lanskem juniju, v okviru OEEC začelo težiti k sklepom, ki bi onemogočili izkoriščanje Evropske plačilne unije za dolgoročno kreditiranje deficitarnih držav. Z druge strani je relativna stabilizacija gospodarskih razmer v državah Zahodne Evrope in predvsem uspešno reševanj* problema dolarskega deficita in večanje zlatih in dolarskih rezerv pri večjem številu zahodnoevropskih držav omogočilo to, da so se začele iskati nove rešitve v pogojih večje konvertibilnosti glavnih evropskih valut.
Medtem ko so se še pred letom dni postavljali predlogi o potrebi neposredne ukinitve EPU in prehoda na konvertibilnost vsaj glavnih evropskih valut, je postopoma prevladalo mnogo bolj umerjeno gledišče, ki nakazuje na potrebo popolnega sodelovanja vseh držav pri reševanju problema konvertibilnosti in post opnefi a prehoda na konvertibilnost v pogojih nadaljnjega ostajanja mehanizma EPU. postalo je jasno, da bi neposredno uvajanje konvertibilnosti moglo privesti do ukinitve liberalizacije in ponovne vzpostavitve bilaterazma, kar bi spravilo v nevarnost
no po EPU, bi morala orno- vse do seda) d°sežene rezul-
gočiti postopen prehod na svobodno trgovino in na popolno konvertibilnost valut. Na ta način je bila Evropska plačilna linija (EPI!) zamišljena kot začasen mehanizem, ki raj do zagotovitve popolne konvertibilnosti valut, omogoči sistem multilateralnih plačanj in hkrati služi kot važen instrument kreditiranja Sistem multilateralizacije ifleifscbbjnlh plačanj in kreditiranja, ki ga izvajajo države čtanice Evropske plačilne u-nije od njene utemeljitve leta 1950. je v precejšnji meri pripomogel k razširjenju in stabilizaciji trgovine med temi državami. Tako je obseg njihove medsebojne izmenjave v letu 1954 dosegel v odnosu na leto 1950 kar. 135 odstotkov. dočim je v istem obdob-
tate.
Hkrati je bila sprejeta tudi zamisel d ustanovitvi posebnega evropskega sklada, ki bi prevzel določene funkcije v kreditiranju normalnega plačilnega prometa. Za razliko od EPU bi ta sklad ne deloval avtomatično, ampak bi od primera do primera dodeljevat kratkoročna posojila. Zamisel o tem skladu je bila v zadnjem času določenn v toliko, da bi ta sklad'razpolagal s sredstvi kakih 550 do 6(10 milijonov dolarjev, od česar bi okoli 320 milijonov dolarjev vplačale države članice, ostalo pa bi vzeli iz ame-i.ške vloge, ki so jo ZDA dale pri osnovanju Evropsko plačilne unije. Hkrati prevladuje mnenje kontinentalnih
(Nadaljevanje na 4. strani)
						 -		——		 					— tm	 ■ MM Jf.ii.i_i'. ■ OB 161. OBLETNICI SLOVENSKE OSNOVNE ŠOLE NA KATINARI					
N	a igrišče, namesto.	<c šo.	is!	ki	maši
Prihodnjo nedeljo bo ka-tinarska slovenska šola praznovala ltil. obletnico obstoja. Ob tej priložnosti smo dobili sledeč dopis, ki oživlja življenje tedanjih osnovnošolskih otrok, ki je hkrati v marsičem podobno tudi življenju sedanje osnovnošolske mladine.
Dopis objavljamo v celoti:
Preteklo bo skoraj petdeset let, ko sem hodil v tretji ali četrti razred ljudske šole na Kati tiari. Natančnega leta in dneva se seveda ne morem spominjati, ker si dnevnika nisem pisal in gotov o tedaj še vedel nisem, da se podobni dnevniki sploh zapisujejo.
Jutro je bilo krasno, kakor pač more biti majsko jutro v naravi na podeželju in tudi v takem kakršni sta .bili še tedaj Lbnjer • in Katinara. Treba je bilo iti v šolo in nnukmn sevpdn ta V /
Kako so štirje lonjerski učenci igrali ,.na lavre," medtem ko so bili drugi pri šolski maši in v šoli
ta. Pouk se je začele tedno ob 6. uri, šolska masa pa ob polosmih. Pri maši ni bilo klicanja kot v šoli.
Starši so nas redno pošiljali tudi k šolski maši, ki je bila v katinurski cerkvi, prav blizv. šole. K maši grede smo se na cesti dobili štirje pravi vrstniki. Namesto pravih imen, bom napisal raje le d itna-ča imena ali pridevke, ker se mi zdi, da tl-le lepše zvenijo in ker bi drugučt itak bilp preveč — slavnih — Čokov.
Sestali smo se torej Lu-
katov, Blažkov, Stršinov in Pušarjev. Pogovarjali smo se o «tfžlfih dolžnostih)) u-čencev ‘in o prelepij vabljivi prirodi, kakor se pač pogovarjajo učenci ljudske
Šolski upravitelji slovenskih osnovnih šol tržaške okolice leta 1969: zadnji na desni (stoji) šolski upravitelj slovenske osnovne šole na Katinari Jančar
da bi nam bil že tedaj duh «virha» (kadila) neprijeten, toda vonj pomladanske prirode je bil vendarle za nas tako zapeljiv, da smo sklenili ostati v odprti naravi, vsaj za časa maše.
Sli smo na odprto Golov-ko, kakih tri sto metrov stran od šolskega poslopja. Poleg mladega borovega gozdiča, od koder se je slišalo živahno gostolenje ptičev, je bil tedaj tudi pašnik in na njem primeren prostor za igrišče.
eDokler se konča maša, pravi prvi, imamo pol ure časa».
sNo, kaj pa naj delamo?» vpraša drugi.
sVeste kit j, reče spet prvi, pa vrzimo eno na lavre, saj„ tudi veliki najraje igrajo ,na bale’4 ; »Kako bomo pa vedeli, kdaj' se' konča masa, da bomo pravočasno v soli?»
*Saj bpmo slišali, ko bo ura v zvoniku odbita osem«, odgovori spet prvi.
In igra je šla gladko in zabavno naprej, pridno smo metali ploščate kamne iz konca v konec igrišča, nosili se po vsaki igri ecici baci» ter pozabili na maso in tudi na šolo. Iz zvonika ni bilo slišati »likakega bitja ure, sonce pa je prilezlo že precej visoko in kaj m c -no grelo. Od tekanju sem ter tja smo se že začeli pot iti..,
«Kaj pa če je ura v zvoniku pokvarjena#, s* oglasi eden sovrstnikov.
»Saj res«, smo mu pritrdili ostali t ije in kar nenadoma stekli v šolo. V hipu smo se zavedli, da je gotovo preteklo več kot pol ure odkar smo bili na igrišču. Sroje dolžnosti do šolskega pouka pa nismo nikakor hoteli zanemariti.
Ko smo prišli k šoli, odnosna k cerkvi, ni bilo tam videti žive duše in na ce-
sti je bilo vse. tih o. Le skozi odprta šolska okna je bilo slisati glasno zlogovanje in čitanje učencev ter oster glas učiteljev. Na zvoniku so kazalci kazali že skoraj deveto uro...
Kaj sedaj? Mašo smo zanemaril i, s poukom pa je drugače. Opustiti ga ne smemo, pa naj se zgodi karkoli. In pogumno smo jo vsi štirje mahnili naiavnost v razred. Sicer pa vendarle nekoliko previdno in v božjem strahu pred neznanim..,
Zares, piačilo za naše lepo dejanje in zamudo smo dobili takoj ob vstopu v razred. Naš dobro znani šolski roditelj, stari Martelanc, z dolgo brado in še daljšimi rokami nas je pričakal za vrati razreda, — najbrž nas je že prej opazoval iz šole na Golovko. Vsakemu je prisodil po eno krepko po plečih takoj ob našem vstopu v razred. Blažkov je skoraj padel na tla. Stcer je Blažkov pozneje rekel, da udarec ni bil tako hud. ker da se ie nalašč bolj pripognil iu naglo vstopil.
Pravi konec dogodivščine pa je bit šel? doma, ker smo morali zamudo javiti staršem, ki so nam — vsaj rnem — zapeli bolj razumljivo mašo kot je bila šolska oziroma cerkvena.
V šolo smo pa le pridno in radi zahajali, ker smo re tam naučili mnogo lepega n koristnega, kar bi nam bdt starši in drugi ne mogli nuditi.
Mislim tudi, da t»e pretiravam, uko rečem, da smo katiuarski farani lahko ponosni na svojo šolo z njenimi bivšimi, in sedanjimi šolniki, kajti iz nje je izšlo razmeroma mnogo prav dobrih in sposobnih učencev in učenk v čast in ponos vsem tržaškim Slovencem.
D. PUSARJEV
PRIMORSKI DNEVNIK
— 4 —
S. Juniji 1955
GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK
BURNA SEJA MESTNEGA OBČINSKEGA SVETA
Notranji spori označujejo
štiristransko sredinsko formulo
vDvoboj* /ucalli-Bernardis zaradi socialdemokratske zahteve po razči ščenju govoric glede življenja članov upravnega sveta civilne bolnice
Sejo mestnega občinskega »veta, ki je bila v sredo zvečer, bi lahko označili s sledečimi besedami: razobešanje umazanega perila. Seja je potekala v «dvoboju» med socialdemokratskima svetovalcema prof. Zucallijem in dr. Devetakom na eni strani ter županom dr. Bernardisom na drugi strani.
Med tem «dvobojem» je župan dokaj živahno, kar ni v njegovi navadi, odbijal trditve socialdemokrata Zucallija, da je treba spremeniti pravilnik, s katerim imajo občinski uslužbenci pravico dobiti občinska stanovanja. Zu-calli je predlagal, naj bi se ta pravilnik zaradi povečanja zahtev spremenil, tako da bi lahko konkurirali tudi tisti uslužbenci, ki niso vpisani v seznam stalnih uslužbencev.
Se bolj živahno pa je postalo, ko je župan skušal odgovoriti na drugo Zucallijevo interpelacijo, s katero je zahteval, naj bi se mu pojasnili postranski zaslužki in plače članov upravnega odbora go-riške civilne bolnišnice, kjer je eden izmed vodilnih oseb Longino Culot, ožji sorodnik pokrajinskega predsednika odv. Culota. Vprašanje je bilo dokaj točno postavljeno.
župan pa ni nanj točno odgovoril ampak se je odgovoru ognil s trditvijo, da so na razpolago na pristojnih organih točni računi. Zucalli je dejal, da bi bilo dobro javnosti povedati, kakšni so ti prejemki, ker se o upravljanju civilne bolnišnice govorijo najrazličnejše stvari, ki naj bi postavljale v slabo luč u-pravo bolnišnice in pa občinski svet, ki je upravo izvolil.
Morda je prav zaradi tega, ker se te vesti zelo vztrajno širijo po mestu, prišlo včeraj na občinsko sejo veliko poslušalcev. In ti poslušalci ni-so imeli prilike slišati vzrokov teh govoric. Delno jim je župan sam povedal in s tem seznanil tudi tiste, ki teh vesti še niso slišali. Med drugim je župan dejal, da se govori, da baje člani upravnega sveta potujejo v Rim v spalnih vagonih in da za eno potovanje potrošijo pol milijona lir, da baje prejemajo po 5.000.000 lir letno. Pripomnil je, da so to govorice, ki jih je mogoče slišati v kavarnah, po beznicah, da jih je baje mogoče slišati od tega ali onega bratranca, da pa se o vsem tem nič točnega ne ve in da bo mogoče o tem podrobneje razpravlja-
SEJA SOTODEMJSKEGA OBČINSKEGA SVETA
Obstajajo možnosti
za napeljavo vodovoda v Sovodnje
Na predzadnji seji sovodenj-skega občinskega sveta, na kateri so odborniki razpravljali o raznih upravnih zadevah, so med drugim sprejeli sklep za izdajanje kotil brezposelnim v delovnem centru ter sklep o dodatnih nakazilih občinskim delavcem.
Največ pa se je razpravljalo o nabavi pitne vode Pečanom. Je to eno izmed perečih vprašanj, ki ga bo morala so-vodenjska občina na kakšen način rešiti. Sedanja električna črpalka namreč ne deluje redno in se često zgodi, da o-stanejo Pečani brez pitne sode. S tem v zvezi je bilo govora tudi glede dobave vode za same Sovodnje in okoliške vasi z morebitnim podaljškom goriškega vodovoda. To bi se dalo reaiti zlasti sedaj, ko namerava goriška občina podaljšati vodovod do zadnjih hiš v Standrežu. Za potrebe vati Peč, Gabrije in Kupa pa bi se morda dale podaljšati vodovodne naprave z letališča, kar bi bilo brez dvoma laže Za dokončno rešnev tega vprašanja se bo morala pač sovodenjska občina sporazumeti z Gorico. Pred zaključkom seje so svetovalci vzeli na znanje, da zahteva davčna izterjevalnica letno 84.000 lir za upravljanje blagajniškega dela za sovodenisko občino. Zadevo samo pa bodo proučevali v davčnem konzorciju, v katerem sta še goriška in šte-verjanska občina.
Začasna učiteljska mesta za leto 1955 56
Šolsko skrbništvo v Gorici obvešča učiteljstvo, da je bila objavljena ministrska odredba z dne 20. maja 195o št. 2880-41 s pravili o podelitvi začasnih učiteliskih meet za šolsko leto 1955-5«.
Interesenti si lahko ogledajo omenjeno odredbo pri didaktičnih ravnateljstvih in na sedežu šolskega skrbništva. Rok za vlaganje prošenj je dt 20. junija.
Za vse morebitne informacije je šolski sindikat na razpolago učiteljem vrak torek in petek od 16. do 17- ure.
Veliko pritožb proti povišanju stanarine
Pred kratkim je stopil v veljavo zakon o poviških stanovanjskih najemnin. V naši pokrajini je bilo s tem zakonom prizadetih okoli 20.000 družin. Hišni pocestniki so že obvestili najemnike o poviških. Zaradi nesprejemljivosti zakona so se mnogi pritožili na sodno oblast. Po zakonu ima namreč vsak najemnik pravico, da po e-nem mesecu od prejema lastnikove pismene zahteve o poviških vloži pritožbo.
Utopljenčevo truplo našli v Soči
Ko so v torek proti večeru delavci podgorske predilnice opravljali vsakodnevno čiščenje mrež kanala Soče, ki gre hidroelektrične centrale v
Stražicah, so pri tem našli že precej razpadlo moško truplo. V kolikor se je dalo spoznati. je bil to mož okrog 55 let. Na kraj so prišli takoj gasilci, ki so s potrebnimi napravami potegnili truplo na breg. Zdravnik, ki je prišel kmalu nato, je ugotovil, da je smrt nastopila že pred 10 ali 15 dnevi zaradi utopitve.
Po prvih preiskavah policije se da eklepati, da je bil u-topljenec Jugoslovan. kajti pri njem so našli jugoslovanske vžigalice in nekaj dinar jev. V poznih popoldanskih u-rah so utopljenčevo truplo odpeljali v mrtvašnico goriškega pokopališča, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
VELJAVEN OD 22. MAJA 1955
VOZNI RED VLAKOV
Odhodi proti Trstu: 0.13 (D) 6.01 (A), 6.56 (A), 8.12 (A>, 9.20 (D). 10.54 (D)*, 13.55 (A), 15.49	(A).	17.16	<DD>,	18.31
(A). 20.02 (A), 21.23 (D), 23.30 (DD)**.
Odhodi proti Vidmu:	4.38
(DD)*, 5.20 (A), 6.41 (A), 7.56 (A), 8.43 (DD), 9.36 (D), 10.55 (A), 15.50	(A),	17.17	(A),	19.15
(A), 20.00	(D),	21.05	(A),	23.11
(A).
Prihodi iz Trsta: 5.17 (A), 6.37	(A),	7.53	(A).	8.41 (DD),
9.34	(D),	10.49	(A),	13.52	(A),
15.44 (A),	17.13	(A),	19.11	(A),
19 58 (D),	21.01	(A),	23.09	(A).
Prihodi iz Vidma: 0.12 (D). 4.25	(D)*, 5.59	(A),	8.09	(A),
9.17	(D),	10.51	(D)*,	13.53	(A),
15.47	(A),	17.14	(DD),	18.27
(A), 19.56	(A),	21.21	(D),
23 26 (D)**.
* V veljavi od 22. maja do 30. septembra.
*’ V veljavi ramo ob praznikih od 26. junija do 25. septembra.
ti, če bo Zucalli prinesel točne dokaze, o katerih se bo potem razpravljalo.
Med drugim je župan tudi dejal, naj Zucalli pove, kdo mu je povedal te govorice, ker v interpelaciji trdi, da ne prihajajo iz socialdemokratskih vrst. Dvoboj ne bi bil v tem primeru na mestu, je dejal župan, ker je proti mojemu prepričanju, pač pa bi bil razlog za tožbo.
Celotna razprava, ki je o-betala ob nekoliki večji zgovornosti in ob nekoliko večjem dokaznem materialu postati zanimiva, se je razblinila kot milni mehurček; župan je dejal, da je občinski odbor nad politiko in da ne more obravnavati stvari, ki se tičejo stranke. Morda bi se stvari drugače razvijale, če bi bil prisoten predsednik pokrajine in vodja demokrist-janske svetovalske skupine odv. Culot, vendar tudi njega ni bilo.
In končno še demisija bivšega pokrajinskega tajnika KD in bivšega voditelja demo-kristjanske skupine svetovalcev v mestnem svetu. To vprašanje je bilo razmeroma hitro odstranjeno z dnevnega reda s predlogom svetovalca KD Medeota, naj župan pokliče Graziata obrazložit vzroke ostavke. Predlog so sprejeli. Graziato bi potemtakem moral utemeljiti svoj odstop.
To bi pravzaprav bila repriza razprave, ki je bila v sredo; po našem mnenju bi repriza imela poudarek na razpletu pri dvignjenem zastoru:	pričelo bi se pranje
perila.
Vse Zucallijeve interpelacije in Graziatov odstop so po pripovedovanju goriških političnih krogov proces, ki že nekaj časa traja v demo-kristjanskih vrstah in ki teži za tem, da se odstranijo neke dosedanje metode, ki jih u-veljavljajo vodilni starejši de-mokristjanski poglavarji, ki so obenem na najvišjih mestih pokrajinske in občinske oblasti. To proces je smatrati za posledico pritiska mlajših demokratičnejših sil, ki ne morejo prenesti brez glasnega nezadovoljstva objemanje KD z MSI. Starejši se proti temu pojavu borijo s svojo oblastjo, mlajši pa s prepričljivostjo argumentov. K temu naj pripomnimo, da je Graziato zavzel do pevmskega partizanskega spomenika zelo pozitivno stališče, ki nima nobene podobnosti s stališčem MSI in monarhistov, pa tudi ne z uradnim stališčem KD.
Ne verjamemo, da bomo kdaj izvedeli za podrobnosti notranjega spora, ki mora biti precej hud, če so nasprotja postala predmet javnega razpravljanja, vendar zasluži proces vso pozornost.
, i
'
»Tre p,	; ....... ...		
	^ - - (i		
Pl		m	
		'i ‘sJ*	
^4	- l|jg 5	4**	gEa1
XVIII. ETAPA KROŽNE DIRKE PO ITALIJI SINOČI V PROSTORIH KAVARNE *MILANO>
Strmine med Trstom in Cortino
niso prinesle nobenih presenečenj
Zmagal je Conterno v finalu osmorice - Na prelazu Mauria (1298 m) prvi Gelabert, drugi Monti
Partizan (Beograd) premagal Tržaški šahovski klub s 6:4
43
im	™	f|	%	p
i IMmMif!
Start dirkačev za etapo Trst—Cortina d’Ampezzo
DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna S. Giusto, Kor-zo Italia 106 - tel. 31-52.
KINO
CORSO. 16.00: »Čudovite dogodivščine Pluta, Dippa in Paperina«, cinemascop, W. Disneya in »Človek na vetrnico«, E. Kennedy.
VERDI. 17.00:	»Raziskovalna
skupina«, B. Crawford in R. Roman.
CENTRALE. 17.00:	»Nevihte
nad Kongom«, S. Hayward in R. Mitchum, barvni film.
VITTORIA. 17.00: »Prenehajte streljati«.
MODERNO. 17.00:	»Legenda
o Robin Hoodu«, E. Flynn.
CORTINA DAMPEZZO, 2. -XVIII. etapa krožne dirke po Italiji ni prinesla nobenih bistvenih sprememb v splošni klasifikaciji, čeprav so jih napovedovali. Lahko bi se poslu-zili reka »Gora Je rodila inis« kajti prve vzpetine čez 1000 m so ostale vsaj na videz brez posledic.
Nekaj po 9. uri se je vseh 91 kolesarjev, kolikor jih še tekmuje, zbralo na Foro Ul-piano, kjer so bile v največjem redu opravljene potrebne formalnosti. Kolesarji so se nato pomaknili na začetek Ul. F. Severo, kjer je župan Bartoli dal točno ob 10. uri znak za start. V nasprotju s prvotnim načrtom, je bila smer etapi spremenjena:	namesto proti
Barkovljam je vodila proti Opčinam in tako že takoj v začetku prisilila koledarje, da so se dvignili s sedel. Vendar se niso naprezali. Prvih 11 km hriba do Opčin so prevozili v skupini s Corrierijem na čelu.
Na Opčinah se karavana usmeri po trbiški cesti po kateri je tudi prišla v Trst. 2e po nekaj metrih Koblet preluknja, toda ne zaostane. V Sesljanu so še vedno vsi skupaj, prav tako v Štivanu kjer se usmerijo proti Gorici. Tukaj zmaga na prvem letečem cilju Corrieri pred Van der Stockom in Assirellijem, ki je zaman poskušal uiti. Z nekaj metri zaostanka privozijo vsi ostali.
Medtem je začelo deževati, sprva na lahko, pozneje vedno močneje. Videmčani pričakajo kolesarje pod dežniki. Kakih 8 km od Venzona jih spuščene železniške zapornice prisilijo k nepredvidenemu počitku. Proti Tolmeču se nebo nekoli razjasni, toda le za kratek čas. Pri Villa Santina preluknja Magni kar izrabi Gis-mondi, ki skupno z Giudici-jem, De Grootom, Ciollijem in Corrierijem pobegne. Skupina jih sicer kmalu dohiti, vendar je bila posledica tega, da se je povprečna hitrost, ki je bila doslej zelo nizka, dvignila. Skozi leteči cilj pri Ampezzu vozi prvi Conterno, ki z spretnim potegom prehiti Fabrija.
Od tu se začne vzpon proti prelazu Mauria 1298 m, kjer je postavljen cilj za veliko gorsko nagrado. Na prvih strminah potegne Monti z Botello in Fornaro. Pri Forni di Sot-to je okrepčevalnica, takoj nato se od skupine odtrga Ce-labert. Za njim se vržeta Monti in Lauredi, nato Nascimbe-ne in potem še Volpi. Monti
in Lauredi kmalu dosežeta Gelaberta. kar se pozneje posreči tudi Nasčimbeniju. Zaman se poskuša pridružiti Volpi, ki zaostane za 20”, glavnina pa za 55”. Na vrhu prelaza Mauria dežuje in cesta je spolzka. Na cilju je prvi Gelabert pred Montijem. Pri spustu preluknja Monti in nato tudi Gelabert, ki pa ne zamudi ničesar. Kljub temu da Monti ponovno preluknja, zmaga na letečem cilju v Pie-ve di Cadore pred sedmorico. 26 km pred ciljem etape ima vodilna osmorica 3’2” naskoka pred glavnino, ki se je tik pred ciljem povečal še za 20”. V zaključnem sprintu je z lahkoto zmagal Conterno pred Gelabertom, Nascimbenijem in Lauredijem. Monti je peti. Volpi ima 8” zaostanka, glavnina pa 3'41”.V finalu glavnine je Fantini prehitel Minar-diia, Benedettija in Corrie-rija.
Coppi, Koblet. Moser in osta-1 specialisti strmin so prišli v skupini.
Vrstni red na cilju XVIII. etape Trst—Cortina d’Ampezzo (266.600 km):
1. Conterno Angelo (Torpa-do) v času 7.28’34 s povprečno hitrostjo 32.985 km na uro; 2. Gelabert (Španija), 3. Na-scimbene, 4. Vlatiredi, 5. Monti, 6. Boni, 7. Chiarlone, vsi s časom zmagovalca; I. Volpi 7.28’42”; 9. Fantini 7.32T5”; 10. Minardi, 11. Benedetti, 12. Corrieri, 13. Vcaput, 14. Schellen-berg, 15. Astrua, 16. Van Kerkhoven, 17. Geminiani, 18. Koblet, 22. Nencini, 24. Forna-ra, 25. Voorting, 26. Magni, 27. Coppi, 28. Albani, 29. Wagt-mans, 30. Defilippis, vsi s časom Fantinija.
Splošna klasifikacija po 18. etapi;
1. Nencini 9.57*52"; 2, Geminiani s presledkom 43”; 3. Magni 1'29”; 4. Coppi 1’42”; 5. Coletto Ag. 3’11”;	6. Moser
3*53”; 7. VVagtmans 4’10”;	8.
Fornara 5'08; 9. Astrua 7*02”; 10. Monti 7’28”; 11. Voorting 9’51”; 12. Rotella 1002”;	13.
Conterno 1012”; 14. Van Bree-nen 11’58”; 15. Lauredi 12T5”; 16. Boni 13 06”; 17. Koblet 16’ 08”; 18. Gismondi 17’25”; 19. Dotto 18*34”; 20. Minardi 20*55”.
BOKS
Italijani zapustili boksarsko prvenstvo
BERLIN, 2. — Italijansko moštvo, ki je sodelovalo na
evropskem boksarskem prvenstvu za diletante je nocoj iz protesta odstopilo od nadalj-nih tekmovanj. Italijanski boksarji opravičujejo svoj kora« s tem. da je bila njihovemu boksarju Seiscianiju razveljavljena že priznana zmaga nad Rusom Charerjanom.
BERLIN, 2. — V četrtfinalih evropskega boksarskega prvenstva za diletante so bili doseženi naslednji rezultati:
Mušja kategorija:	Behrend
(Z. Nemčija) premagal Nagya (Madžarska) po točkah. Romun Dobrescu premagal Čeha Majdlocha po točkah. Peresna kategorija:	Sasuchin (ZSSR)
premagal Horvatha (Madžarska) po točkah, Mehling (Z. Nemčija) premagal Zimo (Avstrija) po točkah. Velter (lahka) kategorija: Petersen (Danska) premagal Guerija (Egipt) po točkah. Buday (Madžarska) premagal Dimitrescuja (Romunija) po točkah, Pietr-zykovski (Poljska) premagal Fosterja (Anglija) zaradi predaje. Velter (težka) kategorija: Pigou (Francija) premagal Nikolova (Bolgarija) po točkah. Magnetto (Francija) premagal Stubnicka (Vzh. Nemčija) po točkah.
FOGGIA, 2. — Tiberio Mitri je v srečanju v času If krogov gladko porazil močnega mulata Lyggeta po točkah.
Rezultat predstavlja lep uspeh tržaških šahistov • Pomembna zmaga mladega Lakoviča nad mojstrom Andricem
V prostorih kavarne »Milano« je bilo sinoči zanimivo šahovsko srečanje med močnim moštvom jugoslovanskega državnega prvaka, beograjskim »Partizanom«, ki se vrača z dveh turnirjev v Turinu in Milanu in moštvom Tržaškega šahovskega kluba. Dvoboj je bil odigran ha 10 deskah. Kljub temu, da so v gostujočem moštvu nastopili znani jugoslovanski mojstri Trajkovič, Božič, Andrič in drugi, so tržaški šahisti dosegli proti njim časten rezultat ko so dvoboj izgubili samo s 6:4. Uspeh tržaških šahistov pa je še večji če se upošteva, da so na prvih štirih deskah dosegli neodločen rezultat in da je mlademu slovenskemu srednješolcu Lakoviču uspelo premagati mojstra Andriča medtem ko je Filipovič igral z mojstrom Trajkovičem neodločeno, prav tako pa dr. Daveglia z Jovanovičem.
Izidi posameznih partij so naslednji:
mojster Trajkovič - Filipovič remi, mojster Božič - dr. Berginc 1:0, mojster Andrič - Lakovič 0:1, Jovanovič - dr. Daveglia remi, Molerovič - Basa remi, Stojanovič - bplnetti 1:0, Petrovič - dr. Prey 1:0, Cego-revič - dr. Paulin 1:0, Lazare-
vič - Pirona 0:1, gdč. Sabljič - Schreiber remi.
Dvoboju je prisostvovalo lepo število ljubiteljev šahovske igre, ki so pozorno spremljali posamezne faze partij in predvsem toplo pozdravili lepo zmago mladega Lakoviča in uspeh tržaških šahistov sploh.
Smučarske prireditve v prihodnjem letu
MONTREAUX, 2. — 20. kongres mednarodne smučarske zveze je poveril organizacijo tekmovanja v severnih disciplinah (tek in skoki) za svetovno prvenstvo 1958 Finski, organizacijo tekmovanja v alpskih disciplinah (slalom in spust) pa Avstriji.
Za 1. 1956 so bili dokončno določeni naslednji datumi:
Mednarodno tekmovanje za ženske v Grindewaldu od 5. do 8. januarja; mednarodno tekmovanje za moške v Lan-berhorn Awegenu od 8. do 9. jan.; Veliko tekmovanje predsednika republike v Les Rous-ses od 14. do 15. jan.; Pokal Kurikkala 12. febr. v Jugosla-jviji; Pokal Konsberg 12. febr. v Franciji; tekmovanje v Cha-monixu od 12. do 13. febr.; Alberg-Kandahar od 9. do 11. marca v S>estrieru.
Tekmovanje za mednarodni pokal
Sedanje nogometno tekmovanje za mednarodni pokal, ki je organizirano J
celoti tretjič in v katerem sodeluje zdaj tudi Jugotla-vija, se je začelo 27. marca letos v Brnu na CesK£ slovaškem. Takrat so ceni tesno premagali Avstrije« 3:2 (2:2). Z udeležbo Av strije Je bilo odigrano tuni drugo srečanje v tej k kurenci, in sicer 24. apr na Dunaju. Takrat so » morali »veliki* Madžari dovoljiti z neodločenim idom, čeprav so bili , krat v vodstvu, in sicer -■
Tretji dvoboj za oceno tej srednjeevropski taD
je bil odigran pred rne> cem dni, in sicer 1. med Švicarji in Avstrijo Dunajska nogometna
si j. v Bernu zagotovila
najtesnejši rezu,tat’ Ji^su ko je že v prvem pole®, vodila z enim golom, y da je bilo nazadnje njeno korist Tako so strijci v treh sreča spravili v mrežo kar / * lov — štiri izmed nJ'h L zaslugi svojega znan« srednjega napadalca sta - kar je za tako kurenco izrednega po®*“
Četrto tekmo za to r predelnico sta odigrala* , deljo oba novinca v njJs' in sicer Jugoslavija in lija. Z izidom, ki s°0kro. mednarodni nogometni niki med prave senzaci)«-je jugoslovanska enaJ ,v0. ca sredi Torina slavila * jo prvo in obenem sBaj zmago. Obenem je v predelnici zasedla d.Q mesto za vodilno Avsir jp
Avstrija	3	1	1	i	i-0	2
Jugoslavija	11®»	3.2	2
1	0	1	0	Z:|	i
I	•	0	1	2:3	J
1	0	0	1	0:4	o
CSR Madžarska Švica Italija
Jug. nogometaši spet v domovini
Jugoslovanski nogometaši so doživeli pri svojem povratku v domovino navdušen sprejem povsod, kjer so se ustavili. Velika množica jih je pričakala že na obmejni železniški postaji v Sežani, v Ljubljani pa se je zbralo na kolodvoru kljub pozni uri nad tisoč ljudi, ki so priredili nogometašem prave ovacije. Študentje iz Študentskega naselja in predstavniki Nogometne zveze Slovenije so reprezentantom podarili šopke cvetja.
Podobne navdušene sprejeme so doživeli tudi v Zagrebu in Beogradu, kjer so navdušeni športniki nosili posamezne i-gralce na ramah po ulicah.
TOTOSPORT
RIM, 2. — Kvote včerajšnje
Jtihc §w Cntiiinh
predvaja danes 3. t. m. z začetkom ob 18. uri film:
JEAN
MARAIS
FRANCOISE
ARHU
»t> .N
DECOiN
CIN« HOMA
športne stave so naslednje zmagovalca s 13 točkami prejmeta vsak po 16.386.000 lir, zmagovalcev z 12 točkami je 56 in prejme vsak po 585.000 lir.
Pro Patria* Catania 2:1
Po dvotedenskem premoru zaradi meddržavnega srečanja rred Italijo in Jugoslavijo, bode v nedeljo spet na vrsti srečanja za državno prvenstvo. Igralci, ki so nastopili v A in B reprezentanci so se že vrnili v svoje matične klube, ki so tudi v času premora pridno trenirali.
Triestina se pripravlja na srečanje s Spalom v Ferrari. Predvčeraj je imela trening na dvoje vrat. Skoraj gotovo je, da bo mladi Gergolet zamenjal Soldana v vratih in da ne bo nastopil Ganzer, ki že vedno ni okreval.
Včeraj pa sta se v prvenstveni tekmi srečali enajsteric: Pro Patrije in Catanije. Tekma se je končala z zmago Pro Patrie 2:1 (0:1).
# * *
FIRENZE. 2. — V prijateljskem srečanju je »Fluminen-se» iz Rio de Janeira premagala Fiorentino z rezultatom 3 : i.
TENIS
PARIZ, 2. — V polfinalu francoskega medarodnega prvenstva je Trabert (ZDA) premagal Hamiltona Richardsona (ZDA) z rezultatom 6:1, 2:2 odstop. V polfinalu za ženske pa je Američanka Knode premagala rojakinjo Fleitz 6:2, 6:3.
V drugem semifinalu je Sved Davidson premagal Italijana Merla 6:3, 6:3, 6:2. V finalu se bosta srečala Trabert in Davidson.
MANCHESTER. 2. — 18-let-ni Ramanathan Khrishnan je premagal Drobnija z rezultatom 7:5, 6:4.
~s£E3Sss535323
Vladimir Bartol« MLADOST PRI SVETEM IVANU (Prva knjiga)
SVET PRAVLJIC IN ČAROVNIJE
116.
Peto poglavje« JOSIP GODINA IN DON LORENZO
»Medtem ko sem v zapiskih od 1. 1925-1926 opisal svoje neuspele poizkuse, sem po srečanju z Vidmarjem v Parizu, ki mi je posredoval Podtoevska, na svojevrsten način prišel 1 do svojega stila i do svoje tehnike (pisanja). Pot v objavljanje mi je bila (takrat) zaprta. Vse revije so me zapovrstjo ody klanjale, dokler nista prišla dva mlada, podjetna urednika, ki sta dobila «okno» za moje stvari: sošolec Janko Traven prt »Ilustraciji« in Janez Žagar pri »Modri ptici«. Ko sem tedaj videl, da ne bom ostal i>ovsem klic vpijočega v puščavi in Je bilo že več novel objavljenih, sem se ponovno lotil zapiskov ...».
V teh literarnih zapiskih podajem kratek rezknč svojih dotakratnih spisov in njihove bolj ali manj nemile usode. O »Lorenzu« pišem 7. III. 1930.
»Avgusta 1927 je treščil vame »Lorenzo«, ki sem ga čital V., kateremu Je bil zelo všeč po svoji »genialni« koncepciji. Cital sem ga nato ponovno... (več javnim in kulturnim delavcem) in vsem Je bil zelo všeč. S. K. je dejal, da bo sam prigovarjal A., da ga sprejme (v neko takratno vodilno revijo). Pretipkal sem ga sam, A. ga je odklonil po daljšem oklevanju .. • »
»Pozneje sem »Lorenza« nekoliko predelal in tak je izšel, kot sem omenil. 1. 1932 v tedniku »Življenje ln Svet«. Nekateri moji literarni sotrpini, celo taki, kj so mi bili manj naklonjeni, so me ob izhajanju te renesančne zgodbe poiskali in se čudili, zakaj da ne pišem več v tem stilu in po tem načinu.
Ko sem se vrnil leta 1946 v Trst, me je med mnogimi srečanji davnih prijateljev in znancev morda najbolj pretreslo srečanje z mojim mladostnim prijateljem, kj sem ga bil v »Lorenzu« popisal kot Lorenzovega prijatelja Giovannija. Nisem ga videl polnega četrt stoletja, objel sem ga, ga poljubil, on pa se mi je nekako plaho izmaknil, bržkone nevajen takih hrupnih izkazov ganotja. V trenutku se mi je zablisnilo, da imam proti njemu nekakšen dolg. Kakšen dolg? Naenkrat sem se spomnil. Slaba vest se je oglašala. V moji »renesančni zgodbi« pahne namreč peklenski Lorenzo prijatelja v prepad.
Toda zgodbe prijatelj, ki je živel ves čas v Trstu odrezan od kulturnega življenja v svobodni domovini, gotovo ni čital. Potolažil sem se. Srečal sem ga samo še enkrat ali dvakrat. Pozneje mi je izginil iz vida. Po dolgem času sem vprašal skupnega znanca po njem. »Kaj ne veš?« mi je rekel. »Ponesrečil se je, padel je ponoči s pomola in utonil«. (V nekem drugem mestu, ne v Trstu.)
Ni ml treba poudariti, da me je ta vest močno potrla. Kajti naj se človek še toliko otepa raznih slutenj in predvi-denj in verovanja vanje, ostane vendarle ob takih naključjih na dnu vendarle neki moten in morda nespameten občutek da je bil človek nekakšen prerok zle usode.
* * #
Don Lorenzo se po številnih zlodelih naposled odpravi čez morje v prav takrat odkrite dežele onstran oceana, v Ame-
riko. Tu se ves prevzet od slutnje, da se vrača k svojim peklenskim hratom, vrže v prepad in se nato prekali v pravega hudiča ter se vrne kot izkušnjavec na svet.
Ko je leta 1948 izšla v »Razgledih« moja humoreska »Tržaška novela 1948», se je čutila neka meni simpatična in tudi srčno draga literarna osebnost po tej noveli prizadeta. Za to osebnost (ni mi treba ponavljati, da je bil to dr Anton Novačan) sem storil vse. kar je bilo v moji moči da bi se v miru in spravi vrnil na svoj dom, za katero posredovanje me je bil sam naprosil. Praznovala vsa v bratski slogi imeniten literarni večer, pri katerem mi je t»il šele ob koncu pokazal, da se me Je bil na svoj način privoščil. V kavalirskem duševnem rapirovanju sem napisal omenjeno humoresko, se potem začudil, da ni bila kot taka sprejeta, in se pošteno oddahnil, ko je bil frater in litteris udaril Javno z raplirjem po meni nazaj. Seveda nisem moge.l nikoli sprejeti veizije. da je bila tudi ta dokaj nedolžna humoreska pospešila njegovo preselitev v Argentino, kot so mi poskušali servirati nekateri meni neprijazni pokojnikovi prijatelji.
Da bi bil imel tudi dr. Novačan kdaj opravka z nesrečnim »Don Lorenzom«, mi nikoli ni prišlo na misel. Pa glej! 4. VI-1953 sem po dolgih letih vzel v roko svoje stare literarne zapiske iz leta 1930 in dalje in si pri tem pribeležil:
«... V svojih starih zapiskih sem našel, da ml je A. rekel, ko sem mu ponudil »Don Lorenza«, da ga je dal čitati dr. Novačanu in da mu je ta odločno odsvetoval, da bi ga tiskal. A. se je skliceval naravnost na Novačanovo sodbo in mi »Don Lorenza« leta 1927 ni priobčil, čeprav mu je V. baje rekel, da s tem zavira razvoj in rast slovenske literature...
«... Curiosum je... v faktu, da je šefl pokojni Novačan isto pot v Ameriko, kot moj Lorenzo, in da sem bil (po mnenju nekaterih nedobro mislečih) sicer povsem nehoteni m nezavedni povzročitelj te njegove jx>ti jaz sam... oziroma moja nedolžna humoreska na njegov racurt«.
Ni ml treba poudarjati, da bi tudi te nedolžne humoreske nikoli ni napisal, ce bi se bil čeprav samo v sanjah spomnil na zadevo z »Don Lorenzom«.
KONEC PRVE KNJIGE
VUKAS
r
BOŠKOV
Evropska plačilna nn'i^ in njena dosedanja v0£l
s strar
(Nadaljevanje s	_.
 ----7"	tak0-1®:
držav, Ha ni zaz? ,8nak °a^ nja ukinitev EPU- u,.Zkci°n'\
bi sklad v začetkui	To 6»
ral vzporedno z E* * d«l'
bilo možno gle fihilnost Z sivo, da b: konvertibim ^
svoji začetni fazi. n .. „a t« polna. Omejena bi ^ ne n» keča plačanja in Jb ‘ Lretai>)
našala na svobodno Ki
kapitala.	„„rria	?
Uvedla bi se E°anjega. 3„a razdobju od Pr rl|iodnicC junija letos do P"1 jeta- vy 30. junija Prl^odSLj oata1*^ tem obdobju bi EP obl1., nekoliko spremenjen mehan-kot pomožni f!a kredit'r8hn.je zem. Možnosti ^ ^i bi preko evropske E znatno manjše. vz0oredn*lL Vprašanje	in evr F
funkcioniranja r-r	.Qvo
skega fonda P«**,?«* ptAo ni dokončno P°' prišlo čakuje se, da b°tega dokončne re?. ^,..Hi te®a šanja že okoli » seca
oaio»urnl	O
STANISLAV ^ ^.pj. .
Tiska Tiskarski **v0 —-
UlitII
ssu&t
Razkošn« manek®
«»1« »SV*1
Grar
Hovv»r