lajrečji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Jja za. vse leto - . . $6.00 pol lata.....$3.00 New York celo leto . $7.00 inozemstvo celo leto $7.00 .1 i GLAS NARODA Ust slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily R | the United States. g Issued every da? except Sundays | and legal Holidays, 75,030 Readers. >ON: CORTLANDT 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.t under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. f0. 197. — ŠTEV. 197. NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 21, 1924. — ČETRTEK, 21. AUGUSTA 1924. VOLUME XXXII. — LETNIK XXXIL ICi PROTI LONDONSKEMU PAKTU itrski predsedniki raznih nemških držav so obvesti-kanclarja Marxa, da niso zadovoljni s pogoji lon-Lonskega dogovora, ki se tičejo izpraznenja Ruhra. 'ravijo, da je lahko doseči hitrejšo francosko akcijo. Lgleški ministrski predsednik MacDnald je v poseb-pismu zahteval hitro izpraznenje Ruhra. — Sta-jče pariškega časopisja. Poroča Samuel Spewack. ARMADNI ZRAKOPLOV "BOSTON II". 'Berlin, Nemčija, 20. avgusta. — Ministrski predsedni-pinskih držav so obvestili državnega kancelarja Marxa |nu ne morejo nuditi neposrednega in brezpogojnega breuja londonskega dogovora. Tega dogovora niso hiili, — a ga tudi niso sprejeli. Celo stvar skušajo za-|i. * Ker pa je treba dogovor odobriti pred tridesetim :«stom, si ne more vlada privoščiti nikakega zavlače-ja. Ministrski predsedniki pravijo, da niso zadovoljni s >ji vojaškega izpraznenja Ruhra. Izjavljajo nadalje, |e mogore dobiti hitrejšo francosko akcijo. | Pred no bodo prišle postave, tikajoče se Dawesovega rta. pred nemški državni zbor, jih mora odobriti naj-|i ekoinmiski svet in ministrski predsedniki so zastoji v tem svetu. Po sestanku z državnimi kancelarjem iiinistrski predsedniki izjavili, da bodo uveljavili svo-pkeijo pred najvišjim ekonomskim svetom. Involvirane so nekatere kočljive točke. Neposreden ejem bi pospešil delo sveta in državnega zbora. De-;ki vprizorjena akcija bo najbrž preložila sestanek ^iškega državnega zbora na sredino prihodnjega tedna. Glasi se, da s<> naeijonalisti povzročili zavlečevanja nških ministrskili predsednikov. Pokazati hočejo svo-|noč in z barantanjem z notranjimi zadevami hočejo do-vse možne prednosti v povračilo za njih potrebno pod-to v državnem zboru. Veleposestniki hočejo protektiven tarif in v povračilo za to gredo lahko reakeijonarji tako daleč kot hočejo. Podrobnosti sedanjega političnega položaja so seveda mučno malenkostne, ker se splošno domneva, da bo Dawesovo ]Poročilo sprejeto. Sprejeto bo, če bo nemški državni zbor Takosvana špijonažna postava je razpuščen ali če bo nemška naWlna stranka izprenmila ,končno razveljavlJcna- ZadnJi svoje stališče j terniranec je bil Baltrusaits, ki Kabinet je odobril osnutke postav, ki določajo usta- b° pa sedaj dePQrtira11-novjjenje banke in druge stvari. Vsi osnutki bodo pred- Predsednik Coolidge je včeraj ložem najprvo svetu m nato državnemu zboru. pomilostil Josepha Baltrusaitisa". Pariz, Francija, 20. avguista. — Francoski politični po-'On je bil zadnji, ki je bil še za ložaj je prišel nekoliko iz ravnotežja vsled pisma, katero prt za.stran prek r.sen j a špijonaž COPVmcHT.KEVSTOHE.VICW CO.. NCW.VOKKj Slika nam kaže ameriški armadni zrakoplov "Boston H." ter poročnika George MacDonalda in Victora Bertrandsa. Dobila sta povelje, naj poletita v Pietou, Nova Škoeija. Tam bosta izročila aeroplan poročniku Wade-ju, ako se mu bo posrečilo prit? na ameriško obal. Kot znano, se je AVade-ju zrakoplov, s katerim potuje kropr sveta. pr*»eoj poškodoval. Svoj polet namerava zaključiti v zrakoplovu, ki pa vidite na sliki. ZADNJI POLITIČNI JETNIK IZPUŠČEN je liil na da je širil po Zieija proti Herrotu, ki je izginila po sklenitvi londonskegadežf.n propagando dogovora, je zopet vzplamtela ter se glasi, da ni zopetno' uveljavljenje antante tako trdno kot domneva Herriot. |!-Se< Njegov slučaj je bil zanimr\ tega. ker je bil možak are- Tj- at tj • i tiran in obsojen dve leti po skle- x'lsmo .MacDonalda je pomenjalo presenečenje za pri-;nitvi miru. s ta še Herriot a. ker stavlja slednjega v manj varen položaj; Meseca decembra je 1920 j pred poslansko zbornico in senatom, ki morata odobriti j prišel namreč k njemu neki vlatf-londonski dogovor. To pismo bo predstavljalo ročaj za "i špijon ter sklenil ž njim prijaven knt eno interpelacijo, ki se bo obračala proti Herri-' tHjstvo. Misleč, da ima opravka otll. I s svojim somišljenikom, mu je I emps pravi, da bi se prav nič ne čudili, če bi nosilo začela, že osem mesecev zatem, ko pismo podpis "Snowden", ker težko vrjame, da se je pod-je kongres preklical špijonažnr, pisal MacDonald sam. List pravi nadalje, da ima ilacDo- postavo, nald prav, če misli, da so Francozi po krivici v Ruhru. a on je vrgel kamen na dogovor, katerega je pomagal sklenit: in sicer potem, ko je bila stvar že uravnana. Pismo MacDonalda bo mogoče le mimoidoč dogodeh, c pristaši Herriota so mnenja, da je bilo s tem oslabljeno njegovo stališče v parlamentu. Pariz, Francija, 20. avgusta. — Francoski kabinet j« včeraj soglasno odobril delo francoske delegacije na med zavezniški reparacijski konferenci v Londonu ter se ji zahvalil za važne uspehe, katere je dosegla v interesu Francije. "Oproščeni'' in "poinilošč^nr * zločinec pa ni na prostem. Zaprli so ga v drugo ječo, kjer bo čakal odloka delavskega departmen-ta. Delavski tajnik je namreč izjavil,' da ga bo deportiral. DEMPSEY SI JE DAL POPRA-VITI NOS. V RUSIJI LAHKO VSAKDO 1Z-PREMENI SVOJE IME. Riga, Letska, 19. avgusta. — Boljševiška vlada je izdala odredbo, s katero dovoljuje vsem dr-. žavljanom, ki so dosegli osem-ujasto leto, da lahko izpremene svoje rodbinsko in krstno ime ko-likorkrat hočejo. Edinole oblasti morajo obvestiti predno se odločijo za izpremembo. 93-LETNA ŽENSKA SI JE DALA OSTRIČI LASE. '('mM Middletown, ConiL, 19. avg. — živi Wm Eliza Watrows, ki noče zaostajati za sedanjo žensko modo, kljub temu da je že stara triindevetdest let. Včeraj si je dala ostrici lase. Morda ji bo to pripomoglo, da bo dobila zaže-Ijenega ženina. RADIO-APARATI NA NEMŠKIH ŽELEZNICAH. Berlin, Nemčija, 20. avgusta. Nemška železniška uprava je odredila, da bodo zanaprej vsi brzo-vlaki opremljeni z radio-aparati. Sprevodniki bodo prodajali posebne karte, ki bodo omogočale potnikom, da -bodo poslušali radijska sporočila. Los Angeles, Tal., 19. avgusta. Amer. mojstrski pretepa«'* Demp-sev. ki nastopa sedaj v kinematografu, je imel precej čudno zve-rižen nos, ki ni delal njegovi lepoti posebnega kredita. Včeraj se je pa dal operirati, in zdrav niki so mu kumara tako popravili, da ima sedaj še precej čeden grški nos. VELIKANSKI ROJI KOSILIG V MEHIKI Velikanski roji kobilic uničujejo pridelke v Mehiki ter so povzročili že več železniških nesreč. BAND ITI SO UKRADLI $150,000 DRAGULJEV. ZA Boston, Mass., 20. avgusta. — Štirje maski ran i band it i so prišli danes v zlatarn i eo Cbarlesa "H. Skinnera ter odnesli za $150,000 dragocenosti. Mexico City, Mehika. 20. avg. '<>1 niki. ki so dospeli včeraj semkaj iz Vera Cruza, pravijo, da je izenilj ■ želc/iii(.*i, od onega iri.stani<<-a ] .lalapa, na ra?.-laljo dvestotih kilometrov, pokrf-o na obeh straneh s kobilicami ii sicer tako dale'- kakor more sh-«jati oko. Ta nadlega obstaja že več kot en teden ter povzroča ve-ikau>ko zmedo po obširnem o--.emlju. Celi istmus Tehuantepeca e pokrit s kobilicami. K oblice so se najprvo pojavile v državi Vera Cruz. v oblaku, ki e o'isi'iial več kvadratnih kilo-m etrov. Tehuantepec^železnica je prič»-a postajati važna in v celem juŽ-iein delu republike se je pojav^ jala prosperiti'ta. a kobilice so sedaj uničile vse in prosperiteta /.•rinila ter ><• ne bo vrnila za nc-loločen Knbiiiee so povzročile zamude vlakov ter tudi Številne kolizijc. Poljedelski tračnicah surov petrolej. da se zadrži kobilice proč od tračnic. Izkopalo se je tudr globoke zakope in na milijone kobil je bilo uničenih v teh zako-pih. Oblasti se boje, da se bo kuga razširila nadalje proti severu, kar bo v vsakem slučaju usodepolno za poljedelstvo. POZOR LJUBITELJI ZABAVE! OBRAVNAVA PROTI LEOPOLDU IN L0E8U Država zahteva smrtno kazen za morilca malega dečka. Marshall, glavni zastopnik postave, je navedel številne slučaje polne kazni kljub priznanju krivde. Chicago, 111., 20. avgustao. — Včeraj popoldne ob treh se je pričelo plediranje v procesu proti morilcema Leopoldu in Loebu. kajti vsi mogoči dokazi z obeli strani so bili predloženi. Bitka bo predstavljala sijajno razkazovanje zgovornosti, a sodnik Caverly ne bo posegel vanjo ter ne bo kazal nobenega "čustvenega odziva". Država je prva poslala v boj svojo glavno avtoriteto glede postav, Thomasa Marshalla, ki je tako nabasan s postavami, da je ovirana njegova dikcija. Tako poln je avtoritet, da ne prihajajo r>, njegovih ust drugega kot citati in suhoparna ponavljanja. Velik utis j? napravil s svojo temeljno izjavo, v kateri je opisal značaj zločina ter rekel, da je za tak zločin določena le ena kazen. namreč smrtna kazen. Oborožen s celo knjižnico in izvlečki iz razsodb iz vseli delov dežele, je pričel svoja izvajanja. Kljub vsem avtoritetam in dokazom pa ni mogel navesti niti enega slučaja, v katerem bi bil mladoleten obsojen na najvišjo kazen, če se je proglasil krivim zločina. Marshallu bo sledil pomožni državni pravdnik Savage. Pečal se bo z duševnimi fazami, o katerih je država mnenja, da ne nudijo nikakega temelja za olajševalna okoliščine. Trije zagovorniki, brata Baehrach in Clarence Darrow, bodo sledili. Darrow se bo pečal z d ušesi ov-jem, duševnimi zmotami, fantazijami, mladostno brezobzirnostjo in deluzijami. Državni pravdnik Crowe pa bo zaključil vsn •a izvajanja"s splošnim pregledom zadeve ter zahteval smrtno kazen. — To je slučaj, — je pričel Thomas Marshall, — v katerem se mota pečati sodišče le z enim vprašanjem. To vprašanje je. kakšna kazen je primerna za velikosi in ostudnost zločina. Z drugimi besedami, kakšna postavna kazen c prilega izvršenemu zločinu. Stališče države je, da je le ena kazen primerna okrutosti zlocr-na. le ena kazen in sicer najvišja kazen. smrt. — Xa temelju ugotovljenih dejstev zahteva nameravan in skrbno zasnovan umor štirinajst lei starega Roberta Franksa po postavah države smrtno kazen. Man jši zločin bi mogoče, pome-njal manjšo kazen, a to ne pride v tem slučaju vpoštev. Kriminalec določi sam potom svojih dejanj. kakšna naj bo postavna kazen. Manjša kazen, doživljenska ali na štirinajst let. se tiče lc manjših zločinov. NEMŠKI ZEPPELIN BO DOSPEL MESECA SEPTEMBRA SEM. DOBRE Friedrichshafen, Nemčija. 20. i avgusta. — Zeppelin ZR—3. katerega so zgradili Nemci za Združene države, bo poletel meseca sep. tembra proti Ameriki ter-bo pru stal na Lakeliurst, N. J., letalnem polju. Sedaj mu vdelujejo motorje ter Newyorsko Slovensko Delavska Podporno Društvo priredi v deljo dne 14. septembra svoj letni piknik v Emerald parku, Glen-dale, L. I. Tjrrala bo znana Per-shakova godba. Kegljanje za do- bitke. Raznovrstna zabava. Niko- ^|f> -gtirinajst velikih tankov mur ne bo treba trpeti lakote, že- je in dolgočasja. Pridite vsi in preživite par xir v prijateljski družbi v prosti naravi. Atfbor z vodikom, Prvi poskusni polet ki bo trajal par ur, se bo vršil dne 27. gust a. NOV POSKUS AMERIŠKIH LETALCEV Ameriški armadni letalci bodo vprizorili po mali nezgodi, ki jih je zadela, nov poskus, da polete na Greenlandi-jo. — Locatelli je sprejel ponudbo, da spremlja Ame-rinkance. — Obe letali bo mogoče popraviti v najkrajšem času. — V slučaju slabega vremena ne bodo poleteli do Fredericks dala. Reykjavik, Islandija, 20. avgusta. — Poročnik Smith, poveljnik ameriškega armadnega zračnega poleta krog sveta, je objavil včeraj zvečer, da lipa odleteli .danes proti Greenlandiji. Pričakovati je, da bodo rabile poprave na obeli aero-planih, ki sta bila poškodovana, kot sta se hotela dvigniti iz vode, da se napotita proti Fredericksdal, na GdeenLan-diji le nekako dve uri, kakorliitro ho dospela kri/.arka Richmond, ki ima na krovu nadomestne dele. Če ho prišlo še do kakega zavlačevanja radi vremena in če so bodo razmere gledn ledu kaj izboljšale krog Ang-nmgsalika na iztočni obali Greenlandije, bodo letalci pristali tam. kot prvotno nameravano, meštio da poskusijo daljši polet do Fredericksdala. Poročnik Antonio Locatelli, italijanski avijatik, ki je dospel semkaj iz Pise v Italiji v namenu, da poleti preko Atlantika z Amerikanci, bo sprejel povabilo poveljnika Smith a, da spremlja Amerikanee, a če se ne bo izvedlo priprava za skupni polet, bo poletel Locatelli tudi sam. Locatelli bo najbrž še danes zaključil svoje priprave za nadaljni polet. Oe se ne bo mogel dogovoriti s poročnikoma Smith ran in Kelson om, ho najel tovorni pamik, da prevede na Greenlandijo njegove zaloge gazolina in drugih dobav ter bo odpotoval brez pomoči ameriških bojnih ladij, ki patrulirajo med Islandijo in Greenlandijo. Washington, D. C., 20. avgusta. — Oficijelna poročila, katera je dobila armadna zračna služba od pilotov svetovnega poleta, so ojaČila prepričanje, ki je že preje prevladovalo tukaj, da ho mogoče popraviti obe letali v najkrajšem času s pomočjo nadomestnih delov, ki se nahajajo na krovu križarke Richmond. GUAYAQUIL. Washington, D. C., 20. avg. — V Ecuadorju, t«\j deželi večnih m* mirov, živi vrsta ljudi, ki rn/.hi-jajo lobanje svojih sovražnikov t it služijo s tem lepe denaree. S posušenimi in dobro-proparirani-mi lobanjami pridejo nato na tr« ter dobe v gotovih krogih dobr«* cene Ti predmeti služijo namreč kot talismani številnim damam in gospodom. Lobanje služijo kot Ikatljire 7i\ obrazni prašek ter s» našle svojo pot tudi v takozvano visoko newyorsko družbo. l\n> obteževalci pisem služijo kot o-krasek ealifornijskih pisalnih mi?.. Delo pobijanja ljudi pa se prepu šea popolnoma barbarskemu na rodu Jivaro Indijancev. Ti Indijanci vprizarjajo rednw velike morija in love na ljudi. Ker se j" pojavilo v odlični družbi Združenih držav veliko povpraševanje po teh talismanih, je usoda slabših divjaških plamen tako-rekoč zapečatena. Vlade Perurja, Brazilije In Bcuadorja so koneeno vendar prišle do spoznanja, da ne sme iti to tako naprej. Svoje pesti so dvignile proti Jivaro-Indijancem. Objavljeni bojni pohod proti temu plemenu je popolnoma v smislu članov kultivirane družba. Dame in gospodje, ki imajo v svojih buduarjih in na svojih pisalnih mizah take proizvode najtemnejšega barbarstva, bodo tudi z veseljem pozdravili ta bojni pohod. V takem slučaju bo vrednost teh predmetov neizmerno poskočila. kajti povpraševali je po tem blagu bi bilo med takozvano odlično družbo velikansko. MEHIŠKI BANDITI - UJELI AMERXKANCA. Washington, D. C., 19. avg. — Ameriški poslanik je zahteval od mehiške vlade, naj takoj posreduje, da bo izpuščen na prosto Amerikanee R. G. Berrinean, katerega so ujeli fmehiški banditi ter zahtevajo zanj visoko odkupnino. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. DUM BO n&i« MM sladti«! JUGOSLAVIJA: 1C00 Din. — $13.20 2000 Din. — $26.20 5000 Din. — $65.00 Pri Mkftiflfh. H smtaj« manj k«* m Mm« Itaarjff U emtoT is poštnino in drage stroške. Rupoilljs os zadnje pošte in Izplačuje Tlita) ITALIJA IN ZASEDENO 0ZXMLJX: 200 lir .......... $10.00 500 lir..........$24.00 300 lir .......... $14.70 1000 lir..........$47.00 l*ri naročilih, ki znašajo manj k«t m Ur imlmmmmt jiufcrj pa II MMtaf bs poštnino in drnge stroške. Kazpošilja na zadnje pošte in fzplaCnJe Jaimeka Baaka v Trsta, Opatiji In Zadro. Ea po«UatTo, ki preseeajo PETTISOC DINABJUV ali pa DVATIBOČ LIR dovoljujemo po moKo<*no5U 8e pooeben dopn.«rL Trednont Dinarjem in Liram s*dsj tri stalna, menja se veflnt in aepH-Cakovano; iz tf^a razlopa nam nI m<^«««e podati natančne eene TaapreJ, račnnamo po ceni tistega dne. l ki m narod Tobfe Zato m mm wB to dM prW mpeJwOa Dtaprad* S ČLANEK 86. žica ljudi podoknico z bakljado in štvo kojega ynet bla„ainik je bil petjem, nato se je sprevod pomi-1 pokojni Muti bridko iz?ubo. kal k župnišču. kjer se je na vrtu razvila prisrčna slovesnost. V nedeljo je šmarješka cerkev sprejela tudi je večkrat slabo vreme, pa I vseeno nič ne pomaga, ko pride ta pravi čas, mora pač biti "hoscit". Zakonodaja države Pennsvlvanije je sprejela lansko leto značilno postavo. Postava določa, naj dobi v deželi vsak; človek, ki je' zve-ste?a služabnika okra- star nad sedemdeset let, pa ima manj premoženja kot tri-!šen* s metlicami. posebno orgije i i _ •• i so bile ozaljšane z venci. Zaslujre tisoč dolariev, po en dolar penziiona na dan. . ... x . , _ A .s i , . -. j • , i . . . 'jubilanta je znala ceniti tudi višja En dolar na dan seveda m dosti, toda s tem je biljcerkvena oblast M knezoškofij-. storjen začetek, ki bi imel sčasoma lahko dobre posledice stva je prejei slavljenec pohvalen za reveže V deželi. I dekret in knezoškof mu je poslal Na tem temelju bi bilo mogoče marsikaj zgraditi in blagoslov in sliko z lastnoročnim marsikaj izboljšati posebno v nazadnjaški Pennsy Ivani ji. 'podpisom. Slavljenec je zdrav, čil Državna zakonodaja je izdala to postavo. |in vedno dobrovoljen. Kako malo se je pa pobrigala zanjo, je razvidno iz( dejstva, da je v ta namen določila samo petindvajseti Slovenske poroke. tisoč dolarjev. .Iz — 1>t)1-0 že ni<:;m0 m -1J.1 i-i . . «Bilčovsčani nič kaj povedali, ka-, lo svota je komaj zadostovala za plačo konusariev . . ..... ... , , .... , . . , ko se pri nas mozimo in ženimo. m uradnikov, kojih naloga je bila določiti, katere osebe |Kaditega pa danes maol vef če. so podpore potrebne. Za reveže, ki so stari nad sedemdeset let, pa nimajo niti sto dolarjev premoženja, ni ostalo niti centa. Pa zakaj? Poglavitno je, da si zamore par državnih Najprej se je začelo tam v Želu Uradnikov S tO penzijsko J>OStavO povečati SVoje dohodke.'Prišel je mladi Zilan iz Drave Že to je bil dobršen škandal, toda pri tem ni ostalo. rodomače Carejevo Barbijo in Te dni je neki okrajni sodnik izjavil, da je postava nič vom^a\o, fantje so še za-neusitavna, češ, da ni v soglasju s temoliaimi postavami pen-1f1,;.pa kljub temu je le odSlH države Pennsvlvanije. " \7\ mladl" T, SV°J -I- 1 ~ ' , ,,, , ,, w . , I dom. — Koj kmalu zanjo pa je Kakšne so tiste "temeljne postave", možak seveda bilo vriskanje in peti* na dželu-ni povedal, ker jih menda niti sam ne pozna. * 1,'ami, pri Strajniku. Vse je hitelo Pred volitvami so kandidat je zatrdili volilcem, daj-ledat, kaj je. pa kaj, podomače bodo skrbeli za stare reveže. jllrucej iz šentiljske fare je prišel Res so držali svojo obljubo in sprejeli postavo, ki do-(P0 bčerko Nanijo in spet je odpe-loča omenjeni malenkostni penzjon. |!Jal našim fantom eno dečvo. — Sedaj seveda ne morejo ničesar, ako jim je zlobni sod- MaI° P°*akal- ra si Je misli1' nik prekrižal račune. Okrajni sodniki v Pennsylvaniji ni-!,lrugI morejo' jaz Se prej' hrib je so voljeni. Ka svoja mesta so imenovani ter jih zavze- vlsok " te!k? ^ MV;T j__j.■ m spet je stal mladi par pred ol- majo do smrti. . . ^ „ _ " , " . . . . , , tarjem. Tomaž Kropivnik podo- A sak ugovor je pri tej gospodi bob v steno. mače Mežnar v Bilčovsu je pripe- Ta slučaj je lzvanredno značilen za vse Združene dr-(ijai tja svojo izvoljenko Leskovni-zave. i kovo Mojcijo. Vesela je bila po- Ameriški napredni delavci zahtevajo že dolga deset-(roka. kajpada tudi vriskali smo. letja socijalno-politično zakonodajo, ki bi že vsaj nekoli-,'113110 se menja pri nas veselje in ko izboljšala obupen delavski položaj. j žalost. Neznosno bi bilo življenje Po dolgotrajnem prizadevanju se jim je posrečilo do-,v vedni žalosti- zato Je Pa5 dohro' seči nekaj, kar bi lahko služilo za zgled drugim državam !la Je člov?k v5?lh vesel; a nika_ in na čemur bi se lahko marsikaj dobrega zgradilo. !kor nn.ne b/ i""1'1' ? " r , ^ i -, .- ° „ . se sreče, ako nikoli ne bi okusih Se predno so se pa začele lepe sanje vresnicevati, jeiirrenke?a keliha trpljenja in ža- prisel sodnik ter z enim samim potegijajem peresa na-'iosti. pravil konec. j jz Medgorja. — Obhajali smo Jasno je, da si druge države ne bodo upale sprejema- poroko podomače Tineja s Štru-ti takih postav, ker so baje v nesoglasju s temeljnimi po- Lenko v Podgradu; gostija, stavami Združenih držav. katere slovesnost so povzdignili domači pevci, je bila na domu mladega gospodarja. D opis. Joliet, HI. Morebiti si bo širna slovenska javnost mislila, da smo vsi v naši slovenski naselbini bili pokopani z A. S. vred. ker ni čuti nobenega glasu več. Res je, da je A. S. bolehal že nekaj let. Bolezen pa so mu zadali ravno isti, za katere se jc največ potegoval dolgih 30 let. V spomin hrabremu boritelju so mu postavili spomenik nekje v Chicagu. Da pa ne boste mislili, da smo vsi v pokoju, vam hočem povedati nekaj. Dne 10. avgusta je priredilo veselico v naši sosedni naselbini Rockdale vrlo slov. društvo Planinski Raj. Društvo je samostojno in je obenem podporno društvo. Ni mi pa znano, koliko šteje članov. Vem le toliko, da ima precej izvršnih tenoristov. Na tej veselici je zapelo dotično društvo par pesmi. Prva je bfla '\Zadani nanTT, zatem je sledila "Planinski raj" pod vodstvom M. R- Zupanca. Ker pa je društvo (oriroma pevski zbor) ae mlado, M _ moramo - primati t gasiti KQIIQ Smrtna kosa. Iz Ššt. Vida v Podjuni. — Dne . , , 15. julija smo tu pokopali vele- pohvalo. da je tako lepo rešilo , . . „ 1 ugledno gospo Ano Bost]ancic. se- precej težavno pesem. Samo tako ^ vzorne?a _ tudi že ra;jTiejra naprej, m zazeljeni cilj je zago- _ dekana Josi Petermana Po_ tovljen! Morda si bo kdo mislil. , , . . , , - • , j . , . , _ . kopal je to blago zeno m vzgledno ces kaj danes vesebca, saj ni ničlmater domači ^pnik ob asLstenci • k,k«. , ker je vse prepovedano. 4 gosednih župnLkov. že desetlet- Temu ni tako Da je bda veselica ja takf> veli5astnef?a pofrreba oziroma piknik popolen, je nam v Vid nj vide, Udeležba je bila gromna, žalovanje za rajno gospo je bilo splošno in odkrito, novi dokaz sodnik na licu mesta v spremstvu petih porotnikov, ki pa so se pri porotni obravnavi zedi-nili samo v enega. Temu je sledil samo en udarec, in piknik je bii potrjen, da je vse v najboljšem redu. Tudi društvo Triglav je vprizo-rilo svoj izlet dne 17. avgusta blizu Van Horn Bridge, ki pa se ni zvonovi — po sodbi pričujočih duhovnikov morda najbolj prijetno doneči in natančno uglašeni zvonovi na Spod. Koroškem — so jo spremljali na zadnji poti, krasno petje moškega zbora v hiši žalosti, v cerkvi in na pokopališču, pretresljivi govor domačega župnika, v katerem je bila rajna slikana obnesel. Morebiti se je društvo s kot prava mučenica. ki je ne- tem komu celo zamerilo, ker je primanjkovalo ravno onega, kar nazadnje določa usodo piknika. Prosimo, da nam se to oprosti. Skušali bomo bolj izpopolniti ob prihodnji slični prireditvi? Ferdinand Ferlin, ' 508 Lime St. V . - . . ~ • ~ >., . . ozdravljivo bolezen na prsih, (raka) nosila polnih 23 let z angelsko potrpežljivostjo, njen vzoren zakon, njena nežna in v zgled na skrb za 4 sedaj dorasle otroke, njena prijaznost do vsakega, usmiljenost do siromakov, vsie to je napravilo na pogrebee mogočen vtis. Iz Bflčovga. — Tuaoo pesem so Domači pevci so mu zapeli v zadnji pozdrav žalostinko. Roparski napad. Iz Lipe nad Vrbo. — V tukajšnji postaji je bil napaden železniški čuvaj Egidij Oitz. Napadalec je bil okoli 30 let star, srednje velikosti. slabo oblečen in je pobil paznika z železno palico na tla. Iz blagajne je pobral 38.000 K. Ko je zaslišal zjutraj tovorni avtomobil, se je prestrašil in zbežal. Napadenega -o prepeljali v Celovec, kjer se je moral podvreči operaciji. Nesreča na planinah. Iz Lobnika. — Strela je udarita v tropo ovac. ki je zbežala pred nevihto pod 7ieki bor na Ojstri. hi ubila 17 komadov; ena ovca je ostala nepoškodovana. Germanizacija v cerkvi. Iz Zrelca. — Imeli smo župnika. Ilrano za otroka ne srne tvoriti Ej. če bi fašisti vedeli, oziroma »podarja Faninsrwja. Stanovalci k,hir samo tHlon nli dva i,redmolai , - , „ , , . - , . i-i-i,i preskrbo vseh snovi, potretmm za ce bi se pravočasno spomnili, da ^ ttm nadstropju bi se bili lahko jr llotrt.bna razn()lio„„st Raznolii ima Matteotti zlate zobe. jv spanju zadušili, a je bila vsa premaga ennkomernost. Otrokova Najbrže bi ga niti ne umorili' rodbina k sreči v vinogradu. "a vsebuje vsak od napačnimi pretvezami spraviti v deželo svojo ljubico. Proti njemu se bo začela obravnava in bo brez dvoma spoznan krivim ter bo deportiran. Značilno pri tem je pa tole-. Z zamorcem Willsonom se bo fajtal na Delavski praznik. Če bo zmagal on ali zamorec, je stranska stvar. Poglavitno je, da bo par s katerim smo bili vsi zadovoljniJstotisoč ljudi gledalo pretep. In in vse. kar je potrebno zoper zapt Socivje. posebno pa zelenjava, je na železu, drugih minerali in vitaminih, ki so tudi v sadju • bovani. Otroku naj so nikdar mo < j nuni jedjo bendija. razen o|H»ldne. naj tvori kendi del dezerta. Slad •1° nnj se mu daje v hrani kot je c® časa trudijo, tla bi prišle ua sled /udingi in sadje. Mlečna in jajoja Neži Travnikar, in sicer zaradi J> dobra za otroko. no pa ma .......,:i, t.,*..-. • t v i ba iz pečene brane. Pred si^lmim le| raznih tatvin in sleparn. Z*'iiska , . ' , 1 dajte otroku le malo mesa. pa se je znala pravočasno umak- : ^ i -i -i i Mleko je najboljša in najbolj va| niti ter jo je bržkone popihala na , 1 1 hrana za rastočega otroka, lo je Hrvatsko. Nevarna vlačugariea se jl(,ij popolna hrana ter je tudi naj rada izdaja [>ot:iko tudi kari.oh i d rat ali slad Dne 27. julija je neznan tat Hn l,int »hievno naj bo pravilo za ..i , - - - . . koga otroka. I>vo žlici Ttorflenov vlomil med ,>. m i. uro ponoltini' .v . . 11 l*.agle Itrand v v hišo Franca Sublja. posestnika dobro pn'mesaix v Zabukovici. in odnesel nekaj obleke in perila ter drugih stvari v vrednosti 1700 dinarjev. čašo inrzle daje .števil^ slal>oliranjenim šolskim < Urokom, so to uporabiia redno, jo zaznainot znaten napredek v teži. Slaba prel| !:ji je z!iir:ii:š." ' bolezenskih liaeilo\ V Gradcu izginilo 18 oseb. brez razlike političnega mišljenja. Naši otroci so se v šoli naučili krščanskega nauka, ker so poučevali v materinskem slovenskem jeziku. In danes? Samo par shiČajev: V Gradcu je od časa 1. julija dalje izginilo 18 oseb. štiri ženske in 10 moških med temi štirje de<"-' di sodniki, ki ga bodo pozneje J ki Xa za-oneten n.o-in je iz-inil « Otrok večkrat ne ljubi samega i| ka. I>a naj se ga mu v obliki ••ustard-a. mlt-čnih juh snietanskih j d H itd. Tukaj je uaprimer dvoje vculil. med eledalci bodo brez dvoma tn-i Citajte te članke vsak teden skrbno ter jih »hranite za poznejšo uporabo. sodili, in uradniki, ki ga bodo po kontoristf Alojzij Alfred Flrleh. zaposlen v trgovini instrumentov. Brez vsakega vzroka je ostal ne- obsodbi deportirali. Obravnava zastran krive prise- Mati uči doma svojega fantka mo-^ge s0 bo namreč vršila proti njo]j kefja '^pega"dne doma. nagiasu- liti očenaš, nakar fant ugovarja, mu šele deset dni kasneie i • i e .i . IL ucscl "-1111 adsutjc. joc dan popre]e. da se je spoznal da v šoli tega ne rabijo, ker se uče ★ L ^ovekora s katerim bo le neko drugo molitev, katere nej Pa vzemimo, da bi prišel v Amc- več ti.soč kron. Ker je živel v do- -,riko kak učenjak, naprimer Rus. j brih razinCrah in je bil tudi v Ne boljševik, samo Rus da bi bil(Službi jako vesten jc samomor in učenjak. In da bi prišel v Ame- izključen. — Od pogrešanih oseb ni sledu. razume, ki se glasi Vet ter un-ser*". — Pri zadnji šolarski spovedi so otroci jokaje tožili st^iri- šem. da ne morejo iti k spovedi.' riko čisto postavnim potom ter ker ne znajo nemške spovedne mo- j nekega lepega dne objavil, da bo ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ litve in slovenske ne smejo moliti, i imel v New Torku javno preda- ker jim je to župnik prepovedal. I vanje o treznem razumu. ^POZOR ROJAKI Le tako naprej! Predno mine de-J Pri priči bi bil deportiran, ke \ set let. v Zreleu duhovnika itak ne predno bi stopil na oder. j NEDRZAVLJANI bomo več rabili, saj do tega mora-' * I juso.sIoranski konzulati v Zjedinje- jo dovesti posledice te vzgoje. Nove zvonove lz španske provnice poročajo, .nih dr?nvah i7,lajaj° stMla^ iM>tno listo , i - . • - , - - podanikom za potovanje v stari kraj da se tam nahaja bivša avstnj- in za ^^ ki so veljavni za euo Podjuni, Mokrijah, Podljubelju, Šmarjeti pri Pliberku. Medgorju. Mesto iz soli. K belim lisam, ki so zdaj že redke na svetovnem zemljevidu in ki pomenijo neznane in nedostopne pokrajine, spada tudi Sahara. Pred kratkim je prišel v javnost ska cesarica Cita, da se ne briga i^to. so dobili: v Bilčovsu, Čt. Vidu v, za nobeno drugo stvar na svetu kot za vzgojo svojih otrok. Če je res to, je Cita pametna ženska. Lotila se je poklica, ki ji je bil od rojstva namenjen. Takoj po rojstvu prvega otroka ji je bilo naturnim potom zapovedano, da Ker tudi tukajšna vlada izdaja dovoljenje nedržavljanom za i>otovanje v staro domovino za eno leto, zamo-rejo nedržavljani potovati v stari kraj na obisk ter se zamorejo povrniti nazaj v to deželo tekom enega leta brez vseh neprilik. Prošnjo za tako dovoljenje se lahko napravi na tukajšno vlado pred od- se mora s tem poklicem baviti. jPotovanjem v New Torku, ter tukaj-_ , v , . , . . . I sna vlada isto posije za potnikom v Poslusala je glas svoje vesti In^tari kraj. vzgaja otroke. Bog ve. kdaj bo patri Koverti angleški film. ki ga je napravila razodeto. kar je bilo Citi. namreP. posebna ekspedicija. poslana v to veliko peščeno morje, da se seznani z doslej nepojasnjenimi pojavi in prirodo Sahare. Na svojem potovanju je nale- naj se briga za stvar, za katero st? je s svečeniško prisego odločil? ★ Kot cesarica ni bila Cita nič1 kaj prida. Kot mati je pa lahko j tela ekespedicija na velike o viru' visoko uvaževano bitje na svetu in težkoče. Vodil jo je kapitan Tudi Koverta si ne bo z žurna Buchanam, financiral pa london- Ihanom in kramarijo spletel laski Rotschild. Ogromni ffilm je . vorik. velikanskega pomena. Ekspedic?- Duhovniški stan bi pa lahko še ja je odkrila nad 3200 vrst doslej 'percej pošteno opravljal, samo če Za vsa tozadevna pojasnila pLšite na: FRANK SAKSER STATE BANK New York, N. Y. NAZNANILO. Vsem članom in članieam Slovenskega Samostojnega Podpor-I nega IMruštva "Waukeiran in North Chicago'* tem potom na-jznaujam. da se morajo vsi člčini in r-!;m:"o teura društva udeležiti 'prihodnje redne mesečne seje, ki 'se Jk> vršila dne 24. augusta t. 1. ob 2. uri popoldne v Slovenskem Narodnem Domu v Waukegan. 111. Na dnevnem redu bo najvažnejša točka, volitev odbora za sestavo novih pravil, katera bodo predložena v razmotrivanje mu članstvu na tretjem občnem zborovanju v mesecu novembru tega Jeta. — Ako niso komu všeč. sedali j a pravila, ni treba dolžiti društvenega otlbora. ker vsi se moramo ravnati po njih, dokler so v veljavi. Toraj. udi-.ežite se vsi prihodnje seje! Anton Celarec. tajnik Slov. Sam. Podpornega Društva. (3x Ifi, 18. 21.) NAZNANILO. Naš zastopnik Mr. Joseph Koren, kateri je pooblaščen nabirati naročnino za "Glas Naroda*', bo obiskal prihodnje dni nekatere naselbine v Wisconsin-u, zatonij ga rojakom toplo priporočamo. Upravništvo "Glas Naroda". neznanih živali in rastlin. Med drugim je našla ekspedicija tudi pleme, ki še ni nikoli videlo belo-kožcev, in čudovito mesto, zgrajeno iz same soli. Zdi se, da je imela ekspedicija' smolo. Neka epidemija ji je uničila tik pred povratkom vse velblode, ki jih je bilo menda 7000. " Oženite se. Po*lali vam bomo popolen kbuud iensk, članic našega kluba, s imeni, naslovi in opisi za samo $1.00. Naro- čit® danes. — RELIANCE F CLUB. J Bok 376,-Lo«. Angele«, CaL bi ga hotel. Grozdje! Rojaki, ki boste rabili cele kare grozdja to jesen, obrnite se za oene in druge podatke name, predno naroču-jete od tujcev. Naslovite: A. J. TEBBOVEC 2231 Chwtmst St., 8«n Francisco, Calif. Posebna ponudba našim čitateljem! Prenovljeni pisalni stroj "OLIVER" <£20 — S strešico za, slovenske čr- 'OLIVER' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNL Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lali-ko vsak piše. Hitrost pisanja dobite z vajo. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street New York, N. Y.j .i r ■ f Vstanovljena leta 1898. Glavni urad Ely, Minnesota« Inkorporirana leta 1901. Glavni odborniki: Mlaednlk: RUDOLF TKRDAN*. 933 E. 185 St.. Cleveland. O. !pred**dntk: LOITIS BALA NT. 1808 E. 32nd St.. Lorain. O. Jnlk: JOSEPH PISH1.ER. E!y. Minn. Ontk: !X»t*IS CHAMPA, ttox 9«1. Ely. Minn. Unlk neizplačanih srnrtnin: JOHN* MOVERN, «12 — 12th Ave, East, L'uluth. Minn. Vrhovni zdravnik: r. JOS. V. CRAI1EK, 3<»3 American State Bank Bid*. 6t»0 Grant Street at Sixth Ave. Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: LNTOX ZBASN1K. 206* Rakewell Bldg. cor. Diamond and Grant ptrw'*, Pittsburgh. Ta. IOHOR MI.\ni«'\ 1334 W. 18 Street. Chicago. 111. UNK SKHABEC. 4822 Washington Street, Denver. Colo. Porotni odbor: fEO.VARp SI.A BOPN'iK, Box 480. Ely. Minn. ;REGOR J FHUEMA, 310 Stevenson Bl<1g\. Puyalltip, Wash. CRANK ZURICH. 6217 St. Clair Avenue. Cleveland. O. Združevalni odbor: [VAI-F.NTIN PIRC. 780 London' Road. N E., Cleveland, O. J PAl'LIN'E EUMENC, 383 Park Street, Milwaukee. Wla. I JOS I P STERLE, I'ine Bluffs \Vy<». | ANTON* CELARC, 638 Market Street. WauktRan. 111. Jednotino uradno glasil": "Glas Naroda". - Vse stvari tikajoče *e uradnih zarlev kakor tudi denarne poSilJatve naj f=e pošiljajo na fflavnt-ga tajnika. Vse pritotbe naj se pofcila na predsednika pon-tnega odbora. Prošnje za »prejem novih Članov ln bolnidka »pričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska KatoliSka Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za | obilen ,pristop. Kdor teli postati Man te organizacij«, naj se zglasi tajniku 'blltnjepa druStva JSKJ. Za ustanovitev novih drufttev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo drufitvo se lahko vstanovi z 8 člani ali članicami. Važno za vse delegate in delegatinje. '.sem cenjenim delegatom in [začasnih konvenčnih odborov tei legatinjam za 12. redno zboro- j poročila delegatov in delegatinj lje J. S. K. J. se naznanja sle- ie: ddefratje(inje), ki potuje-skozi Chicago, naj se ravnajo po rodilu sobrata glavnega nad-•nika Mohor Mladiča, 'si drugi pa so prošeni, da pra- krajevnih društev. ((Vsa poročila gl. odbornikov in delegatov morajo biti spisana). 16. Razprave in zaključki glede vprašanja združitve. 17. Poročilo odbora za pravila ter sklepanje glede vsebine bo- •a Nil o od d i Mil a odpotujejo da dočih pravil. jpejo A" Lorain, Ohio v nedeljo le 17. septembra. Vsak iiaj s*? ftančno informira na domači polji, takoj ko prečita ta poziv, 1» mu s»* ni znano, k«ko daleč mesto I»rain od njegovega lostora, in pa kdaj mora odpo-fvati, da do dospel o pravem času v Lorain, Ohio. Dvanajsta redna konvencija J. S. K. J. se otvori v pondeljek dne S. septembra ob osmi (S.) "uri dopoldan v dvorani "Slovenskega Narodnega Doma" po sledečem poslovnem in dnevnem redu: POSLOVNI IN DNEVNI RED za dvanajsto redno konvencijo J. S K.. J. ki se prične dne 8. sep- j(lora- 18. Nedokončana opravila. 19. Razno. 20. Volitev glavnih odbornikov in določitev za prihodnjo konvencijo. 21. Instalacija (vmeščenje) gl. odbornikov. 22. Zaključek konvencije. Dnevni red. 1. Otvoritev seje. 2. Čitanje odbornikov in delegatov (roll call). 3. Čitanje zapisnika prejšn«. seje. 4. Predlogi in poročila . 5. Volitev potrebnih odborov. C. Nadaljevanje s poslovnim re- tembra 1924, v Lorain, Ohio. 1. Otvoritev konvencije (po gl. predsedniku). 2. Citanje imen gl. odbornikov, delegatov in delegatinj. 3. Volitev poverilnega odbora in zapisnikarjev. 4. Odobritev iti pripust delega- i. Posebna naznanila. 8. Citanje dopisov in brzojavov. 9. Zaključek seje. To je provizorični poslovni in dnevni red katerega sva priredila z gl. tajnikom po nalogu letnt seje; konvencija pa lahko isto spremeni ali izboljša. Priporočljivo je tudi, da se konvencija izrt- tov za konvencijo (reševanje po- i ,la odločujejo v kočljivih ročila poverilnega odbora). 5. Volitev konvenčnpsra predsednika in podpredsednika. 6. Volitev drugih konvenčnih odborov ali konstuiranje zborovanja. vprašanjih parlamentarnega reda "Robert's Rules of Order". Toraj še enkrat pozivam vse cenjene delegate (in je), kakor tudi vse glavne uradnike J. S. K. J., la upoštevate ta poziv, tako da Poročilo glavnega predsed- j homo vsi od prvega do zadnjeg* nika. 8. Poročilo glavnega podpred-sednika, 9. Poročilo glavnega tajnika. 10. Poročilo glavnega blagajnika. 11. Poročilo blagajnika neizplačanih posmrtnin. točni in ob gori določenem času vsi na mestu. Če se bomo popn-jeH točnosti takoj v začetku, nam 1h> napredek zagotovljen. S točnostjo se bo prihranilo mnogo tisočakov naši skupni blagajni J. S. K. .T. Končno pozdravljam vse dele nika. 12. Poročilo vrhovnega zdrav.j ?ate in delegatinje, in Vam kličem : Na veselo svidenje v Lo- 13. Poročilo nadzornega od-j rain, Ohio! bora- Rudolf Perdan, 14. Poročilo porotnega odbora.; gl^ predsednik. 15. Poročilo drugih posebnih in i (2x 21. 28.) Nekoliko o združenju. Drajri sobratje in sestre J. S. K. J.! Veliko se je že govorilo in pisalo za in proti združenju na-še slavne Jednote in danes smo ravno tam kot smo bili preti desetimi leti, ko je prvič prišla n« dan ideja za združenje od S. N. P. J. Ravno to je vzrok, da naša krajevna društva JSKJ. ne na. predujejo tako, kot bi morata. Namesrto da bi agitirali za nove člane in napredek, se prepiramo zaradi združitve. Dragi sobratje in sosewtre JSKJ., res je, da je v združenju moč, ako bi se združili v eno veliko organizacijo, ki bi bila v ponos in podporo. Ker se do dffM§ nismo prišli do za- li-.'-it*" - ifm-ilwfnrfalrtiii- -'■ .1 - ____j... ključka. to je do združenja, je pa vzrok dotiene Jednote. ki namerava. da bi se naša Jednota prv družila k njej in ji izročila vse na še imetje, ki smo ga skupaj spra vili za svoje člane in članice v teku 26-letnega delovanja naše slavne Jednote. Pogodba ni taka kot bi morala bitu Prednost se daje Slovenskr Narodni Podporni Jednoti. Naši Jednoti pa daje pogodba samo obljube namesto garancije. Tore;, ako bi se naša Jednota združila s S. N. P. J., dati bi ji morali popolnoma novo ime in nov carter. Tako bi imeli vsi enake pravico in svobodi v novi združeni orga- Pozor delegatje! Delegatom, ki bodo potovali skozi Chicago v Lorain, Ohio, na konvencijo, priporočam, naj kupijo vozne listke samo do Chicage. Iz Chicage bomo skupno odpotovali po New York Central železnici do Elyria, Ohio. Preskrbe! sem, da bomo imeli svoje spalne železniške vozove. Vsak delegat naj pazi, da bo v soboto v Chicagi. to je 6. septembra, nakar bomo istega dne zvečer točno ob 11. uri 15 minut skupno odpotovali v Blyrijo, Ohio. V Ely-rijo se pripeljemo točno ob 8. uri 10 minut dopoldne, to j-I štvo, bi bilo dosti rojakov pri tu«. . jih zavarovalninskih družbah. Vsledtepra sem jaz proti zruženju. Spominjam se časa. da ko je I bila v naši naselbini samo ena tr- Igovina. Vsi smo bili odvisni od prodajalčeve milosti in nemilosti. ,A\o ras vse skupaj spravite, n* ■-om svobodni, pač pa sužnji. Nek-i fori voditelji agitirajo za združenje rn pričakujejo dobrobit. Če ne bodo dosegli zaželjene , dobrobiti, bodo agitirali za novo organizacijo. Frank Maček, društveni predsednik in delegat. Nasveti XII. redni konvenciji J. S. K. J. Naše društvo št. 138 v Export, Pa., je razpravljalo na zadnji seji glede združenja. Vsi člani so bili odločno proti združenju. Glede pravil je društvo sklenilo, da bi se napravil še en sklad za take člane, katerim kak ud manjka, pa so drugače zdravi. Na-primer, dosti je rojakov, katerim manjka po en prst ali oko pa bi ^e radi zavarovali. Napravilo bi ie tako, da bi bil upravičen do odškodnine za izgubo ostalih udov. (Ako rojak, ki ima eno oko. Izgubi še drugo .se mu plača odškodnina samo za eno). Nadalje smo sklenili, da bi se pravila tiskala tudi v hrvatskem jeziku. Pozdrav vsem sobratom! Aloj Kalčič, predsednik. Frank Kužniik, tajnik. Štefan Janko, blagajnik. Po mojem mnenju bi ne bilo napačno, ako bi ses prejemali v Jednoto člani do 60. leta. Uvedla naj bi se tudi smrtnina za dva tisoč dolarjev. Član naj bi se i&h-ko zavaroval za tri dolarje bolniške podpore, plačeval naj bi pa soglasno s starostjo. Jednota plačuje podporo pol leta popolnoma, pol leta pa polovično. Plačevala naj bi jo eno leto popolnoma, eno leto pa polovično. Članice, ki so na porodih ter upravičene do porodne nagrade, naj dobe po $25.00 podpore. Za isgobo enega prsta naj bi se plačalo $125, za izgubo enega člena pa $25. Za izgubo pol stopala naj bi se plačalo toliko kot za celo nogo. Za izgubo enega očesa naj bi se plačalo $250. Za izgubo roke ali noge naj bi bila odškodnina primerno zvišana, ^a o-peracijo na mehurju naj bi se plačalo $100, istotako za operacijo na obistih. Naše društvo je dosti razpravljalo o izpremembi pravil. Vse se seveda ne bo izpremenilo, dosti se pa lahko. Z rojaškim pozdravom Frank Noner, podtajnik dr. št. 28, Sublet, Wj*o. Ker je bila pri seji društva sv. Frančiška, št. 99 dne 20. julija jako mala udeležba, ter se ni moglo ukrepati o izpremembi pravil, sem jaz sestavil naslednje nasvete, katere naj se blagovoli "vpo-števati, sprejeti ali zavreči. Člen XXXIV. se glasi: Vsak enakopraven član in vsaka enakopravna članica plačuje 2 centa na mesec v sklpd onemoglih, iz katerega Jednota plačuje $10 na mesec podpore za onemoglost vsem onim, ki so bolni ter popolnoma nezmožni za vsako delo. Neenakopravne članice so upravičene do take podpore samo ako so bile že poprej bolne nad osemnajst mesecev, kar pa morajo dokumentarno in v zadovoljstvo gla,vnega ura- Društvo svj. Janeza Krst nika, št. 71, J. S. K. J., Collinwood, O., je na svoji redni mesečni seji dne 10. avgusta odobrilo nekaj nasvetov za 12. redno konvencijo. Stran 49. Člen XX., točka 2, se vzame naznanje za nov obrednik. Točka 3. V kraju, kjer že obstoji kako krajevno društvo te Jednote in še ne šteje 50 članov, naj se glasi "100 članov". I Stran 50. Točka 9. Redne seje krajevnega društva so sklepčne in se lahko vodijo ako je navzočih najmamj 5 članov, naj se glasi "12 članov", j Stran 51. Točka 11. Član. ki ne more redno plačati asesmenta, se mora opravičiti pri tajniku. Sedaj se naj opraviči na redni mesečni seji. Stran 52. Točka 17. Za vsakim dobrostoječim članom, ki urarn, se sme plačati ipogreb iz posmrt-nine do najvišjega zneska .$200. Sedaj se naj gdasi "$250.00". ■Stran 53. Točka 19. Za društvene prestopke zamore društvo naložiti kazen vsakemu posameznemu članu. Kazen ne sme biti denarna. Spodaj se glasi, da se lahko odkupi z enim dolarjem. 1 o se črta. j Stran 54. Točka 2. Čitanje imen odbornikov in zapisnika prejšne seje. Namesto te točke se naj glasi: "Naznanilo smrti". Točka. 3. Naznanila v bolezni, poškodbi ali smrti. Namesto te točke ste naj glasi: "Naznanilo bolezni in poškodbe". Stran 64. Točka 7. Tajnik kra-jevega društva sprejema od članov vstf vplačila za Jednoto, aees- mente in društvene doklade, katera svota se mora vpisati in po trditi v plačilne knjige člana ter jih vknjižiti tudi v društvene kijige. Zanaprej naj bi sami tajniki' asesment pošiljali na Jednoto ter podpisali datum in svoje ime. Stran 65. točka 9. "Oziroma v duplikatu in triplikatu". Strain 67. Točka 24. se vzame-naznanje. Stran 79. Točka 2. Enakopravni člani Jednote. ki so zavarovani tudi za podpore pri Jednoti^ plačujejo še poleg National Frater nal Congress lestvice. ' Naj bi bil strokovni sklad za v s .000.00. blagajnik neizplačanih posmrtnin $50.000.00. predsednik nadzornega obora $10,000.00. druga dva nadzornika vsak $2.000.00. Predsednik porotnega odbora $1.000.00. druga dva porotnika vsak po $500.00. Vrhovni zdravnik $5.000.00. Združevalni odbor naj se črta iz pravil enkrat za vselej. Člen XX., točka 20. Ako pride društvo do razpusta in ima kaj premoženja, naj razdelijo ostali med seboj in sicer vsak enako, Jednoti se pa le tisto premoženje povrne, kar je jednotinega. Člen XXXIJT.. točka 1. in 2. naj bi se predrugačile: od 45 na 50 in od 50 na 55 let. Vsak član (iea) plačuje enak asesment in sicer po isti starosti, kakoršno je imel ob času pristopa k društvu in Jednoti. Člen XXXV.. točka 5. naj se popravi toliko, da bi veljala zdravnikova prijava bolnim, ne pa tajni kova. Prijaviti se pa mora tudi zato, da tajnik odda bolniku prijavno kartico in bol. nakaznico ter sporoči to bol. obiskovalcem. Člen XXXVIII., točka 1. V sklad onemoglih naj bi se plačevalo po 3c ter se natisnile nakaznice za podporo ter naj bi članstvo pri postajah nakazalo to podporo kakor navadno podporo. Ta podpora naj znaša $15.00 na mesec. Podpora naj bi se začela plačevati po 5 mesecih onemoglosti. Točki 2.-in 3. naj se črtata. Ti dve točki kažeta, da članstvo po dveh straneh plačuje, ker prošnje prihajajo na glavni urad in na posamezna društva. Torej naj članstvo samo daruje. Član naj bi bil upravičen do podpore onemoglih do simrti. Za društvo sv. Frančiška, št. 122 JSKJ. v Homer City, Pa.: . John Rink, podpredsednik. Frank Farenchak, tajnik. Petar Bekina, blagajnik. Le še kratek čas nas loči, ko se bodo zbrali zastopniki JSKJ. v Loramu, Ohio, in tam prerešetali pravila za bodoča štiri leta. Pazil sem in čital v Glasilu, in mnogo je bilo stvarnih nasvetov za izboljšanje pravil. Pisalo se je mnogo glede združenja itd., toda iz večine priporočil sem videl, da zaenkrat se bo to opustilo. Ako se kdaj združi JSKJ.. bomo morali paziti, da se bo na pravi demokratični in enakopravni podlagi. Moje mnenje je. da se na 12$ glavnem zborovanju združevalni odbor razpusti in naj se slavna delegacija zavzame za izboljšanje pravil, kjfer so pomanjkljiva. Ker pa poznam (Nadaljevanje na 4. strani.) Nasveti XII. redni konvenciji J. S. K. J. (Nadaljevanje s 3. strani.) glavnega tajnika PLshlerja, kateri ima nalogo, da pripravi provizo-rična pravila, sem uverjen, da jih ho uarulil v zadovoljstvo slavne delegacije in se bodo morebiti lahko z malimi popravki sprejela. Vem. da je to težavno delo, sestavljati provizorična pravila, vendar pa navadno mož. kateri je izkušen. k< t n. pr. gl. tajnik, ki ima razne korespondence in ker je do sedaj takorekoč -talno v glavnem uradu, ve že približno, kaj da je najbolje za popraviti v pravilih, kaj dodati in kaj črtati. S tem se mnojro stroškov in časa prihrani organizaciji. Večkrat, kar Vem i?, lastne izkušnje, st« je za kako toč-ko pravil vzelo po pol ali celo ure, predno se jo odobrilo ali pa zavrglo. Ako pomislimo, da kakih 90 ali 1()0 delegatov eno uro de- j batira. vzame to ogromne svote j denarja, ako povprečno preraču-nimo dnevnice. Moje mnenje je, da društva dobro poučijo svoje delegate, kako se ravnati, in delo nam bo v splošnem olajšano. Tudi je velike koristi za organizacijo, kal^o se vodijo konvencije. Vsak delegat, kateri želi k besedi, naj bi govoril samo določen čas. na kar naj ga konvenčni predsednik opozori. Kakor sem poudarjal. 1 sem jaz uverjen. da provizoriena ' pravila nam bodo dosti pripomogla k našemu delovanju na 12. gl. zborovanju JSKJ. Torej vsem skupaj želim veselo svidenje v Lorainu. Ohio. iS so!)ratskim pozdravom Frank Škrabec, 3. nadzornik. Dopisi in naznanila. Morley, Colo. Tempotom se naznanja vsem članom društva sv. Jožefa št. 140 JSKJ.. da smo na zadnji društveni seji sklenili, da mora vsak član 25 centov plačati v društveno blagajno za pokritje društvenih stroškov. — Obenem se jim tudi na-znani. da sem jaz sprejel vse tajniške posle našega društva zaradi t«'te vse članice uljudno vabljene, stare in mlade. Sosestrski pozdrav K. Urbas, tajnica. Člane društva sv. Alojzija, st. K5. Jiagjraloy. Pa.. opozarjam, da naj -p l»olj rctlno udeležujejo mesečnih sej. Res ji*, da so nekateri precej oddaljili, toda že vsaj včasih bi se niowii udeležiti seje. da «»e prepričajo, kako in kaj je * društvenim denarjem in blagajno. Ko .i«' treba naklado plačati, se marsikdo pritižuje, češ. zakaj pa še to. Xa tem mestu izjavljam, da je pri društvu vse v redu. Veliko manj dela bi pa imeli društvo, ni uradniki, ako bi vsak pravočasno in točno zadostil svoji dolžnosti. Na zadnji mesečni seji dne 20. julija smo ukrepali glede združenja. Nekateri so bili za. nekateri pa proti, tako da nismo mogli priti do zaključka. Vsled tega smo sklenili, da se zadevo odloži dn prihodnje seje, ki bo zadnja preu konvencijo. Pri tej priliki bomo lahko ukrenili tako ali tako. Prosim. pridite vsi in mi dajte potrebna navodila, da vas bom lahko dobro zastopal. Oddaljene člane pa prosim, naj mi pošljejo pisana navodila. Edinole na ta na čin mi bo mogoče rešiti zadevo v splošno zadovoljstvo. Vsak delegat bo moral vpoštevati navodila. ki mu jih bo društvo dalo. Prosim vas. vpoštevajte toi! Joseph Žabkar. tajnik in delegat. Tempotom se naznanja vsem članom in članicam društva sv. Jožefa, št. 53 JSKJ. v Little Falls. X. V., da se bo prihodnja društvena seja vršila že v nedeljo dne 24. avgusta namesto 14. septembra. Č lane se opozarja na to. da se seje zagotovo udeleže, kajti rešiti imamo več važnih stvari, tikajo-čih se bližnje konvencije, kakor tudi glede koncerta, ki ga priredi pevsko društvo "Slavec" iz New Vorka. Člani, upoštevajte to naznanilo in pridite vsi na sejo. John Purnat. tajnik. Članom društva sv. Štefana, št. 217 v Sart«*Il. Minn., naznanjam, da smo preprledali društvene knjige in so v najlepšem redu. Zati. gre čast tajniku, blagajniku in zapisnikarju. Če pa kdo dvomi, so pri tajniku knjige na razpolago. Prosim člane, naj se drže pra vil in naj hodijo na sejo. Zadnjič smo sklenili, da kateri član se n« bo vsake 3 mesece seje udeležil, se bo postopalo ž njim po pravilih, Ce pa kateri zato ne pride im sejo, ker sem jaz predsednik, naj le pride in naj sede na moje rac sto. Jaz mu ga drage volje odstopila. Če ima osebno sovraštvo, naj ga za ono uro pusti doma Ln naj pride na sejo in naj se drži pravil. Sobratski pozdrav vsem članom J S. K. J. po vsej Ameriki! Aleš Bernik. predsednik. Društvo Jutranja Zvezda, št. 137 JSKJ., v Cleveland, O., se to nedeljo korporativno udeleži slav-rj^sti iPresvetega Srca Jezusovega S. g. K- J. Korakanje se prične NAZNANILO delegatom in delegatinjam dvanajste redne konvencije J. S. K. J. Cenjene glavne uradnike, delegate in delegat in je se uljudno prosi, da naznanijo, kako stanovanje žele za časa konvencije, pri domačih ali v hotelu. Posebno se opozarja tiste, ki žele sobe v hotelih, da pravočasno naznanijo, to je vsaj do 1. septembra, tako da bo vse v najlepšem redu preskrbljeno. Vsa pisma naj se pošiljajo na predsednika pripravljalnega odbora sobrata : John Buchar, 166S E. 33rd St., Lorain, Ohio. Toliko v prijazno naznanje! Z bratskim pozdravom John Kumse. tajnik. Anthony Motz, 9641 Ave "M". 124 Frank Ravnikar, 1237 — 3rd St. 26 27 29 30 31 32 33 36 3f> 40 41 42 44 4u 47 49 50 52 53 54 5S co Gl 00 68 70 DELEGATI IN DE LEGA-TINJE ZA XII. REDNO KONVENCIJO J. S. K. J J St. Društva Ime Naslov 7S 81 82 84 85 86 87 1 Joseph A. Mertel, Box 278, Ely, Minn. j gg Frank Jeri«*h, Ely. Minn. j 2 Anton Poljane, Box 954, Ely. 89 Minn. *| Joseph Kolenz, Box 737, Ely, DO Minn. I 3 Joseph Brezovar, 2128 — 8th St. 92 Teru. 111. | 4 John Demsliar. Box 237, Presto, M Penna. 5 Anton Gornik. Tower. Minn. G John Knrnse, 1735 E. 33rd St. Ixjrain. O. j 99 Frank Jančar. 1686 E. 32 St., Lorain, O. 103 9 Joseph Plautz. 430 — 7th St., Calumet, Mieb. John Ilenieh. 4221 — 11th St. Calumet. Mich. 104 11 Mi«hael Mraveitee, 1454 S. 17th St.. Omaha. Netir. 103 12 Frank Alič. 417 N. Millvale Ave. Pittsburgh. Penna. Frank Straus, 804 Madison Ave, 106 107 Pittsburgh. Penna. 13 Joseph Žabkar. RFD Box 137. 108 Eatrohe, Penna. | 15 Joe Merhar. 3201 Bohmen Ave., jqlc»tn \1 »lin l.ill IirT»»»r. Kotli-:« .11'» Tto Pno l ' O , . Eveleth. Minn Joseph Pojraear. 5309 Berlin Alley, Pittsburgh. Pa. Frank Pugne, 5633 Butler St, Pittsburgh. Penna. Z. A. Arko. Box 172, Diamond- viile. Wy6. Valentine Peternel, Box 172, Im- I»erial. Penna. John Ijjmuth. 104 E. Spruce St.. Chisholm. Minn. Frank Pueel. 223 W. Poplar St.. Chisholm. Minn. John A. Germ. 507 Cherry Way. Braddock. Pa. G. J. Porenta. 310 So. Meridian St., Puyallup. Wash. Anton Eržen. RFD 1, Turtle Creek. Penna. Jolin Brezovec. Box 126, Cone- ma ugh. Penna. Ignatz G rožnik, RFD 2, Johnstown. Penna. James Pel«eYoe. 18207 Waterloo Rd.. Cleveland. Ohio. Frank K a Tar. 1231 Addison Rd., Cleveland. Ohio. George Bolf, Box 232, Roslyn. Wash. Andrej Praček. Box 361, Claridge. Penna. AnU>n Brelih. 477 E. Martin St.. E. Palestine. O. Anton Hočevar. 1208 Berwind Ave. Pueblo. Colo. Anton Okolish.' 21S Liberty Ave.. Barbcrton. O. John Balant. 436 — 1st St.. Barberton. Ohio. Louis Rndman. 320S W. 10 St.. Indianapolis, Ind. Joseph Gaenik. 901 Ketehem St.. Indianapolis, Ind. Joseph Borštnar, P. O. Box 419. Aspen. Colo. • bolezni, v Ljubljani. jjeinje telesa nima bog ve kal •posledic. 130 Ijniac Benkše. Box 412, De Pue t I1L 131 Anton Golob. Black Eagle. Mont 132 Loms Rehan 21207 St. Clair Ave. Človek ima v svojem telesu ne-utrjeni. Tekom okrevanja se iz-j To spoznanje nam je pa tudi 133 MarieCperjon,l°Box 744, Gilbert. ko sta3jl<:) toploto, ki je nujno po- gubljeno ravnotežje v telesnem de-'g-ovor jia vprašaji je, ki j*- ima Minn. / ,trebna, da se more vršiti telesno lovanju polagoma vpostavlja, prej- 'Vjsa na jeziku : Kako vse obva.ruje 134 Terezija Jereb. Roek Springs. Življenje brez moteui j in škode. To- an ja utrjenost se vrača. 'prehlada ini prehladnih bolezni 135 John mažine. Box 44. Rices Land-ploto si tel° iz P^arJ V vnetih boleznih je nevarnost Prvo vodilo je : Varuj se T ing. Pa. ljonih hramiv. Hraniva sbe mi sebno ne o leftaiili easdh. koso v- 139 Joseph p, Grahek p O Box'nePre*t{Lm)< neprestiiino se razA-ija^t in v sami srajci ol>lež;d v sne-dan je. toplotne razlike velike. 233. Cadillac. Mich." ' |v n>,n tioplota. Razkrajanje hra- gru. ko je bil mraz 15 stioplnj poti sponuladi m jesejni. Varuj ni vinih snovi je vir vse telesne ničlo. Našli so me nezavestnega v prehlada tudi o času epidemij 111 toi,lotc- Ce gibljem in da snegu, a ta vendar znatni "pre-'?ostih nniozljivih bodemi). Je .losepli 1'isbler-ja. gl. tajnika, da za- -it- i- i • i • • i- i iv Stopa društvo na konvenciji. .gibljem, porabam h rasni vo, ki nu hlad ni vplival škodljivo nja po - bodo letno oblečen čimdaJje. i j daje hkrati moč in toploto. Ne tek moje bolezni. tako ne sleci zimske obleke pr Društvo štev. lis je izvolilo za de- ^lede na zunanje toplotne raE- Zato je naspametno bolnike z &v Jurijem. Ce se pa občuti Ilni!ivomTtev. 18tSkar"3a* SkU1'n° * mere> ki ^ metojajo, se vzdr- vren-ino močno odevati ter jim so. shladiš. ko veoidar ne moreš M ^uje naišle telo v svoji moferanijosti bo kuriti, da je v nji \Tote ko v £as živeti zavarovani kakor tu. Društvo štev. 110 pooblašča, Anton na stalni toplotni višini. Ako se. raabeljeini kinšnd peči. Bcvlniiška teniške riv-stline v toplo kiu*ioTid Aerbie-a delegata društva štev. SI. naIm fa telesna toplota znatno z\i-|soba Zii bolnike z vročino, naj bo rastlinjaku, glej. »bi se čimprej ša ali zniža* trpimo manjšo sili'zmerno topia, tudi oddja pojenju-g-ivješ. Alco Mi pil vroč mrzlo vo večjozdravom, Joseph Pishler, gl. tajnik Razne vesti. ?s krvjo (zwjxli in zabrekne), ki pri-]nje za prehladne boleani. Seve, vse burja ali prepih, luwli ali gibi] de na ta način v večji množini iz'ravnanje bod Boj proti golšči. boiVi pametno, pretirano- da se izdatno segreješ, p.T ne nk>tranjoBta na telesno površje, kjer jsti so zelo škodljive. zlili posledic. Mrzla ploha ti se lahko ohlaja. Ohlajanje kože in j * * * zmočila obleko in obuva-lo, ti Te dni je zborovala na Dunaju 'v nji nabrane krvi ž «jo \-sega. Kako pa je umeta dejbrtvo, da nimaš zavetišča aie suhe obleke. : komisija zdravnikov, ki se peča zjtelcsa Pa pospešuje še pot an je, ki j vsled prehlada, nastal/nega pod obupuj m hiti naprej im gibi ji. k odpravo golše (škrofa). Ljudsko-jmu Je 11'nneI1' kožo »vlažiti ali cc- enakimi okliščinami. nastopijo pri moreš! Seve. toplo zavetišče, kj Joseph i^,lgarro zdravstveni urad je storil v to lo namočiti, ker izhlapevanje vode razKonih ljudeh tako različne bo- Li delOv. Vsled mraza mno- jajot gokrat oti-pnejo oziroma premrje-J DrUR0<' važnejše vodilo pro jo udi prav taklo. kakor če bi jim 1>lvll]a,lu ,>a jc: Ttrjuj se po nesla uvedba jod vsebujoče ku-| Ve se pa telesna toplota znižujie. hinjske soli. Iz poročila fizika dr. j preprečuje kožsi nadaljno s3ilajii-Boelima je ra;Mdno, da ima na nje s tem, da kožne žiKiee skrči Dunaj 50 odstotkov šolskih otrok! (koža zbledi in se zgrbaaiči) ; kri Ise umakne bolj v notranjost tele-'sUm, vsled n stanje premrl osti predojgo. dajo se Časih tudi ledem/o mrzli udi s da je še vedno živ in namerava celo doprinesti o tem dokaz, ali J oblasti so drugega mnenja in so rili nas suh, ne vpliva na nas, naj °dpornasiLa ninogoterim hov- i i ^ | bo \toč add mj-zlo, tako močno ka-j izmjst-lnegsi ravnajija je čedaljt bolj občutljiv in dostopt-ai prclda-Jfemetnim ravnanjjeni spi-aviri k f,.n;M živi j on ju. (Og: evanje oz. oživlja-' v ... ... .... ... ''i AunanjaJi vrennvn^kih prilik ne nje otrpldi udov na i .se vi-ši v - , . ' raoremo izpreniofliali. kužnih liole- nekurjenem prostoru, telo in ude , -, , , .. •• , , i . . zen>kih kali, zlasti ojnh v ziaku, treba drgniti s snegom ali z mrzlo , , , ,, .. . , se ne moremo vedno ubraniti, mo- vodo. Vročina je skrajno školii-' . - , .. . . tremo pa m moramo sa t.;iko utrditi va.) j , ' , . _ , , iv.se telo »n posebno njegovo po_ Navadni prehlad ustvarja v te-1 ...... - , ° .vrsje. kozi>. da bo vajena smotre«o lesu samo nieko bolestno razpolo- . ,. , 1 se prilagajata wein izpremrenoni zemje, neko pripravljenost za raz-,. „ , - , , , toplote un vlage wi nas varovati voj razi umih boflezm. Te bolezni _ , ,, , - , . , , , . vseh prehladov in prehladnih po- se v prehlajenem telesu raz^jejo ' i 7- —. . . ... . - . . *' J ' -Siledic. Ltrjem moramo bita vsi, ako so kali zanje v njem. 4'Pre-'-- - , n . , , . . . <-2111 preje tem bolje. Doseči se da hladne bolezni so potnan/vec bolezni ■ • . . . . . . ... „ . 1 J utrjeaije tudi pn odraslih m bo- ki jih provzrocajo razai^ glivice, ki , . ., 7 , « . • A , .. .... * ° ■ .lelinih ljudeh. O tem pncaj tide jim pravijo bakteraje. V zdravem krepkem telesu se ne morejo raz_! vi jati in zato ne delajo holezni. Ko se pa vsled pre hlajenja pojavi ii . , , oolehen. vsak mesec mu ie bilo nered v krvnem obtoku, morda tu- . . J , - i_ • + i . -i . , i kaj, skoro vsako zima je bil re«no soparieo; j P^r ovlaas (z vla^ »a-- ^ Vse £ * ^ vU£en «"* * *»**> keV'tf^. » tik pni vojno. Ob izbn.hu nam "do k«tL". f ^ "cke ghv.ee podob. £ t,lfU ^ hT. o 4. • , "e bodezenskim glivicam). Zainan . , 11 b tem spznanjem uraevamo \Tod-1__,__^________^ nir pokhean v službovanje. Navzlic — —. —X" ■«au W ■ v UUJ17 ■» x T v • v 1 . v 1L11 „ , _ i . .v pokoncujcs pleson v vlažnem pro-- n.0Kt sunega in vlažnega mvaiiisca.i , . . ___ . . .vsem uprovoo-m in iz;i>rK*evalom da rr • t v . , .Sit'Oiru. ko pa prostor izusas, izgine . 1 Komur je koza vajena, da se „ „„„„ „ , . , ^^ __ .ie sposoben komaj za pisarniške uspevati brez Vlage. posle, je moral kot graditelj utrdb smiotreino prilagodi ziinamjam iz-premembam v toploti in viažnlosfci, je utrujen in ne pozna prehladov. Kogar pa koža ne varuje zadostno zunanjih topk>tnfih izprememb, o -V naSem" ikoni. Teh kaldjevedno P^«jveč z.u boleva o vsaki prdila na ti aJli onijf>^ oy ^ dobivamo ^ v se naj. Koncem vojne sva se videla; bodezrw. Nekateri prinašajo ze nal • ........ , 1 ikomaj sem spoznal v krepkem , i zraku, jedi in piiaci. posebno na ' Tako nekako je tudi s prehln- VlS°k° V razi>a'Ui ka^f'lu dom. Prelilad jie samo pogoj da ^ ^ ^ti in pozim,; v bolezenske 'kali Vr°^mi' burji 'm je pe razvijejo razne svet večjio obcutljfiviost do toplotnih izprememb, dediščino svojih prednikov. Velika, več-ma ljudi pa oslabi vsled pomehkuženja že v otroški dobi. Odgojia otroka je dandanes nespametna, ker je mehkužna. Skrbno, časih smešno pretirano jih va rujemo vsakega resničnega ali dozdevnega shlajenja, oblekn, odeji, obuvalu in pokrivalu izročamo delo in opravilo bože, ki se tako odvadi svojemu naravnemu poslu. Ko nesbopi resno zahteva na tolo,- da se z lastnimi močmi brani proti shlajjenju, pa ni kos svoji nalogi iti se dejansko shladi. Taka slabotmost aii nezanesija-viost v -obrambi proti škodljivim zunanjim vplivom ae redoma pojavlja po hujših bdeonah tudi pri „ i__, , • r. , • možu cvetočega zdravja nekdanje- o času kužnih bolezni. Znto je , , ttc, t ^ , ., , £?a bledoru mene ga hiirauca. Sre<^a, prehlad o takih casah posebno ne- JM • „ . T-t - , --o^« t> ___, , .. , - _ , velika Breca je biLa zame vtflba," ^Ten. Po nekaterih bodeanili, ka- . . . , , ,£rp . - ____n - , - - / . mi je pripovedoval. ' 1 am gori sem kor je udnica (sklepi revmatizem) ... t . . . „ . . , , . se po sili. kar si poprej nisem upal ostanejo tudi po prestani bolezni . , ' x ... , 1 , . ... * , . želeti v <9an.)ah. tako utrdil, da mi bolezenske kali v telesu, ki zopet ^ .. .. . m .. . ' , w , .. _ . _ 1 .ne škodi me vec. Tudi ce ležem oboli o najmanjšem prehladu. \ L . . . ^ [spat ves premočen m ce mi pono- * * * iei curlja dež naravnost, v nos, ne Iz tega dolgoveznegaraizglablja- 5m n'rti nahoda več!" jpja, nam metrnda vsem že svetilka1 Iz te zgodbe si pameten bralec spo/snanje, kaj nam je sditi o pre- sam razbere ves nauk o prehladu. hladu in prehladnih boleznih. Zu-| __ tkanje lokolnostd, nizka toplota ali; mnaz, vlaga ali megla, prepih ali Tihotapljenje angleškega orožja veter, povzročajo znatno shlajenje v Sušijo. pit ljudeh, ki imtajo nedosfca-tno _ varovalo — občutno ali pomehku- Londonska policija je aretirala ženo kožo, ka jfli ne \-aruje zadostJ bivšega kapitana Att'erfielda in no topiiotnih azprememb.Sh4ajeai^e njegovega očeta, ki sta tihotapil« pa je samo bolezensko raepoiože- angleško orožje, predvsem pušk«; ljudeh, ki m bih dotikj do^noia.nje za naovoj bciea&xiah kaM, ki in strojnice v sovj«Uko k.. - . < ■■ ■; - 1, 4- ■_____ tekaj o bivši cesarici. _< avstrijska cesarica posveča svoje napore vzgoji otrok in ne-bavi dosti s politiko. Ona energična ženska, d očim je njen mož Karol pravcat ibič. limski list "Idea Nazionale"' >oslal v Lequeitio na Span-svojega posebnega poročena, da se na lastne oči prepri-kakšnih razmerah živi Žita iska, zadnja avstrijska cesa-Korespondent, ki je bival časa v kraju prognanstva cesarske obitelji, popisuje' |e vtise v imenovanem listu >le: politiko se Zitina okolica mo itano očivklno ne bavi. V Le •itiu se razpravlja o restavra Ilasburžanov mnogo manj koi pr. v Budimpešti. Bivša cesai-|i družina živi mirno življenje bivša cesarica se posveča su vzgoji svojih otrok. >kciiea Zite Parmske ni poseh-številna. Od sorodnikov se na |ja stalno pri bivši cesarici samo ;u brat, princ Sikst Parmski. je ista oseba, ki je igrala na |strijskem dvoru zadnje čase ;tovne vojne precej znatno vlo-, oseba, ki je nasvetovala ce [rju Karlu, naj sklene separaten [ir s Francijo. Sikstu pripisuje-tinli poznejše restavracijske bskuse habsburške rodbine. Kar fv izlet na Madžarsko je baje jegovo delo. Sikst je še vedno tista gonilna (la. ki brez prestanka dela n;-kr«jni pristaši habsburške lisli trezno čakanje, povdarja )č, da jf treba počakati za rest a *acij<> Habsbnržauov ugodnega renuteka. ki ga bo prinesel ča.' ! seboj. Žita. piše poročevalec, je izred jio energična ži-nska. Njen značaj je pravo nasprotje omahljivost: njenepra pokojneua moža. Kaj pre more njena >ila. >e je pokazale že večkrat v budili trenutkih. k; so jih preživeli Ilabsburžani pred odhodom z Dunaja. Leta 1918, ko je ministrski predsednik Lam maseh predložil Karlu listino, s katero bi imel cesar resignirat; na prestol, je Žita trdno vztrajala na tem, da mož knežjega po-kolenja ne sme podpisati takega dokumenta. Bila je pripravljen«! rajši umreti, prepričana, da s tem še ne bo konec njenega rodu, kaj ti imela je vero, da ostane prvo rojenee Oton gotovo pri življenju Žita je tudi .sedaj prepričana, da je čas najboljši zaveznik. Kar sc pa tiče položaja na Madžarskem, je po sodbi korespondenta situacija sedaj taka: Legitimist i so razcepljeni nn tri struje. Najmočnejša frakcija agitira za Otona, sina Karla IV in jiiite Parmske; druga struja jt bolj naklonjena nadvojvodi Jožefu, znanemu vojskovodji ob Pi.v vi, drugače znanemu tudi pod imenom "Egalite". Ta priimek je dobil radi svojih splošno znanih demokratičnih tendenc. Tretja struja deluje v prid nadvojvode Albrehta, slavohlepnega sina nad-vo j vod in je Tzabele. V splošnem pa se lahko reče. da so vsi Madžari za monarhijo ker so prepričani, da njihova država lahko napreduje samo kot kraljevina. Kronski pretendent; so baje dali Žiti zagotovilo, da priznavajo Karla IV. za pravo-močnega dediča ogrske krone in da so vpričo tega dejstva priprav 1 jeni umakniti svoje kandidature. V Lequeitiu torej prevladuje popolno prepričanje. da bo Oton Habsburški nekoč madžarski kralj. Deček dorašča in se razvija pod budnim očesom in vse stranskim nadzorstvom matert>. vzgaja ga Msgr. Logge, ki mu seveda vsak dan nanovo vliva v glavo zagotovilo, da bo ob svo jem času kronan za madžarskega kralja. Posledica ljubosumnosti. Kako se je lepa BelgrajČanka zabavala v kopališču, kako je izgubila kovčeg in našla kavalirja. Mučen prizor na parniku. V usodepolnem trenutku se je pojavil mož. V SPOMIN SLAVNEM ELEKTRIČARJU Nezgoda motociklizta. Petru Matašiču je neka deklica zagnala pod motocifcel, ko se je peljal po Koroški cesti v Mariboru, lesen obroč. Matašič je padei ' motocikl* in ee poikodovaL Živimo v sezoni kopališč in letovišč ko se vsakdo, ki je le količkaj pri pesticah. rad oddahne od dela ter nabere moči in zdrav ja za dolge zimske meecsc. Kdor j odide v kopališče, se le nerad vr-' ne domov, kjer ga čakajo skrbi, odgovornost in delo. V Stari Pazovi blizu Zemum živi že dolgo let trgovec Mladič, ki ima lepo in tudi še ne staro ženo. Ta žena, po imenu Živkn. -e je pred časom podala v kopališče KoviljaČo, da prebije tam nekaj tednov poletne sezone. Oblajajo jo hladni gozdovi, ki so deloma izpremenjeni v drevorede s klopmi, na katerih posedajo pn-'itka potrebni gospodje in dame. Tja se je torej podala Živka Mladičeva in kopališko življenje se ji je tako priljubilo, da je mislila na povratek domov brez hrepenenja po Stari Pazovi. Ampak Mladič je trgovec in kot tak ima smisla za hrepenenje in poezijo, ln tako se je zgodilo, da je venomer pisaril svoji ženi pisma, v katerih jo je pozival na.i se čimprej vrne domov, kjer jo 3akajo velika opravila. Gospa Zivka pa ni bila za opravila pra^ nič vredna. Čimbolj se je izprtv-hajala po lepi okolici Koviljače lanje. tembolj ji je priraslo k sr-"II vsako drevo, vsak grm in vsa se priporoča rojakom za. vsa krojaška dela. Izdelujem obleke po naj-I .lovt-jSi modi. popravljam. Mstim in 11-. T^ .1-1 kam. Pridem tudi na dom iu jamčim za Anton UCKleva, 'vsako del«. Pokličite me na telefon: — na potu z družino v Nadanjc VVcst -3rtT ,,ri5£"' l,om- JOSIP OBRANOVIČ 3960 Dix Ave W.. Detroit. Mich. Selo, V. G. ((CV»tonk_vicw.CO,.MCW^YOMK: Slavnemu ameriškemu električarju Charlesu Steinmetzu, bodo v kratkem postavili krasen spo:iienik. Osnutek za spomenik je izdelal kipar Ccnci. POZDRAV. ; nepotrebne skrbi. Vsem rojakom K[Q|3Q y D6tTOltll Pred ml ho dom v staro domovi- priporočam to. Vaš prijatelj in' no s parnikom "Piris", pozdrav- r°j^k ljamo naše brate in sestre oziroma svake Dominik in Janez De-kleva. ki se nahajajo v Meadow ; Lands, Pa.. Joe Stovanja in družino A" Cleveland. O., ter Joe Obreza in njegovo družino v Marquette. Mich. Hvala Mr. Joe Na-glich-u, ki nas je spremil na postajo v Gowanda. X. Y.. ter pozdrav vsem ostalim rojakom sirom Amerike. Veliko naših rojakov potuje v staro domovino sedaj in nikdo izmed njih naj se ne prenagli in naj ne hodi k prvemu agentu ki ga najde, da ne pade nepoštenja-kom v roke. temveč naj se prvo obrne za pojasnila na znano tvrd-ko Frank Sakser State Bank. v vsem kar sliši človeku, ki se poda lia tako dolgo potovanje. Tu se vsi uradniki trudijo, da ti po-' strežejo, kar je tebi dragi rojak, v veliko korist, ter ti prihranijo GROZDJE! GROZDJE! GROZDJE! Razpošiljamo že številna leta vsepovsod v popolno zadovoljstvo vsakogar! Trgujte z izvedeno in odgovorno tvrdko ln ne boste se kesali! Pišite in brzojavite za cene, kajti sezija se je začela! Bakulich Predovich Company California Fruit Building Sacramento, Calif. na put. da preišče to skrivnostno zadevo. Gospa Živka je medtem dospela v Beograd, kjer se je nedolžno seznanila z nekim mladim kava lirjem ki ji je šel rad na roko ter pomagal izslediti kovčeg s toaletami. Živka in kavalir sta imela slučajno isto pot in sta se v klecala na isto ladjo navzdol po Donavi. Nič hudega sluteč y'a se veselo razgovarjala iu ko sta s«* po par urah morala razstati, je kavalir prav iskreno stisnil dami roko ter jo nesel k ustnicam, da jo poljubi. Toda jo j ! V tem hipu se je od ka trava. Težko ji je bilo misliti nekod vzel Zivkin mož, ki je tčlz-na ločitev od prelepega letovišča. bur«ien sko^il naprej ter začel kjer je uživalo srečo na stotine j mahati s svojo palico po glavi drugih ljudi, katerih ni tiral mli- SV0J"C žene* BiI° m» Je "jasno^, če na vsakdanje delo. j da se m *>0 sredi 2 njegovo že- lu gospa Živka je redno od še ni prišel in bi želela podaljšati udarci P° Zlvkini "lavi" ^epiuja svoje bivanje v kopališču vsaj z« Pa m blhl prav niS trtla in tako je ženo kmalu oblila kri. teden dni. Tako se je sčasoma nabralo precej tednov. Doma pa se je sprehajal po raznih sobanah vojega stanovanja trgovec Mla- Prestrašeno občinstvo v prista nišču je začelo besnega moža miriti. kavalir pa se ni upal nasto- liČ z rokami v žepu in po glavi P!tl U1 Parnik St: Je žnjim odpo ■»o mu rojile čudne misli. Marši- \ JJal liaPreJ- Medtem se je gospod kaj je že bral o nedovoljenih re-[Mladič unesel. Žena je najprej čeh, ki tako rade začno v letovi-j Pa(Ua v nezavest, nato pa je pri-ieih. A ker mu je bila Živka ved-|šla k sebi u>r se mirno izpovedala no zvesta, ni imel povoda, da bi se posebno razburjal. Vendarle je vsedel še enkrat za mizo ter napisal pismo, naj že večne odlaša s svojim prihodom, tem več naj se vrne domov tega In tejra dne ob tej in tej uri. Ko je jrospa Živka prejela pismo. so ji je izvil iz prsi jrlobok vzdih. Torej je že prišla ura, ko možu, razloživši mu slučaj, radi katerega se je zamudila. Lahko si mislimo, kako je pogledal trgovec, ko je doznal rev. liico. o kateri mu sedaj ni bile več treba dvomiti. Preostalo pji mu ni nič drugega kakor naložiti ženo na parnik in jo odpeljati v Beograd v bolnišnico. In tako leži sedaj gospa Živka in se pripravlja zopet na zakonski post. Gospa Živka pojde namreč iz bolnišnice zopet na letovišče, odkoder se bržčas ne povrne tako hitro kot prvič. Noblova mirovna nagrada za MacDonalda. bo treba zapustiti lepo prirodo,obvezana v Beogradu, gospod Koviljače in se vrniti nazaj v.MIadi* premišlja posledice Staro Pazovo, kjer jo čakajo sive;svoje ljubosumne prenagljenosti :n sitne trgovske skrbi! Toda ce j ie že tako. pa naj bo. In jrospa ^ivka je zložila svoje toalete v ko v čeke, pa hajdi na pot. Od Beograda naprej proti domu se je pe-jala z laljo po I>onavi. Sitno je prekladanje na poto-vonju. (prtsebno če ima človek s sabo mnogo prtljage). Gospa Živ-( j° je imela. Toda ker je ves čas mislila samo na lepo prebite dneve v Koviljači, ni pazila, če so pri prestopanju naložili na ladjo tudi vso prtljago. Nele ko je parnik rezal valove plave reke. se je go spa hotela prepričati, če je prtljaga v redu. Toda, oh srroza! Opazila je. da manjka med njeno prtljago največji kos, kovčeg. t katerem so bile dragocene leto-,viščarske toalete. Kaj sedaj ? Gospa Zivka ni iz-srubila ravnotežja, ampak neprijetno jo je vendar dirnilo. da se je vozila domov "brez najlepših oblek. Tn ne 'bodi lena, je izstopila v prvem pristanišču ter se peljala nazaj v Beograd, da pogleda. če ni kovčeg s toaletami ostal kje v skladišču. Gospod Mladič je medtem že imel v rokah odgovor, ki mu jo naznanjal, kdaj se žena povrne. Zapregel je konje ter se peljal na donavsko postajo in čakal na ladjo. Ladja je prišla, žene pa ni bilo nikjer. Tn jezen je trgovec pu stil voz in konje v neki krčmi, sam p« je knpil vozni listek za prvo ladjo proti Beograda ter šel Soeijalno-demokratska stranka iz Kopenhagena je sklenila predlagati/da se letošnja Noblova mirovna nagrada pod,eli angleškemu ministrskemu predsedniku Mac-Donaldu. Severova zdravila vzdržujejo zdravje v družinah. ZA SLABO PREBAVO pomanjkanje teka ter splošno oslabelost, vzemite SEVERA'S BALZOL. Splošna tonika ss moške i ženske. Pomaga naravi s tem da želodec in jetra bodo pričela s svojim normalnim poslovanjem in prebava bo zopet postala redna. 00 ln 85 ewtfv. Vprsiajte s vqjeg# fekamarja. CEDAR RAPIDS. IOWA Iz zgodovine lepotičenja. Is zgodovine lepotičenja. Že Egipčanke so ss rade šminkale. Od Egipčank so se naučile te umetnosti Izraelke. V trinajstem stoletju so si začeli tudi moški mazati obraze. Preobrat v modernem Času. Želja ženske, da postane lepa., obstoja že iz pradavnih dni, ko si j« Eva nadela svojo figovo toaleto in tudi iz drugih spisov, ki jih posedujemo, tako v tablicah, popisanih s klinasto pisavo ima-m o navodila o sredstvih za lepoto. Neki berlinski list navaja in-teresantne podrobnosti o šminka nju in sredstvih za lepoto v starem in novem veku. Mt i drugim veli: Mlade Evripeanke >o se. šminkale rdeče in belo, barvale svoje blede ustnice in istotako so navadili teh običajev IzraeVi, ki so predvsem upoštevali mazala in dišave. Veliko vloiro jt* igralo negovanje telesa tudi pri starih (Irkih in Rimljanih. po kopeli so se mazali in barvali ter pudra]i su svoje las«~. Posebno pozornost so posvečali zobem, ki *-r> jih čistili s parfimi-1 rano vodo. Arabci sn imeli na | razpolago nebrnj kozmetičnih sredstev. V 13. stoletju so predbacivali ' nekemu trubadurju, da se šminka, kar je bilo takrat za moške nedostojno. Xeka Parižanka se je na solncu pr^>o1nofa olušeila, samo. da je dobila svežo p»i«H. V 17. in J S. stoletju so se pre komerno upea-abljale dišeče vode. Parfuma je več porabilo iv*-eo danes. Lase se je pudralo in uporabljale so se šminke na debelo. Znano je celo .da je bila zadnja želja neke mondenke. da .fo pologe z rdečimi lici v krsto. Šele v drugi polovici 18. stolertja se je uveljavil Rouseujev vpliv na zaj k naravi. Od tega časa dalje so ženske začele higijenično ž^ veti. Danes pa se zopet vračajo k lepotilnim sredstvom . . . Francoski odvetnik rimski papež. V pariški justični palači je bila pred kratkim v navzočnosti pa-peškega nunojja Cerettija vel'ka slovesnost. Prenedeljek. sredo ln petek od 9. dopoldne do 6. popoldne; » torek, četrtek In sobota od 8. dopoldne do f. zvečer; v nedeljah ln praznikih od 10. dopoldne do 2. popoldne. POZOR! Slovenci, Hrvati in Srbi, ki potujejo skozi New York. Ne pozabite na moj hotel, kjer dobite najbolj ia prenočišča in boste najbolj postreient Oiste Bobe i eno ali dvema poBteljima, Prostor sa S60 oseb. Domača kuhinja. Najnižje sene. AUGUST BACH, 63 Greenwich St-, New Yt rk Sprejeli smo sledeče knjige ter jih prodajamo po znižani ceni. Nova velika arabska sanjska knjiga. — Vsebuje 300 strani............................1.50 Nova velika sanjska knjiga......................90 Sanjska knjiga, srednja............................35 Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod ....................................... .70 Kako postanemo stari? Vodilo po katerem se doseže najvišja starost .................................. .50 Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar.....75 Spretna kuharica. Nova velika kuharska knjiga. Navodila, kako se kuhajo dobra in okusna jedila. Trdo vezana ...................... ...........1.45 Slovensko-angleška slovnica. — Vsebuje slovnico, slovensko-angleški slovar in kako se postane ameriški državljan. Trdo v platno vezana...... 1.50 Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja. — 1. in 2. zvezek----------------------------- 1.— Na krvavih poljanah- Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka, od 1914 — 1918. _____ ................... 1.25 jiobinson, povest - ... „ ______________ .65 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman......... _ .80 Rinaldo Binaldini __________________.50 Sveta Genovefa ----------------------.50 Predtržani, Presern in drugi svetniki v gramofonu .25 Čarovnica starega gradu ....___-____________ .25 Hitri racunar ali Praktični računar . _____________ M Slovenska kuharica, (Kalinšek). Z mnogimi slikami v besedilu, vsebuje 668 strani, trdo v platno vezano 5._ Amerika in Amerikanci. Popis slovenskih naselbuTv Ameriki. Trdo v platno vezano _ ____________3.__ Narodni zaklad za klavir. Zbirka slovenskih narodnih pesmi .________________________ .90 Pesmarica Glazbene Matice. Zbori za štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših slovenskih pesmi 2.50 (K naročilu priložite pokritje v znamkah ali M. O.) Knjige .Vam pošljemo poštnine prosto. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street : : New York, N. T, w MORSKI JASTREB. SpiMl Bafeai Babatini. — Z* G. N. priredil O. P. 48 (Nadaljevanje.) — Dvesto in trideset. — se je glasil odgovor. Dalal se je vrnil k Marokaneu. — Dvesto in trideset mi je ponudenih, o Hamet. Ali hočeš dati nadaljnih dvajset? — - Ne, pri Alahu, — je rekel Hamet ter sedel. — Naj jih vza me oni. — Nadaljnih deset ? — je silil dalal. — Niti aspra ne. — Potem sta tvoja, Ali, za dvesto in trideset. Zahvali se Alahu ?h tako dobro kupčijo Nubijca ^o izročili ljudem Alija, dočim je dalal s svojima pomočnikoma odšel, da poravna račun z Ali jem. -- Čeka j, čakaj, — je rekel slednji. — Ali ni ime Sakr el-Bara dobro jamst\o! — Nekršljiva postava se glasi, da je treba plačati denar, pred-no zapusti suženj trer. o junaški Ali. — Postava bo obveljala, — se je glasil nestrpni odgovor. — in denar dobiš predno bodo odšli. Hočem pa še druge in sestavili bomo »kupen račun, če ti je všeč. Sedaj onega dečka tam. Imam povelje kupiti ga za svojega kapitana. Pokazal je na Lionela. ki je stal poleg Rozamunde, prava slika bedr in slabosti. Zanieljivo presenečenje je vsplamtelo za trenutek v očeh dalala. Hitro pa se je obvladal. — Pri ved it c onega nnenolasega krivoverca, — je ukazal. Korzarjji so prijeli Lionela. Zaman je skušal boriti se in irn-d- tem se je ženska sklonila nad njega ter mu hitro nekaj rekla. Nehal je upirati -e in pustil, da so ga odvedli pred kupee. — Ali ga hočeš za veslo. Ali? — je vzkliknil Ajnb, in ta dovlip jc izzval splošno veselost. — Kaj drugega? — je rekel Ali. — Bo vsaj poceni. — Poceni.' — je rekel dalal s hlinjenim presenečenjem. Ne, ne, to je lep in mlad dečko. Kaj mi hočeš dati? Sto filipov? — Sto filipov ? — je vzkliknil Ali zanieljivo. — Sto filipov za to peščico ko»ti Mašala! Pet filipov je.moja cena., o dalal. Navzoči sa zopet bušknili v smeh. Dalal pa je postal še bolj d--stojanstveino. Nekaj tega smeha *e je tikalo njega samega in on ni bil človek, kil bi trpel, da je cilj zasmehovanja. — To je šala, gospod moj, — je rekel ter zanieljivo zamahnil z roko. — Poglej, kako zdrav je. * Pomignil je nekemu korzarju in jopič Lionela je bil prerezan <>d vratu do pasu ter strgan z njegovega života. Stal je nag do pasu ter kazal boljše proproeije kot bi človek pričakoval. Lionel se je zvijal Hladne sapice Kdor ima električno veternieo, si lahko nabavi oživljajočo sapico — pa naj bo vreme tako ali tako. Njena uporaba pomenja razliko med udobnostjo in ne-udobnost jo tekom vročih poletnih dni. Številni uzorci in velikosti so sedaj na ogled po naših izložbah po številnih električnih prodajalnah v mestu. The New York Edison Company Na Vašo službo. Glavni urad: Irving Place in 15. ulica Podružnice, kjer «=o električne potrebščin* razstavljene ter Jib razkazujejo v udobnost občinstva. 170 (inal St a o Norfolk St 10 Irving Placc 865 Broadway 1 West 42d St 151 Ea5t S6th St 15 East 115th St 362 East 149th St 555 TrcmontAve Vsi uradi (razen 10 IrvinR Place in 865 Broadway) so odprti zvečer. — Ponoči v slučaju potrebe pokličete: Manhattan—Watkins 3000 Broni — Mott Haven 1300 Črni kruhi. Spisal An. France. ROYAL MAIL Naravnost v Cherbourg in Hamburg. PRIPRAVNE ZVEZE Z JUGOSLAVIJO. Privatne kabine — Izborna hrana. Uljudna postrežba. ORCA ........ 30 avg.. 4 okt. OHIO......... 6 sept.. 8 okt. ORBITA......20. sept., 5. nov. Za Informacije vpraSajte svojega lokalnega agenta ali pa THE ROYAL MAIL STEAM PACKET CO. Sanderson A, Son, Inc. Agents 26 Broadway New York City ziisa Kristusa. To delo me je zelo nrnogo stalo. Arliangel je poločil prižnioo in kropiLniik na bolnišnico v skledi-eo, ki se pa ni prevesila. Nikolaj Nerli je na svojem čelu začutil mrzlo zono. "Gospod arliangel," je vprašal, 4'ali ste gotovi, da je tehtnica pravična?" Sveti Mihael je smeje odgovoril, da ni delana po vzorcu tehtnice. katere rabijo v pariških zastavljalnicah in beneških menjalnicah, in da je potemtakem popolnoma natančna. "Kako." je vzdihniil potrto Nikolaj Nerli, ''ta cerkev, ta prižni-ea, ta kadmija, bolnišnica z vsemi njenimi posteljami ne tehtajo več kakor slamnata bilka, kakor ptičje pero!'' "Kakor vidiite, Nikolaj,*' je dejal arhangel, 'teža vaših krivic precej presega lahek tovor vaših dobrih del." 4'Torej pojdem v pekel," je rekel Ftorentinec. In nljegovi zobje so šklepetali od strahu. "Le potrpljenje, Nikolaj Nerli." je povzel nebeški telitač. — "potrpljenje, saj še nismo pri koncu. Tole vam še ostane." In preobloženi Mihael je vzel v V tis-tem času je bil Nikolaj Ner- jo palačo,, ga je obkrožila na prati bankir v imeni-tnem mestu Flo_ gu njegovih vrat peščica polnagih renči. Ko je ura bila tri, je on že beračev in stegnovala proti njemu'roke knihe, katere je bogatin bil ob svojem pultu iin ko je bila svoje roke. * Iprejšnji večer vrgel med siroma- devet, je še vedno sedel tam in Odganjal jih je s trdimi bese- ke. Polložil jih je na skledico do_ \spričo tega ponižanja in eden korzarjev ga je lahko udaril z bičem Tes božji dan pjsal števidke na PIo~ dami- Toda ?lad JiJi je napolnje- brih del, ki je takoj padla nižje ščice. Posojal je de.nar cesarju in val z vsiljivostjo in predrznostjo druga pa je zletela kvišku in obe-papežu. In če ni posojal tudi hudi- volkov. Razporedili so se v krogu dve sta ostali v ravnotežju. Ni še ču, je to le za to, ker se je bal, da pkoli njega in ga prosili z jokavim nagnila niti na desno niti na levo bi delal slabe kupčije z onim. k a-in raskovim glasom kruha. Že se in jeziček je kazal popolno ena-terega imenujejo zlodeja in ki je je pripognil, da bi pobral kamenje kost obeh bremen, ves poln zvijač. Nikolaj Nerli je bil in jim ga vrgel, ko je videl priha-j Bankir ni verjel svojim očem. predrzen iin nezaupen. Pridobil si jati enega svojih služabnikov, ki Slavni arhangel pa mu je rekel: je velika bogastva in je oskubel je nosil na glavi košaro s črnimi j ''Saj vidiš. Nikolaj Nerli, da ni_ mnogo ljudi. In zat.o so ga vsi kruhi, namenjenimi ljudem v lile- si goden iti za nebesa niti za pe_ častili v mestu Floreuei. Stanoval vu, v kuhinji in na vrtu. Ikel. Pojdi! vrni se v Florenco in dit», njegov teperament tudi ni nič kaj prida. Rekel sem pet filipov'je v palači, v katero je prodirala Dal je slugi znamenje, naj se razmnožuj ponoči, ne da bi te kdo in niti beliča več. |od Boga vstvarjena svetloba le približa, segel je s polno roko v'videl, te kruhe, katere m delil Dalai je .skomignil z rameni ter pričel hoditi svojo običajno pot (skozi ozka okna, kaT je bilo zelo košaro in razmetal kruhe med lastnoročno, kajti to ni mnogo, če krog vodnjaka in korzarji so vlekli Lionela za njim. Sempatam se je pametno, kajti bivališče bogatina uboge. Nato je vstopil v svoj dom.'se nebo odpre hudodelcu, ki se ke-dvignil kak kupec da baranta, a nikdo ni bil pripravljen kupiti. |mora biti kakor trdnjava in oni, legel in zaspal. Med spanjem pa'*a, lovači, ki joka. Božje usmilje — Pet filipov je bedasta cena katero mi ponujajo za tega mlade- ki imajo veliko premoženje, rav. ga je zadela kap in je umrl tako'nje je brezkončno; rešilo bo c'e!o ga fanta, — je kričali dalal. — Ali noče noben pravoverni plačati najo modno, če s silo varujejo to, nenadoma, da je še vedno mislil ibogatina. Bodi ti ta. Razmnožuj deset filipov za takega sužnja? Ali hočeš ti, Ajub? Ali ti, Hamet? kar so si pridobili z zvijačo. jda je v svoji postelji, ko je videl kruhe, katere vidiš na moji teht- Palača Nikolaja Nerlija je biia na kraju, "ki je žarel v jarki svet- «ici. Pojdi' po hrbtu, da ga posvari —- Poglej ga sedaj, — je rekelal dalal ter pokazal na prša. — Poglej, kako zdrav je. Poglej, kako dobre zobe ima. — Prijel je Lionela za glavo ter s silo odprl usta jetnika. — Da, — je rekel Ali, — a upoštevaj ta suha bedra ln ti ženski roki. — To napako bo veslo poravilo. — je ustrajal dalal. — TP ušivi črnuh, — je siknil Lionel v strašnem napadu svoje jeze. — Proklinja v svojem brezverskera jeziku — je rekel Ali. — Vi- F^r Kretanje parnikov - Shipping News H avgusta: Olympic. Cherbourg: President Harding. Cherbourg in Bremen; Mount Clay, Cherbourg In Hamburg; Volendam. Boulogne; Duillo. Genoa M. avgusta: Seldllts. Bremea ST. avgusta: France, Havre; Aaultanla. Cherbourg M. avgusta: Columbus, Cherbourg In Bremea; Bes land, Cherbourg •t. avgusta: Homeric, Cherbourg; Veendam, Boa-logne; Orca. Cherbourg: Muenehen. Cherbourg in Bremen: Albert Balln, Cherbourg 1. septembra: La Savoie, Havre. 2. septembra: Resolute. Cherbourg In Hamburg;— Arabic, Cherbourg: Canopic, Cbor-' bourg; America, Genoa. 3. septembra: * Berengaria, Cherbourg. 4. septembra: Belsrenland. Cherbourg: Geo. Washington. Cherbourg Westphalia v Oher-j bi.urg in Hamburg; Bremen v Cher-i bour^ in Bremen. 6- septembra: Leviathan. Cherbourg; Majestic. Cherbourg; Rochambeau. Havre; Ohio. Cherbourg in Hamburg; New Amsterdam. Boulogne; Martha Washington. Trst. 9. septembra: Pres. Roosevelt. Cherbourg; Stuttgart. Cherbourg in Bremen. 10. .septembra: Paris, Havre; Mauretnia. Cherbourg; Conte Rosso, Genoa. 11. septembra: Lapland. Cherbourg: L,uetzow. bourg in Bremen; Minnekahda. C^ bourg. 13. septembra: Olympic, Cherbourg; America bourg in Bremen; Suffren. Hal Deutschland. Cherbourg in Haml Ryndam, Boulogne; Colombo. Ger 16. septembra: Reliance. Cherbourg; Sierra Vent Bremen. 17. septembra: A'luitania, Cherbourg; France. 18. septembra: Mongolia. Cherbourg: Wucrtembl Cherbourg in Hamburg. 19. septembra: Giulio Cesare, Genoa. 20. septembra: Homeric. Cherbourg: Columbus, ri| bourc in I'.remen; Cleveland, ("herl* In Hamburg; Orbita, Cherbourg; terdain, Boulogne. 23. septembra: Pittsburgh. Cherbourg; York, bourg in Bremen. 24. septembra: Berengaria. Cherbourg; Chicago, H| re; Duilio, Genoa- 25. septembra: Zeeland. Cherbourg. 27. septembra: Leviathan, Cherljourg; Majestic. Chi bourg: Lafayette. Havre; Mount CIl Hamburg: Muenehen, Bremen; Vo!^ dam, Boulogne; Conte Verde, Gen| 30. septembra: Resolute, Hamburg. 1. oktobra: Paris. Havre; Mauretanla, Cherboi CUNARD Jugoslovani, odhajajoči na začasni obisk, pa se mudijo manj kot eno leto, bodo zopet spuščeni v Zdr. države, ne ozirajoč se na kvoto. V JUGOSLAVIJO v 8 in pol dne vsako sredo s tremi ekspresnimi parnikl BERENGARIA AQUITANIA M AURETANIA (preko Cherbourga) CE nameravate dobiti svojo rodbino iz JUGOSLAVIJE, se takoj brigajte za potovanje. Naš urad v Jugoslaviji jim bo jtomapil in svetoval. Vsi potniki tretjega razreda potujejo v privatnih kabinah. Nenad-kriljiva f-istoba hrane. Za podrobnosti pe obrnite na lokalne agente ali na CUNARO LINE 25 Broadway New York rnsuucHiTN Naravnost v Jugoslavijo Martha Washington — 6. sept.: 23. okt Presidente Wilson — 10. okt.; 29. no\ V Dubrovnik ali Trst. Železnina v notranjost zmerna. NobeJ nih vizejev. Vprašajte pri bližnjeir agentu ali pri PHELPS BROS. * CO. 7 We»t St.. N. Yl Vsakdo pa jc zmajal počasi z glavo. Lice Lionela je bilo preveč upadlo. Že dostikrat preje so videli take sužnje in izkušnje so jih učile da ni mogoče ničesar napraviti s SLOVENSKI KONTRAKTOR — se prporoča rojakom v Miners Mills, Hanover, Luzerne, Duryea in Forest City, Pa. za napravo novih hiš iri popravila. — rišite na — RUDOLF MIHELICH 54 Mines Rd., Miners Mills, Pa. Belphone: 631R R. W. B. Iščem svoja dva brata LEOPOLDA in ANDREJA PREGELJ C. rojena v Slapu pri Vipavi. Poročati njima imam več važnih zadev, ki ju bodo zanimala. Zato prosim, da se mi javita, ali pa če kdo kaj ve o njih, da mi poroča. John Pregelje, Levack, Box 77, Ontario, Canada. torej utrjena z rešetkami in z ve- svetega Mihaela, ožarjenega takimi dečaki. Razvente^a so bile njegove mišiee preslabo razvite in .rigami" V »»^anjosti bile ste- * ^jo, sijajočo iz njegovega tde meso je bilo premehko. Suženj, ki hoče kaj koristiti, mora biti utr- ne <** slavmh mojstrov, ♦ _ jen in spitan in ta bi lahko umrl. če bi se skušalo utrdti -a Celo za.ki 80 ^ narisali čednosti pod Arhangel je držal tehtnico v roJin razmmozeval kruhe ubogih, da pet filipov bi bil predrag. Razočarani dalal se je vsled "tega vrnil Podobo žensk> patrijarhov, prero- ki in obtoževal obe dve skodelici. bo vreden nebeškega kra-1 k Aliju. ° |kov in judo\-skih kraljev. Prepro — Tukaj je torej za pet fiiipov. — Naj ti Alah odpusti skopost. ge' razSrnjeaie po dvoranah so pri. II . r. ^ A ..»»«1 i.. :_____! 1 ' - i ! - - 1 - r * s _ TkAVOn ATTQ T o fvoocn n Al alr co.n ri t^t « vsemu zaliteimi z rume_ Kristijani molili Neka zanicljiva odločnost se je prikazala v njego-1________•„ _____^ , vili očeh, ko je pokazal s prstom fcanjo. — Tam je kastilska deklina, za katero hočem dati petdeset filipov, o dadal, — je rekel. — Dalal jc dal znamenje in korzarji so jo 30 potegnili naprej, — Take ljubkosti ni mogoče kupiti za petdeset filipov, o Ibrahim, — je rekel. — Jusuf bo jrotovo plačal šestdeset. Stal je pričakovano pred sijajnim Marokancem. Marokanec pa je zmajal z glavo. pretentava pred njim. Postal je pozoren in zaskrbelo ga je. '1 Gospod sveti Mihael," je rekel, ' £če dajete na eno stran vse zaslužke, ki sem jih imel v svojem življenju, prosim, dajte še na drugo krasne iL«?tanove, s katerimi sem je talpj spo-j radodarno pokazal svoje usmilje. znal po čepici Iz rudeče volne, po nje. Ne pozabite cerkve svete Ma-jopiču, podloženem s kozuhwvino. bil usmiljen do ubogih in je razdelil mnogo miloščine. KO JAKE, NAEOČAJTE SE NA ■OUkS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZTYK.li* EN m nfttAvm Pozor čitatelji. Opoiorlto trgovc« H ph brtafki, prt katerili knpif leto ali l&ročato Is ito i ■Jik postrežb« ndoTOljk!« da oglašujejo v lista "Qlms VarodA". I Um Mf nrtngA vsem ffran "OIm Kan««" AOUFRTIIt IN "*Q L A • NARODA* — Alah sam ve. da imam tri žene, ki bi uničile njeno lepoto tekom ene ure in jaz bi bil na izgubi. Dalal se je pomaknil naprej in deklica mu je sledila, čeprav se je borila pri vsakem koraku ter zmerjala one, ki so jo potiskali naprej. Za pičila je svoje nohte v roko enega in pljunila v obraz drugega korzarja. Izmučene oči Rozamunde so sledile vsaki kretnji Španke. Prevzela jo je groza, ko je zasledovala brezuspešni odpor deklice. Obnašanje Španke pa je napravilo povsem drugačen utis na nekega le-vantinskega Turka. Dvignil se je s svojega sedeža na stopnjicah vodnjaka. je klečala v pobožni molitvi njegova dobra soproga Mona Biman. tava tako žalostnega in svetega o-braza, da bi ji nihče ne prisodil, da je sploh kdaj s komurkoli mogla biti prijazna. Ta mož je bil eden najodličnejših državljanov Republike; nobena stvar ni zmanjšala pri oblastnikih njegovega u-gleda, katerega si je pridobil s svojim velikim bogastvom, kajti nikdar ni govoril proti postavami in se ni brigal niti za uboge niti za on«, katere so mogočneži obsodili Ali na globo ali v pnognanstvo. Ko se je nekega večera bolj po. zno kakor običajno vračal v Wo- rije, za katero seim jaz prispeval dobro tretjino; tudi ne moje bolno tolščo, in po njegovih drobnih nišnice, katero sem zgradil samo živih očeh. Na drugi strani Device s svojim premoženjem. "Ne bojte se, Nikolaj Nerli," je odgovoril arhangel. 4'Ne bom pozabil ničesar/' In svojimi svetimi rokami je postavil v lažjo skledico svetišče svete Marije in bolnišnico z njenim izklesanim in poslikanim proče Ijem. Toda skledica se nI prevesila. Bankirja se je polotil silen nemir. 1 "Gospod sveti Mihael," je povzel. '*le še iščite. Saj niste še dali na to stran tehtnice niti mojega krasnega kropilnika svetega Janeza »nadalje ne-prižnice .svetega Andreja, kjer je'v naravni velikosti naslikan krst našega Gospoda Je- Pri vsaki priliki — če Vam je treba poslati v staro domovino bodisi v Dollarjih, Dinarjih ali Lirah, — če potrebujete nasvete za potovanje v domovino in nazaj v Ameriko, — če hočete rešiti kako zadevo v starem kraju, uložiti ali dvigniti denar, ali — če se odločite Vaše prihranke tukaj obrestonosno naložiti, bodite svesti, da Vas bo domača Banka in ljudje, kateri poznajo Vaše potrebe bolje po-služili, kakor stranski; iz tega lahko posnamete, da se zamorerte v vseh takih prilikah zaupno obrniti na — Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street < New York, V. T. Rada bi izvedela za naslov K. KOI ŠEGA doma iz Nemški vasi pri Ribnici. Nahaja sc m kje v Minnesoti. Išče ga njeg< va sorodnica radi važne zadevi iz starega kraja. — Prosim e^ njene rojake, ako kateri ve njegov naslov, naj mi ga blf govoli sporočiti na upravništv| Glasa Naroda. Ako pa sam ta t a oglas, prosim, naj ga sai sporoči na isti naslov. Zastopnik za Milwaukee, Wis. je tudi Joseph Koren. 555 Reed St. Rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo "G. N." Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. K DOB j« mamenjen potovati t stari kraj, je potrebno, da j4 natančno poučen o potnih listih, prt< IJagl ln dragih stvareh. Pojasnila, ki vam jib aamoremS dati 78led naše dolgoletne Izkušnje* Vam bodo gotovo t korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par nlke, ki Imajo kabine tudi t III. ras-reda. Glasom nove naselni&ke postave, ki »e stopila v veljavo s 1. julijem 1924, eamorejo tudi uedržavljani dohiti dovoljenje ostati v domovini eno leto ln ako potrebno "tudi del j ; tozadevna dovoljenja izdaja generalni na-selniski komisar v Washington, D.C. Prošnjo* za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Torku pred od-potovanjem, ter se pošlje prosilcu v stari kraj glasom najnovejše odredbe Kako dobiti svojce is star«-ga kraja. Kdor želi dobiti sorodnika sli svojca iz starega kraja, naj nam prej pise za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripuščenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1024 naprej vsako leto po 671 priseljencev. Prodajamo vozne liste za vse proge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati. Frank Sakser State BanC 82 Cortlandt 81, Htw York rav vsakdo— kdo* ka] life; kd*g kaj ponuja; kdo* kaj kupujaj kdor kaj prodajaj pr*v vsakdo priznava, da (znali iadrrlt tspak — mali oglasi A h«Iii Viiiiia GLAS NARODA", THE BEST JUGOSLAV ADVERTISING MEDIUM