POi !*i"o tckoči račun it. 24. — Conto corrcnte Po:. Izlwja: v*akpondeijek in čctrtck popoldm: Mane zu c.clo iclu 15 L. „ pol Ida .V „ . „ Cetrl „ 4 „ '-a.inozcmstvo cdo leto A/ 35 L Wo naroäla brcz do- Poslanc iiarocninc sv nc worenw oziniti. Odgovorni urednik: Poldc Keir.perlc. tk 88 V Gorici, v pondeljek 17. novembra /924. ut» vn. Nvfrunkirumi pisma &;1 iw uprejemaio. (Jglusi se računajo po dogovoru in se plačajo v nnprt-j. Lisi izditja konsorcij „GOR1ŠKE STMŽE" Tisk Zadruinc thkcrne . y Gorici ftivu Piuzzutiti it. Ih. Uprava in rrvdnk.Ko: ulica Muinc!, štev. :j. (prcj Scttofe). ¦¦-¦¦ Sramota za nase dni. (Piše poshmcc lieseilniak.) ,,.' nhliyju> prod eni-m mesecem je !!| Pri inciii prijaitelj iz Steverjana in !'Jü or>viibil„— iinj prklcm med koJone vr si oglednm njihovo živlicnjc v ! '^kali. »Le pridi med nas kolone |!1 «oš zastrnie! pred sliko, ki se raz- sl"]lc tvojim očem!« -'H'iibil sem, du« pridem. preden .^otujcin v Rim, ker hoeem poro- J'lti vlüdi o težki krivici. ki jo pri- |;«üeva bri.škcnm Ijudstvn. leer še do '4nes ni izplaeala voine odškodiiine * 'iolonskc Iiiše. Pretcklo ncdcljo ^ni izpolüil besedo, sklic:=l sesUvnck ^akiirjcv v Stcvr.rjanu tcr si otfle- (|:llJ.]a lnstne oči življen.ic iijiliovih l^iii, Kar sem sli&iJ in vidcl, mc je vJ[rcslo do diuše. Sramota z.i člo- J>ko družbo, d.a se eno uro od Go- ,^ morejo goditi take vnebovpijoče "''¦Ilie krivice. troci jočejo po noči od mraza. Nad 90 drnžin števerjanske obči- i zivi žc 0 let v lese nil! kolibah. wlle- so P°'H1C razpokliii in Sirokih ,,'^nj, da brijc mrzli veter narav- J*} v kiihinjo in na postelje, kjcr ,['jQ/)troci, stareki in bolniki. Ko [,,?^ v kolibo, začutiš prav kmalu, Cj J° ti prodira nvraz do kosti. Otro- (, ^iirzujcjo pri ognjišču, po noči JlZ|na ne more spati. Kmctske ma- iuy So ln' tožilc, da ne zaitisne dru- (j a v tch mrz-lili dneh oči do jutra, L^]'oei jočejo po noči od mraza. w a žalost in kakšno trpljenjc za Ce starsev. Veter odnaša strehe. ^° l^tegne burja, se začnejo koli- it| ,.sesti in majati, kajti leseni te- !)r. !.S(> (>d dežja že nnjrniti in trliH. vet *lne trepctajo stralm. da podere j;Ler kolibo in se zruši streb«; nad W l' ^e^krat so bcžali l.iudje iz Set] ter ^i sl>at v zitlan lllev so~ lja ]1Jüd vole in krave. Foznam ko- v p ki jc IcKel iz strahu pred biirjo dr?J!10 xa krompir in z njim je legla •>di, nn 1:>^ovaiiu filipu ie veter in Csd strelio in jo pognal čez cesto %\r[ v koruzo soseda. Cclo noč je iiej'a' družiiuj l>rez strebe "pod tnilim j, Dež lije na postelje. 'ien° Y vr^nio mokro in padajo plo- stvn ^teverJaii» začne za tiboKo Ijud- WK)V() trPlJenje. Strebe puščajo in in '' [•'zpoke ciirlja voda v kirhinjo li^{7al"ico, v sbrambo in blev. Ko: s rut jc m lil dež naravnost na ležiščc družinc! Ko pride.io plohe in dezevni dnevi, iirenašajo kolibarji poste-ljc iz kota v kot, da se ubranijo vodnib enrkov. V biši so razpostav- l.ii'iii na tleli piskri in škafi, v katere Ivaplja deževniea. V boj« z mrčesi. Ko preidejo mrazovi in začne pri- pekati poletje, .se spremene koiibe v ü'orcce peči. PuSsčii soparica davi ljudi in žjvali. V lesene stene so se vKiiezdilc stcnice, ki jib ne more več nobuna sila iztrcbiti. Otroci ne more- jo sp-tti, ker jih trpinčiio trunic nir- ces. Kdor bi hotel očistiti bišo stenic, hi imcl samo- eno sredstvo: sežRiiti bnrako in zgraditi drujjo. V poletnih mesecih so izpostnvlje- iii koloni še dTugi-rn nadlogam. V kolibo prilezejo vcčkrat kače in vzbiijujo strah v družinah. Nasli so 7,0. kačo na postelji in otroci so be- žal.i preplašeni iz hišc. Silna škoda za poijedelstvo. Opisane raizmere prizadevnjo kmc- lom tudi neznansko gospodarsko skodo. Po zimi jim zmrzne v bara- kuli krompir in re pa, živina hira od mrnza in se na.leze hndili bolezni. ^teverjanska zavarovalnica za živi- no je morala izplačati že okoli 30.000 lir zavarovalnine, in siccr skoro iz- kljiično za živino kolibarjev. Po Icti se pa 4«vari Žtevcrjanceni vino, ker se knlia v barakah pod strašno vročino .solnca. Naj bo konec krivici! Podal sem le * majhno sliko tega, kar sem slišal in videl včera.l v Šte- verjanu. Naj ve vkida in vsa iavnost, kakšna žaloigra sc odigrava pred na- §imi očmi v Brdib. Zakaj mora ljudstvo toliko trpeti? Vlada pravi. da ne more izplačati vojnc odškodnine, ker je gospodarica kolonov optantinja; in zakon veleva, da optanti ne dobe »za sedaj<; še od- skodninc. Kedaj jo pa bo-do dobili? Zakaj ne izda vladai novega kralje- vega odloka ali novega zakona? s'jst iet jc že minnlo, odkar žive naši voj- ni odškodovanci v takih obupnlh lazmerab. a do dancs ni še prišla za- nje odrcšitcv. Skrajni čas je, da se v'lada zgane in stori svojo dolznost. Vsako nadaljno odlasanje je vnebo- vpijoč greh proti sockilni pravici, ter j)omeni nove solze in novo bedo na- šili dnižin in njibovib nedolžnih otrok. Kaj se godi po s\?etu? 'kef se ^c' da 1)o zascdanjc rim— tiir^'' Parlanicnta dolgočasno in '¦)|}()y\ ^cr manjkajo v zborniei vsc Mro'lei()1ialnc stranke, ki bi o- '^ü'i,,!11 živo napadalc vlado. Vladna 'jujjj^' ki sedi v zbornici so mislili Wy lla l)0 krotka in mirna ter bo ^ Mi>ÜScl)ncKa "erganja glasovala DUj5t .Ussolinija. Tak parlamcnt pa jc •ia]t J1 siibopaain, da bi človck ze- 'iw a^ je, kakor če drži govor sa- 1 scbi, ker ga niliče nc posluša. , °SH z dvema strunama. !;i ,rcs jc bila prva scja parlaincn- k hi]ra^1K> ^ll(J'»<'- 'I'rctjina scdcžcv !Kwa "raÄna, dvorana se ic zdela i% VotIa' govornikotn ni šla bc- % .^v nič od srea. Zbornica je Kiiwr Skiint, kateremu so potr- ;.,ali dvc struni. Na takcm inštru- mentn ni mogočc več igraii, nbranili spevov inn ne izva.bi več nibče. Tak je bil vtis, katerega jo delal parla- mcnt na italijansko javnost. V to uidno zbornico pa je ndaril v zad- njih ciiieh nov veter. Med dosedanjo vcčiiio jc začelo šnmeti. Poslanci, na katere sc naslanja vlada. se cntijo ncz'.idovol.ine, stikajo glavc in pre- mišliajo kaj bi. Od fašislovske ve- ciiie se začcnjajo polagoma cepiti lazličnc sknpine poslanccv ter nsta- iKivljati lastnc parlameniar,ic cnotc. Kako se deli večina? Danes ialiko žc trdinio, da ic vlad- dna večina popolnoma skrliana. V njcj je nastopila posebna skupina -narodnili liberalccv", katere vodi bivši ministrski predsednik Salandra, organizirajo se v lastno sknpino biv- ^i bojevniki, od vcčine se odtegnjejo lako zvani demokrati. samostojno nastopajö fašistovski razkolniki in 1 iko se majc in trcse vsa večina, ki ji; bila pred Matteottijevem umorom še kot en mož na strani Mussolinija. Kadi tega vrveža in gneteža v vlad- !»jli vrstah je postal« sedanje zase- daiije riniske zljornicu zanimivo. Pri sobotü'.'m ::i-:iöov.anju so sieer skoro vse skupine, v katere se ie razcepila '.^adna vcčina, glasovale za Mussoli- iiija, toda vsi slntijo, da se priprav- l.iajo novi dogodki, ki lx>do tcmelji- to spremenili in razčistili sedanje razmere v parlamentii. Znak, da se I-olažaj iz tenieljev spreminja, je ne- } laden. Vojna napoved Giolittiia *"šislovski vladi. Janez Oiolitti je i/al doslej za Mussolinija in je ,...,,:;I blagohotno na njegovo delo- vanje. Da se jc stari 83 letni držav- nik izrckel kar nacnkrat rroti vladi, je vplivalo na politične kroge Italije kakor boniba. Jancz Oiolitti slovi namrec kot silno modcr in previden liiož, ki ve, kaj dela in stokrat pre- n.isli, preden se odloči na levo ali desno. Dokler ni popolnoma gotov, da je na pravi poti, čaka potrpežlji- vo in se ne da premakniti; ko pa u- dari. tedaj zadene skoro vedno v je- dro. V številnib političnib krojjih Ita- lije velja zato Giolitti kot vclik uči- tclj politike, ki vidi jasno in nezmot- Ijivo. Ce se je torej Janez Giolitti u&:;čil za boj proti fačistovski vladi, je to znainenje, da jc fašizem na za- tonu in da se bliža Giolitti.ieva nra. Kaj pravi stari državnik? V ixitek popoldne se je sprehajal Oiolitti po hodnikn parlamenta, ko se mu približa fašistovski poslanec Limzillo in ga vpraša, kakšno je nje- govo mišljenje o vladi. »Jaz sem v opoziciji« — je odgovoril — »in born glasoval proti vladi. Ne morem odo- biavati odloka proti svobodi tiska in ^prcmcmbe državnc ustave. ki se pripravlja.« Poslanec jc ostrmel in ostrrneli so vsi, ki so bili v bližini. Giolitti se je pa mirno oddaljl, kakor da se ni nič zgodilo. Drngi dan se jc vršila seja parlamenta in Giolitti se jc oglasil k l>cscdi tcr povedal prav "a kratko, k?kor vedno. svo.ic raz- loge: »Z navadnim kraljevini odlo- kom se je potlačila svolxxla tiska. S tern ste prekrsili zakon in ustavo, ki jamči najbolj odločno to'svobodo.« Pred 70 leti je imelo ljudstvo več prostosti. Italija jc doži.cia žc tež.ie case ijcgo so scdanji in vendar ni prišlo se no'bcjii vladi na miscl. da bi vmcila svobodo časopisj.:1.. Itnlijansko Ijnd- stvo, ki jc preneslo najstrašncjšo vscb vojen, ni i:ostulo nevradno svo- boSčine, kjitcro je uživalo že pred /0 Lcli. Po volitvali je npala dežela v doho po]>o!,iiega notranjega mini. To se pa ni izpolnilo. Godila so se liasilstva in udarila tndi najboljši del italijanskcga Ijndstva. Nadaljujc se protipostavno stanjc v mnogoštevil- nili občinali, ki so še vedno brcz svo- jega zakonitega zastopstva, in sicer celo take, v katcrib je nprava narav- nost izborna. (Op. nrcdnistva: Olej našc oličinske gcrcnte ali koniisa- rjc!) -Gospod ministrski predsednik, nc ravnajtc z italijanskim liudstvom tako, kakor da ni vrcdno svobode.« Glasovanje v zbornici. Kratek in prcprost govor .huicza (iiolittiqa ic narcdil '/Inhnk \fi^ v parlamcntu in o njcm govori vsa dr- žava. Pri glasovanju, ki je sledilo govoru, se niso še vi-dele poslcdice, zakaj za vlado je glasovalo 315 po- slancev, nasprotnib jc bilo 0. vzdrža- lo se je glasovanja 26. Vsa opozicija je bila seveda izven parlarrventa in zato njeni glasovi ne pridejo v ta ra- čun. Ako bi bili vsi opozicionalni po- slanci v zbornici. bi bilo razmcrjc tako: za vlado 315, ostali'i 2li). S(j- botno glasovanje dok^zuje sledeče: vcčina, ki je glasovah zadnje poletje kot en inož za vlado, je prcnehala, zakaj odcepilo se je od »ic že 32 po- slancev. Giolittijev nastop bo ix>lozaj ve bolj jxjslabsal in posledice se bo- do pokazale v doglednem čusu. Sfroj ic pn'Sci v lek. Giolitti se je postavil v ospredje, da zO.rir/A okoli svoje o-sebe simpa- tijo cdokupi'ie opozicije in vseh ne- zadovoljnežcv v vladni večini. Razen tcga je hotel, da vidijo milijonske množice po državi v njegovj oscbj tistega lnoža, ki bo rešil zopct Itdijo iz hudih stisk, kakor jo je že toliko- krat v teku svojega življenja. On žcli, da bi ljudstvo knzalo nani in re- klo: to je naslednik Mussolinijev, njemu mora mo zaupati, on ic edini rcšUelj. .lanez Giolitti je prepričan, da je napočil pravi čas, da stopi na plan. Toda Giolitti se ne zadovolji z go- vori, on govori malo in raie dela. Casopisje piše, da je imel že prvi po- Htični sestanek z bivsini tuinistr.^kim nredsednikoiri in liberalnim veljakom Drlandorn, in \o znači pripravljcnje. Nastop Giolittija bo prisilil njegovega tekineca Salandro, da zavzamc tudi on jasno staJisce, ker ga siccr Giolitti prehitl. Salandrovi libcralci vladne večine se bodo morali odločiti na le- vo ali desno, njib bodo morali slediti demokrati in bojevniki in tako je Giolitti spravil stroj v tek. Giolitti je razbil dosedanie inrtvi- Jo v vecini, to je pomen njegove po- tcze. Začcl sc bo trdovraten in pre- kanjen boj med Giolittijem. Salan- dro in MussoHnijcm. izid borbe bo pokazal, ali jc 83 lctni starček še sposoben prcmagovati svoie nasprot- nikc, kakor je to delal nekdaj. Jugoslovanske manjšine v Grčtji. Grska vlada je priznala slovanskirn manjšinam, ki prebivajo v grškem delu Makedonije pravico. da si usta- navlj;ijo lastne narodne sole in po- sebne slovanske pravoslavne ccrk- vc. To jc storil grški znnanji mini- ' stcr Politis pri zadnjem zborovanju Zvcze narodov v Švici. Podpisal jc namrcč sporazum z bulgarsko vlado, ki se glasi. da se smcio otvarpfi v grSki Makedoniji bulgarske sole in bulgarskc ccrkve. Ta sporazum med BoJgari in Grki nam dajc priložno.st, da ix)iičimo bravce »Oorivke Straže« o stimjii nasili bratski slovanskih manjšin na Orskem. Grki za'iralci Jugoslovanov. Makcdonija, ta bogata in rodovit- na dcžela, na katerj prcbiva skoro dva milijona ljudi. spada deloma k .lugoslaviji, deloma je vključena v meje grške drzaye: to jc tako zvana grška Makedonija. V tej dcžcli je ži- velo nckoč jugoslovansko prebival- stvo v velikanski večini. in sicer jc bilo to v časib turške vladc. Slovanska raja jc trpcla. a si je vendar ohranila svoj slovanski zna- č»j. Ko so pa postali irospodarjj de- /clc Grki, so začeli knito preganjati Stran 2. «CiORlSKA STRA2A« slovansko prebivalstvo. Pošiljali so nanje oborožene tolpe, jim požigali hiše in jih gnali v trumah čez mejo. Sklenili so, da iztrebijo Slovane iz dežele in naselijo na n.iihova bivali- Sča Qrkc iz Male Azije. Z ognjem in mečem se jim jc posrečilo nascliti v svoji Makedoniji grško večino, tako da so Slovani danes tarn ie manjši- na, ki se bori z naporom vsch sil za svoj narodni obstanek. Zakaj so dali Grki maišinam narodne pravice? Položaj tlačenih naroduih manjšin je delal hudo kri med ostalimi Jugo- slovani in Orkoni je postalo jasno, da se bliža dan obračuna. Ka.iti Jugoslo- vani so mnogo bol.i pogumen in ener- gičen element ko Qrki, njihova moč raste, tako da bodo prej ali slej po- gledali Grkom ostro v oči. Posebni nemir vzbuja Qrkom Jugoslavia, najmočnejša država na Baikanu. Da bi se izognili bodocim nevarnostim, hočejo zanesti Grki med Srbe in Bol- gare hud prepir, s tern da so nriznali jugoslovanskc manjšine v Makedo- niji za Bolgare. V Makedoniji prebiva nanircč ljud- stvo. O' katerem je tcžko povedati, ic-li srbsko ali bolgarsko. Niihov je- zik je ravno tako blizu srbskemu ka- kor bolgarskemu. Zato so se Srbi in Bolgari že od nekdaj prenirali, h ko- iiiu spadajo Makedonci. Ce si usta- iiovil srbsko Solo. so postali Make- donci Srbi, c« si otvoril bolgarsko Bolgari. Eden in drugi jezik se jim ie zdel enako domač. Vse je bilo od- visno od tega, zakaj se ie Makedo- nec odločil. Žačela se je bolgarska in srbska propaganda, ki ie razdelila Makedonce v dve stranki: v srbsko in bolgarsko. Ljudstvo naj samo odloča. To nasprotstvo med Srbi in Bol- gari hočejo Grki izrabiti v svoje na- mene. Oni si mislijo: Jugoslavija jc močnejša od Boligarije. ona nam utc- gne postati zelo nevarna. zato pri- znajmo. da so slovanske manjšinc bolgarske, otvarjajmo samo bolgar- ske Sole in s tem smo našli pot iz zagate. Med Srbi in Bolgari se vna- me grozen prepir in ko bi nas ho- teli Srbi napasti, bodo naleteli nele na naš, temveč na najboli srdit od- por Bolgarov. Združeni z ßolgari se bonio že ubranili Srbov. Da imajo Grki take namene vidimo v tem, da je isti minister Politis priznal lieta 1921. Ninčiču v Belgradu, da so manjšine v grški Makedoni.ii srbske, ravnotako kakor pravi danes da so bolgarske. Vse kaie, da bo Jugoslavija spričo tega zalitevala od Grkov, naj prepu- ste manjšinam samim odlocitev, kam hočejo pripadati in kakšne sole si žele ustanavljati. To je edino pra- vilno in pravično načelo. Pomen bolgarsko-grške pogodbe. Pomen bolgarsko - grske pogodbe je pa kljub temu zelo velik. Grčija je uradno priznala, da žive na njenem ozemlju jugoslovanske maiijšine in da pritičejo tem manjšinam gotove narodne pravice. Priznala jim je pravico, do šolskega pouka v mate- rinem jeziku, kar je važno. ako po- niislimo, da mi Hrvatje in Slovenci v Italiji te naravne pravice na primer nimamo. Mi se veselimo vsakega uspeha, katerega dosežejo narodne manjši- ne v Evropi, zakaj prepričani smo, da je s tem tudi nam pomagano. S časom bo postalo namree ncmogoce, da bi imele manjšine v vsch mogoeih državah sveta in celo v grški Make- doniji sole v svojem lastnem jeziku, mi Slovenci in Hrvatje da bi pa bili za vse večnc case teh pravic oropani. To je nemogoče in nevzdržno in bo prej ali slej prenehalo. DNEVNE VESTI. GORIŠKH PRHTIKH za lefo 1925 je danes izšla. Naročniki „Goriške Straže", ki plačajo naročnino (85 lip) za leto 1925 naprej, dobijo „PRATIKG" ZASTONJ. Poleg tega je „Goriška Praiika" na prodaj v mestu in na deželi. Bratje in sesire, naš list je tppin, kof mi -- zato okienimo se ga še foolj in delajmo zanj, kot on dela za nas! t Ivan Kačič. V noči od petka na soboto je umrl po težki, dolgi bolezni g. Ivan Kačič, ravnatelj tukajšnje podružnicc Ljub. kreditne banke. Umrl je v najlepši moški dobi, star 39 let in zapusča vdovo in tri nedorasle hčerke. Ko- jen je bil 1. 1885. v Šoštanju na Šta- jerskem. Po končanih gimnazijskih študijah in abiturijentskem tečaju za trgovstvo na Dunaju, je leta 19Ü5. nastopil službo pri Ljubljan&ki kred. banki. L. 1910. je prisel kot vo- dja novo ustanovljene podružnice v Gorico, kjer se je ravno to leto tudi poročil. Vsled vojne je moral zapu- stiti Gorico, toda bil ie med prvimi, ki se jc povrnil v porušeno mesto. Njegova smrt je globoko pretresia vse njegove znance, če tudi so vedeli za njegovo težko lx>lezen na ledvi- cah. Bil je plemenit in delaven mož ter ga bo zavod, kateremu ie posvo- cal vse svoje moči, težko pogrešal. Sijajni pogreb, ki se ie vršil včeraj v nedeljo popoldne ob izredno stevilni udeležbi občinstva vseh stanov, je pokazal, kako je bil raniki spoš-to- van in cenjen. Pokoj njegovi duši, preostalim naše iskreno sožalje! Mohorjeve knjige. Six>ročamo vsem udom. da so na- tisnjene in že pripravljene fiaslcdnje kiijigc: Cospodarska čitanka. ro-maii »Na Indijo«, povest »Preužitkarji« ter rnolitvenik. Koledar je sredi tis- kanja. Cim bo Koledar gotov, raz- pošljemo knjige na naslove poverje- nikov. — Odbor Goriške Mohorjeve družbe. Veličastna manifestacija tirolskih Nemcev za narodno šolo. Na dan sv. Martina so se zbrali v Bocnu zaupniki nemškegai Ijudstva iz Tirolov, da še enkrat novzdignejo svoj glas, naj se da njihovim otro- kom pouk v materin.sčini. Prišlisoiz gorskih vasic stari možje, ki so s sol- zami v očeh zatrjcvali. da niso niti sanjali, da bi učakali dneve, ko se bodo niorali boriti za pravice svoje- ga jezika v soli. Na dnevnem redu zborovanja je bilo poročilo poslan- cev o njegovili dosedanjih korakih pri oblastvih za poduk v inatcrinem jeziku. Poslanec dr. Tinzl jc navajal, kako se godi nemškimi manjšinam po drugili državah in je h koncu svo- jega govora vzkliknil: »Najsvetejša dolžnost vseh ncniskili starišev je, da za domačim o^njiscem uče svojo deco!« Zborovalci so koncčno spre- jeli resolucijo, naj se v kratkem raz- pišejo volitve v pokrajinske odbore. Z zavestjo, da se bore za staro prav- do, so se vračali nemški očetje k svojim otrokom! Tako dela za slogo in mir v Jugoslaviji. ,^ Novi prosvetni minister i'ramason Pribičcvič je n-repovedal dijakom vseh državnih sol vstop v MarijijJc kongregacije in Orlovskc zvcze. la drzni odlok je vzbudil med Slovene' in Hrvati veliko ogorčenje. Finzija izprašujejo. Sodnija neurnorno izprašuje b!,v' šega državnega podtajnika o z'001' nu nad umorjenim poslanccm Matte- ottijem. Finzi je takrat vodil notra- njc ministrstvo, pod cigar streho s0 zločinci pripravili umor. Oj, joj, oj, joj, Trcje leto je poteklo, odkar je & čel izhajati najbolj sramotni in i^a' jalski list, kar smo jih imeli prinjjr' ski Slovenci: »Era Nuova« ali »T va doba«. »Danes ob začctku tretJ^ ga leta« —- piše snoparski papir-f.^ 'nabirajo črni oblaki. Ozmmjamo J11^ da se naSi ne bodo poskrili pred ll0' virni nevüitaini, ki grozijo našenj obstojii. Tretje leto riašega obstoj^ otv;.irjan;o v obupntm boju» a bo prevhd.'ila boječnost nioramo V0' giniti.« Oj joj, kai bo, kaj bo? Kam sc !°? iHo skrili? Oj joj, kaj smo nareui' • Slovenska snoparija propa^a> Slovcnski snoparji odpadcjo jn mom a od svoje stranke po vsej &&; li. Zdi sc, kakor bi kopne! sneß. ^ Nuova« samo toži, da so se šibkcJ- individui res ix>vrnili v hlev svoJ prcjsnjih gospodarjev. Panes, vse zopet sili v naše vrste, pa Pov a mo, da si homo natančno «glcdan ^ i:og do glave, preden ga Pi'-4»1'111^. sebi. Za nekatero je vrnitev nenio? ča, nosili bodo jiečat. dokler živU0- Težka avtomobilska nesreča V četrtek, due 13. t. in. in nasl^ jiji pctek se je vršila kolavdacija L moza na deželnih cestah ajdovsKJ*^ okraja. Pod ajdovski okrai sl),acoi v tem ozini vse deželne ceste ^i5^ kana do St. Vida pri Vipavi in ^ kakor tudi deželnc ceste do I^rl-ie73 Lcdin od Vipave. Dobavo ^ra'n^c za navedene ceste je prevzel g- fr. 0. Mermolja, učitelj v Dobravljah, ^ lavdatorja za gramoz pa stai bi'a inž. Lutman od deželnega telmic»^, urada v Gorici in cestni nadz^rn g. Russian. Ko jc kolavdacijska komisija '^ končala svoje delo na cesti. ki P^ß, iz ldrije na Ledine, so zgorai ija ^ deni trije gospodjc premišljevaii. kateri poti, naj se vrnejo v ^ Co- Ker je bila med Čmim vrhom in ^ lorn liuda burja, so se odlooili. 0( vrnejo čez Sv. Lucijo. ^ Celo pot je vozil šofer Pahor P ^ cej hitro in tudi vano. Ko ix» ^° ^r speli z avtomobilon? do Idriie !1^ ni. či, se je na ovinkii onkrai ^elt; ]]t. škega mosta avtomobil srecal ?^ Cerovščkcv gospod Življenje Valentina Staniča (Spisal: Joža LovrenčiČ) (Dalje.) »V družbi, saj res,« je poprijel Slomsek, »tako dništvo bi bilo pa res nekaj, da bi skrbelo za izdajanje do- brih bukev; vcčje ko bi bilo, bolje bi bilo.« Cnkrat ga bo treba ustanoviti, mislimo na to!« »Jaz sem koj z raven in naših Go- ričanov bi si tudi upal zbrati lepo šte- vilo. Vi imate znanje v Ljubljani, v Celovcu in drugod, Ie podrezaite. V Gorici smo še šibki, da bi inogli kaj takejja.« »Ce bo kdaj kaj, dobro, se zane- sem na vas in vase rojake!« ie prijel Slomšek Staniča za besedo. »Tu je roka, Bog daj srečo!« je navdušeno pritrdil kanonik.. kot bi šlo že za gotovo izpeljavo knjjiževne družbe ------- Tisti dan je Stanič vodil še Slom- ška po Gorici in mu jo razkazoval in razlagal njene zanrmivosti. Dnigo ju- tro, ko sta odmasevala, je pa zapre- gel v svoj voz svojega konja in odpe- ljal Slomška iz Gorice skozi ravno Furlanijo do Palme nove. odkoder sta zaobrnila proti Ogleju. Tudi v Ogleju je bil Stanič kot doma. Kazal in razlagal je Slomšku iz zvonika, vrh katerega ga je peljal, kod se je razprostiral drugi Rim, kako se je zv.il ta in oni kraj in ko mu ie obraz- ložil bližino, ni pozabil na širšo oko- lico in zlasti ne na gore, ki so sc v vencu vrstili pred njima na severni strani. Slomšek je bil ves prevzet: morje — ravnina in snežne gore, kakor v jiravljici se mu je zdelo vse. NajrajŠl bi ostal in glcdal in glcdal. Ko sta šla z vrha zvonika. je Sta- nič še z nožičem začrtal v kamen svoje ime. Slomšek je gledal in o- pomnil: »Saj ste tu že štirikrat se zazna- movali!« »Sem se, pa se še petič, da bodo vedeli, kolikrat sem bil že tu!« je skoro samodopadljivo povdaril Sta- nič. In sta še enkrat stopila v baziliko in priporočujoč naš rod svetenm Mo- horju in Fortunatu, ki sta prva v na- šili krajih širila sveto vcro, je bilo Slomšku kot bi mu bilo razodcto: ,Pojdi in ustanovi društvo svetcga Mohorja!' Povedal je to Staniču in sta govo- rila o tem še celo pot do Gorice. 3, "Inieli so radi po vcč šolccv per svoji mizi na oskrbljcuji. Prlnanjali so jili celo leto se pridno vučiti, ino poiteim nositi se, ter jim obetali o šolskih praznikih narediti dobrc vo- lje na ccnte.« A. M. Slomsek. Bilo je leta 1838 o Martinovem. V gimnaziji je spet ;- išumelo kakor v panjit — čebele - S. dentie so se vr- nili s počitniške pa.'c. Kakor v za- četku vsakega šolsk.ga leta ie spo- ročil kanonik Stanič prefektu, naj iz- berc nekaj najboljših šolcev in jih pošlje k njemu na hrano. Prcfckt, ki je bil tisto leto Venceslav Jozcf Hcin- zel, je dal poklicati v svojo pisarnico Mateja Cigaleta iz Dolenjih Lomov, Filipa Jakoba Kafola iz Pcčin in Šte- fana Kocjančiča, ki so bili »discipuli secundae humanitatis classis« — učenci najvišjega razreda. psi Nekoliko boječe so vstopili lJ1 p zdravili prefekta, ki je začel: ßj . »Poznam vas od prve sole n ^j, in doslej sem bil zadovoljcn L v'^ ker ste se res pridno učili in ^P^jc našali. Upam, da boste tudi #? ^ leto delali cast našcmu zavodu ^Ky to sem izbral prav vas, da boste vali uobrote, ki jih leto za leto Hi kazu.ie pridnim in potrehnim ^ ^ prečastiti gospod kanonik Stanic, c vikšt solski ogleda.. Žc danes opo»11^ greste lahko k njemu. Gleite. "vL^u boste leix> vedli in delali cast naSL zavodu! Obljubitc mi to!« < j.cj, »Obljubimo!« so odgovorili * ^ se zahvalili gospodu prefektu,. '^li prav nje izbral, in potcm vesc\ ^i, v svoj razred, ki jc radovcderi ^ j(, da izve, kaj so imeli »pren1ITt opraviti v pisarnici. ______ I» j Opoldne so sedeli s kanonikoj" ^ isti mizi in razgovor se je l^.^v- pc-s jc bilo veselje, Ie gospodov vcnKii ir^ Uk se je zdelo, da ni bil kaj l»^" zadovoljen. Cutil se je zapostavu ^ ga in zarenčal od časa do časa užaljen. , ) (Palje podeJ >GORIŠKA STRA2A« Stran 3. kim kmctskim vozom. Lofer sc je z avtomobilom vozu sicer umaknil, ko Pa je zopet hotel spraviti avtomabil na sredo ceste. mu je odpovedalo krmilo. Sofer je takoj pritisnil vse zavore, a je avtoniobil zavozil črez kupc gramoza se prekucnil in zdro- bil. Dočim je ostal g, Russian skoraj nedotaknjen, sta šofcr Pahor in g. inž. Luinian zadobila težke poškod- be. Najhujše je bil ranjen g. učitelj Franc Merniolja, kateremu se je de- sna rioga zlomila nad gležnjem in se je zlomljena kost pokazala- skozi mi- šičevje. Poleg tega je zadobil g. Mer- molja liud udarec na levo stran gla- v'L. Na kraj nesrcče so takoji prilii- teli tamkajsnjj kmetje, ki so poma- gali, kolikor so pač mogli, nato je Prispel župan iz Sv. Luci.ie z doina- čim zdravnikoni, ki je g. Mermolju koiikor toliko zravnal nogo. Med tem je bil opozorjen na nesrečo Ze- teni križ iz Gorice, ki je v eni uri Drispcl iz Onricc ter vse ranjence prcpcljnl v bolnišnico usmiljenih bra- tov. V lx>lnišnici je ostal saino g. Mermolja, dočim se zdraviio ostali •ia domačem domu. 0. Mcrmolji so> j^oriški zdravniki zopct pregledali riogo, mu io zrav- nali in scdaj leži g. Mermoljn še yedno v bolnišnici, kjer bo moral dr- zati vsaj skozi šest tednov nogo na PopoJiiem mini. Upamo, da bo g. učitelj popolnomu okreval. To žel.io delijo1 vsi, ki g. '^ennoljo poznajo. Lep zgled iz naših dni. Pred nekaj tedni je zborovala v Loiidonu konfcrcnca za sponizimi z Nenicijo. Ob tej priliki je ix>vabil 'ondonski župan zastopnike zbranih narodov na banket — k slavnosti lXrtediiii. Komaj jc sedla gospoda za m'zo, se je pojavil pred njo uradnik v uniformi, ki je spregovoril z jasnim 8lasom: »Oospodje, Lord Mayor vas yabi, da vstanetc k molitvi.« Tedaj 3,e stopil pred dnižbo duhovnik, ki & zinol.il nckaj: molitev. Lord Ma- J'or in vsa visoka družba je stala v "|]i zbranosti. — Lord Mayor, seda- ?ji župan največjega mesta na svetu, Je katolik. Omenjam ta vzgled, ker n?s lepo uči, kako spoštuje vero in nJene služabnike tisti narod. ki je Klede gospodarske, politične in na- r°dne naprednosti prvi na svetu. Pri nas se pa dobc vaški šušmarji, ki ^islijo, da prav v tcm obstoji pleme- jj'tost in naprednost, če kdo zna do- br<> vdrihati čez vero in duhovni-ke. ^»vši fašistovski poslanec ustrelil fašistovskega voditelja. . V mestu Castellamare ob Adriji J'9 Prišlo v noči dne 13. t. m. mcxl biv- *}*n fasistovskim poslanccm Impera- •Hem in tamošnjim fašistovskim vo- aiteljcm Coscuza na ulici do ostrega pr.erckanja. Imperati, ki je pred zad- nJimi volitvami izstopil iz fašistovske franke, potem samostojno kandidi- J"» a propadel, je ostro napadel sc- ?aTi.io fašistovsko politiko. Razbur- pn od prepira je konečno potegnil ?volver in odda.1 na. svojega protiv- l^ka dva strela. Coscuza je bil z;idct 'I1 it na potu v bolnišnico umrl. Mo- 1|ee Imperati je polxjgnil. Politika llasilja ne rodi nikoli dobrih sadov. Bitka v posianski zbornici. v Meksika. je znana po svojili vro- ^krvnih prebivalcih. Toliko rcvolu- ^f[.in krvavih uporov kakor v. Mck- ^}y gotovo ni bilo v nobcni državi. tvC(laj so se zopet ovekovečili s sve- l°vjiin, rekordom. One 12. t. m. je •niel državni zbor sejo, na kateri je fislo med poslanci do ostrih politic- al1 izpadov. Posledica je bila. da so nekateri zastopniki Ijudstva poteg- nili samokrese in se je pričela po liodnikih zbornice pra.vcata bitka. Padlo je okrog 200 strelov. dva po- slanca sta bila srnrtno ranjena. Kralj Aleksander in kraljica Marija. obiščeta Rim v mesecu jčinuarju. Kraljevsko dvojico bosta spremljala tninisterski predsednik Pasič in zu» nanj minister Ninčič. Mestne novice. Stariši se opozarjajo, da se je že začel na goriških mestnih šolah pouk mateiinščine v dodatnih u- rah. Za dan in uro lahko poizvedo na zavodu. Pevsko in glasbeno društvo v Gorici obvešča svoje Člane. da iniajo na prireditvah Krožka prijüteljcv ^ias- l>e (Circolo degli amici del!a niusi^a) 50% popust na vse.sedeže. uko se listki nabavijo v predprodaji; na ve- čer prircditve je mogoče kupiti za polovično ccno samo sto.iišče. — Prvi koncert Krožka sc bo vršil v ce- trtck, dne 20. t. m. ob 20 v Trgovskem domu. ' »Sploš. slow žen. drulivo v Gorici« je žc razpošljalo svojc nabir;ilue pole za bo- žičnico in prosi vsa blaKa srca, da se odzo- vcjo naši proSiiji, da bomo ino^li tudi ]ctos oblcči in obuli našo rc\rno šnlsko dcco. V Jiaintn Sfjio dobilj od »Zadružne Zvezc« L 100, za kar sc 5e ^nkrat prav prisrčo za- hvaljujcmo. Toplo se priporočamo sl. de- narniin zavodom na dcžcli, da sc spomnijo uaSeca drnštva. — Za žrtbanjc, s katcrim se zakljiiči razstava nočnih del, so doscdaj lo- sjali: ^a. Ter. Mcrcina 1 slttcno jopico in J par plot, čcveljčkov, Ra. Ušajcva iz rafi.it plctcno Skatljo s prižkoli, K.čna Peganova 1 vczcn prtiček, ga. Koršičcva 4 dobitke, Ka. MiliČeva 10 vczenih prtičev, jsra. štcf. PodKornikova 1 veztn senčnik, Ka. Vidmar- jcva 2 vczcna dobitka, ga. Troštova 1 bra- ziuico ] škntljo. — V srcdo ob 3h izredna odborova scja, na katero sc opozarja Sc cnkrat ožji in širji odbor tcr vse odscke. * Tako so hvaležni junakom domovinc. Kakor znano se zadnjc čase vojni pohab- Ijcnci, ki vživajo pri vsth domoliubnih Ita- lijanih velik ugjed. ne raznmejo več dobro s fašisli. Načclen spor jc prcSal, kar ic prl vročc krvnih Ijudch razumljivo, tudi na o- scbnosti. To jc skusil v Oorici ttidi nek voj- ni pohabljenec in odlikovancc, član udru- Zcnja vojnih pohabljenccv. Ko jc stopi] na trainvaj, v.a »apadc s psovkami ncz nczna- iicc, katcrcmn sc jc poznalo, da ve o vojni lc iz bukev. Kajpak jc ta slučaj vzbudil vt- liko razburjenje prl jforiških vojnih pohab- ljcncih. Imajo tndi prav! * Javtia tombola. Tukajšnjc dobrodelno društvo priredi v nedeljo dnc 7. dec. ob 2. in pol uri popolnc na Travniku javno e- meiij sv. Andreja, je udeležba ola.i- sana. Statistične pole sc niso vrnila vsa društva. Naj se to z-godi čimprcje! Kaj je novega na cleželi? Ta Rokovnjači v Mirnu. > *a vsem znana Jurčičeva novest iz rj^v. ko je hnel Napoleon zasede- r^ "a§c kraje, Ix) vprizorjena na mi- yriskem odm. Kakor vsakokrat bo ^sal tudi tokrat, dramatieni odsek Ov- izobraževalnega društva po- dati občinstvu nekaj posebnega. Pri- reditev se bo vršila v nedeljo dnc 23. t. m. ob 4 pop. v dvorani g. .1. Mar- molja. Spodnji Kras. Od vseh krajev naše dežele čitamo v vrli »OoriSki Straži« dopise o zi- vahnem delu mnogih prosvetnih uru- štev ter slišimo o sijajniji diamaii^- nih in pevskih nastopih. ClovcÄa zato zaboli, ko vidi, kako pri nas v tem oziru lenuharimo. Kako vcse.o smo se gibali pred vojno! Tudi sedaj bj se dalo marsikaj doseči, samo nekoliko dobre volje in korajže bi bilo treba. S posebno žalostio moranio omenili tudi prenmoge plcse. ki so se vrs'li letosnje leto. Koinenski okrai ie ]o- segel po našem mnenju rekord. Kam vejidar plovemo? Odprimo že enkri.t oči in dajmo življcnja Dro.svetnini društvom slonečim na neowiajm kr- sčanski resnici, ki edino vzga.;a krep- ke značajc, odločne boievni^c za sedan je težke case. Iz Idrije. Krščansko gosp. dru.štvo ic prene- slo svojo pisarno in glavno trgovino v Rožno ulico 136, kjer je bil svoj čas g. Iiajt. To radi tega, ker je najem- ninski rok z rud. ravnateljstvom po- tekel. Prostori za trgovino so ze!o primerni in snažni, medlem ko so bili prcjšnji ob nalivih bolj podobni blej- ski cerkvici ko pa trgovini. Ljud. hranilnica in pos. se nahaja ravno v tej hiši št. 136. Iz goreujili prostorov so se preselili vsi odseki kat. del. družbe v hranilnično hišo (pri Obi- du) št. 66. Tam se nahaja sedcij tudi pevsko - godbeni odsek. Po spodnjih prostorih prejšnjega bivališča št. 272 ni nikomur žal. Pogrcšali pa bonio nekoliko gorenje prostore; kljub te- mu Jill radi odstopimo, sajno rado- vedni smo, če se bodo res porabili za rudarska stanovanja kar sicer dvo- niinio?! i)i! bj se rešila stanovanj- ska kriza, bi bilo potrebno pregledati nešteto rudniškib poslopij, ki so pred vojno razpolagala z mnogimi stano- vanji; dunes pa se nahaja v nekaterih velikih poslopjih po par oseb. Tam, tam bi se gospodje pri rud- niku malo obrnili. Seveda. tukaj je bilo predvsem potrebno. ker je bilo »slovensko«. Brje V ncdeljo dne 9. t. in. ob 5!2 zju- traj je zbruhnil ogenj v gosjxxlur- skem poslopju vdove Ant. Pečenko v vasi Mihelji. Poslopje je pojx>lm>ma zgorclo, zgorel je tudi zraven stoječi senik s lilevom za živino: živino so s težavo rešili. Ker je pihala silna burja je bila cela vas v nevarnosti. Da je bila ista odstranjena, se je za- hvaliti domačemu liudstvu. ki je ogenj' omejevalo z res nadčloveškimi napori. Na lice mesta je došel odde- lek požarne brambc iz Gorice, žal preixyzno. Vendar je poskrbel, da so vaščani spali brez sV.rbi, ker je ogenj pogusil. V poslopju je imel delavnico kovač Fr. Kodrič, kateremu je zgo- relo vse orodje; trpi ogromno škodo. Vzrok požara neznan. Dobrovo. Naš priljubljeni prctepač D'Ottone je prišel do tega, da ne more več na- daljevati svojega klofutarskega delo- vajija v našem kraju. Njegovo kralje- stvo se bliža h koncu. Zadnji njegov veliki čin je bil. dejanski napad na gospoda Sfiligoja. D'Ottone mu je dal klofuto, a glej, Sfiligoj mu jo je vrnil, in sicer še prav mastno. Ko je D'Ottone hotel po svoji stari navadi vzrojiti, sc je vzdignilo liudstvo kot en mož v obrambo doniačina in D'Ot- tone se je moral potuhniti. Orožniki so jx)segli vmes in napravili red. Glo- rija IVOttonejeva je pri kraju, sedaj mu ne preostaje drugega, nego da se vleže na svoje lavorike. Na dan vseh svetih je prišlo plači- lo za njegovo plemenito delovanje v prid države. Postal je kavalir ali vi- tez italijanske krone. Na trgu mu je izročil odlikovanje gospod Francisi iz Krniina ob prisotnosti peščice fa- šistov iz Gorice in Furlaniie. Ljud- stva ni bilo zraven, gospodje so bili lepo sami. Kot prvi govornik je na- stopil Francisi in slavil »plemenitega moža, ki je toliko naredil za veliči- no Italije na skrajnih mejah države.« (Pretepel je gotovo par sto Sloven- cev in spravil na bolniško posteljo marsikaterega družinskega očcta). »Da ni ljudstva zraven — je rekei Francisi — me ne jezi. temveč l€ veseli.« Po svcčanosti so šli v gostilne in se grozno pritoževali, da ni bilo ljud- stva zraven. »Se bodo še kesali tisti nehvaležneži, ki $0 odstopili od fa- si zma.« In res, ubogi D'Ottone ie zgubir skoro dve tretjini svojih pristašev. Prej jih je imel 40, sedaj jih ima pa reci in piši 13. Freden gre D'Ottone v penzijon, &j ga odlikovali, kakor je navada pri starih uradnikih. V grb bi mu bilo potreba posUiviti manganel. Idrija 0 strašrri nesreči, ki ^ iu \>nitc\.\\u v idrijskem rudniku due 5. t. m. smo prcjcJi še sledečc jx>ročilo: V sredo dne 5. t. m. se ic zgcxlila v nascm rudniku v rovu sv. Jozefa pretresljlva nesreča. katere žrtvi sta postala okoli 50 let stari rudar oču treh utpreskrWjenih otrok. Jakob Koler, rodom Idrijčan, ter Josip Po- Ijunsek, 34 letni iz Sp. Idrije, istotako oče treh inalih otrtjčičev. Vzrok ne- sreče je bil naslcdnji: Zvečer. ko se je bližal konec dnine sta sc name- uiJa vžga-ti 20 zavrtanih strelov. Na- basab sta vseh 20 lukenj ter pricela prižignti vrvice. F^redcn sta prižgala vseh 20 strelov, je prvi že rxx:il in ta jii je žc toliko poškodova!, da sta ob- ležala na mestu ter kricala na po- nioč. hi predno so ostali delavci v neposredni bližini vedeli za vzrok klicanja, je ostalrh 19 strelov eden za drugim sulo strasno kamenje na u- bog a Tudarja. Po njeni izpovedi sta čula vse ostale strele razrnesarjemi pri popolni zavesti. Rudarii - tovari- ši so se takoj po pokanju približali ter pričeli kopati. Ko so dokopali do nesrečnikov se jim je nudil strašen prizor. Jakobu Kolerja. ki jc bil mo- can, postaven mož ni bilo spoznati; Ves razmesarjen, strgan, okrvavljen jc bil. Njegov tovaris PoJiansek jc liudo ranjen, toda rnanj kot Koler. Tovariši so jx> več lestvah prcnesli nesrečnike iz jame v saht. PriŠel jt takoj rud. zdravnik ter dal prvo po- moč ubogima (yjetoma, ki sta iinela ob strani zc svojc prestra- sene domače. Na njiju lastno zeljo je dospel takoj /ai bolnike tako dobri g. kaplan, ter jima še v zavesti poda! sv. obhajjlo in sv. jKKslednie olje. Na- to so ju z avtomobili prepeljali v bol- nišnico usmiljenih bratov v (iorioo. Toda Jakob Koler je 17 ur ix> ne- sreči že zdihnil svojo biago dnŠo da- leč ločen od ljubega mu dorna. Po- Ijansek upajo, da bo okrcval. ker nl- ma močnili notranjih poškgledavali, ko so mislili na jutranje zvonenje. Redkoked.ji m- zgodi, da zvonijo živemu. V knjigarnoTir^r'D^ v Gorici so prispele sle- deče nove knjige: Osnovni pojmi iz glas- bene teorije, cena 16 lir. Pevska sola (zdruzena s teorijo), cena 23 lir. DOBKR PRKVAJALEC iz sloven- sčine v nemščino in obratno bi sprc- jel prestavljenjc, kakor pisarnisko ali tudi drugo primeirno dclo. z jako skrornnimi zahtevami. Ker se isti vsled brezposeJnosti nahaja v naj- vcčji beds, bi storil veliko delo usrni- ljenja. kdor bi mu sei na roko. Striüi 4. Pozdpavi fantou — sojaiiov. Slovcnski i'antjc - vojaki, ki služijo pri 4. i'oniiskuti polku, trctji stotniji, v Bardo- '. ccliia pošiljajo lrnio^o pozdruvov starišem, ! .iitcljcm fantom in deklctoin, posebno i»a varišcm lctnika 1905, katerirn bomo radc ¦)\>x: prtpustili nase zarjavclo orodjc. Pav- '0 Viktor. Lokovcc, Fortunat Franc, Ro- čiiij, Jertb Jožef. Ctrkiio, Vodupivcc Anton, Pctelhije, Kolcnc Anton, Belsko, Lubič Ka- rol, Markov.sčina, Kotič Robert. Škrbina, V'ojskovio Kvirin. Rojan. Tomadin Roman, \irkovlk\ Gorkič Doininik, Vrtojba. Sloveiiski faiitjc. ki služijo pri l.o polku >rske arlilerije v Saluzzu pošiljarno iskrc- v.' pozdravg vsem sjovenskim dcklctom, iiitom. staris'.m, znancem in prijateljetn, !!scbnjasnila o podrobnostih v ura- du podpisanega. Qorica, dne 13. novembra 1924. Notar Rudolf Seculih delegiram sodnijski komisar. Due 2?>. novembra se bo vršil redni obeni zbor Ljudske posoiilnice v Otaležu v uradnih prostorih takoj po sv. masi z navadnim dnevnim re- dom. V slučaju nezadostne udeležbe se bo vršil isti V-j. ure ix)zneje ne ozi- raje se na število navzočih članov. Odbor. Kavarna Principe Umberto in sladščičarna lastnik tt* ATRI MARIJ Corso Verdi 1. (Hisa Mazzini v Gorici). Elegantno shajnliš^e, dvorana z biljardom. Najboljša kuva espres, napolituuske slad- čice, izvrstno necivo, najboijža čokolada. likerj; prvovrstnih tvrdk. Delikatese domacih ?n tujih kolor.ij. Lioyd Sabaudo. V kratkem odidejo iz Oenove: v Severno Ameriko »Contc Verde« 18. 11. 1924, »Conte Verde« 6. 1. 1925, vožnja iz üenove do New - Yprka traja 9 (Jni; v Južno Am er i co »Reuina d'Italia« 10. 12. 1924, »Principe di Udinv« 30. 12. 1924, vožnja iz Genove do Riifn'^ Avn>s traja 19 dni; v Avstraiijo »Re a"Italia« 2. 12. 1924. Za pojasnila in vpis obrnite sc na agencijo F. Rosich, Gorica. ulica Contavallc 4. Pohištvo Basin Ariton, Gorica, Piazza S. ^ntonio 9 (Stari trg) Velika izbera vsakovrstnih im'zarskih izdelkov, po]X)lne spalne sobc. kakor tudi jx)saniezni kosi: omare, posielje, predalčniki, mize itd. po konkuren- čiiih cenah. — Priporoča se slav. : : občinstvu : : Posestniki, ix>zor na domačina! Inž. Bogomir Sfiligoj in zapriscženi izvedenec. autor. civ. geometer Dom. Rocco bivši inž. geom. pri katastru v Gorici I I j Samo pri tvrdki Z J Anton Trpin & Comp.; I zaloga manufakiurneaa blaga ^ fl v Gorici - Via Rastello it 10 > ^ kupite | J po nizkih cenah. | ? Vsak dan novi dohodi!! | I Bogata izbera perila in | | drugega blaga za neveste | J Cene konkurenčne. | ÄBÄDIE? Evo vam Abadie NojizvrstnejISi cigaretnl papir j Zdravnik ! dr. RADO SFILIGOJ se je preselil "TR na Travnik St. 5, I. (nasproti lekarne). Slrlte Jaš čolnin Nad ^obozdravnik doktor Lojz Kraigher specialist IB bciszni v ustih in na zticiw sprEjsmo za vsq zobc^FavniSlia in zofcs- v GORICI - na Travniku 20 KUTIN JOSIP, Via Seminario St. 1 Gorica, priporoča slavncrnu občinstvu svojo dobro založeno trgovino jest- vin. Prodaja »bovški sir« na drobno in debelo po zmernili cenab. fTovarniska zaloga nemških slatnoreznic, 10 in 12 col, z verigo in brez verige. Maks Križe - Postojna frgovina as železom. DDDD 51 ozdravBjena hM «« I U z najnovejšim pasom BROQCK HN 1 M!rotiiiJ3iog hi dišavuito nB E.QrapüIin- Gorica ¦LJL-»t-1- liüs^r. iltfüEJiemB i/rt^», Cors« Yerdi 27. j Plačam najvišje cen© za kože lisic, podlasic, kun, zajcev, mack, vcveric, jazbecev i.t. d. i.t^- Prodajatn pasti in posebno meso za lov r.a divjačino. Deiavnica /.a strojenje in barvanje- PQT* Niliče nima pravice kupovati zame. —- " falser JindspuGh - Sorica Uis Carducci to. 6. Pozor na iaEpreitBenjeni naslov! yjy> Tead. Hribar (naS3.) » sorica CORSO VERDI 32 - « (hiša Cenir. Posoj.) Vslino zslogs Mega plctüü Iz ziKiis tovurne Rsgench&rt & Raymsnn, usohc- ypstno 1?!«oö za parotae hshor tutll nM izbira mcsHega in žcnshEga suHns. Biago sofiidno! Cene zmerne! ^—. Prva slovenska tvrdka JOSIP KERŠEVANI Gorica, Piazza Duomo St. 9 (desno) priporoča svojo trgovino najizvrstnejših šivalnih strojev iz sv^tovoc znanenemSketovarne ,MUNDLOS',dvoko!es znamkeorig. „KOLUMBIA". belgijskih pušk ter vse k temu spadajoče predmete. Brezplačen poduk v umetnem vezenju, Šivanju «n krpanju* Lastna mehanična deiavnica in popravljavnica Piazza Duomo ?¦ (vogal ulica Rabatta). POD R U Ž N I C A Ljubijonshe kreditne banhe v Gorici Corso Verdi „Tr&o-vsRi L>oitnM Telefon št. 50 — Brzojavni naslov: Ljubljanska banka Uelniška glavnica in rezerve: Din. 50,000.000 CEWTRÄLA LJUBLJANA Re/ci va S H S Din. 10,000.000 Podružnice: Brežice, Cclje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad. Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestuje vloge na knjizice po 4y2%- Na daljšo odpoved wH vezane vloge po dogovoru. Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantneje ¦tstrzsxsEfä W^W*v