Pisnm iz domacih kraiev. Celi rodbini pa naj be tukaj izrečeno naše odkritosrčno sožalje. Pogreb nepozabne bode v sredo, dne 5. januarja ob 10. uri. Sy. Lovrenc na Pohorju. Lansko leto se jih je v naši planinski župniji rodilo 60, umrlo 49 in poročilo 11 parov. Največje važnosla pa je za nas to,, da se je proti jeseni naselil nov zdravnik, gospod dr. Alojz Pirnat, ki je bil poprej pomočnik slavnega kirurga dr. Zeleznikarja v Slov. Gradcu. Novi gospod zdravnik si je s svojo ljubeznjivostjo in potrpežljivostjo takoj osvojil vsakega, ki je pri njem iskal pomoči. Tudi je k njemu priti mogoče ob vsakem času, ker nima strogo določenih uradnih ur. Kakor je slišati, je gospod dr. Pirnat velik prijatelj rednega in treznpga živIjenja, kar je velikanskega pomena za nas, ki smo vsled preobilnega števila gostiln v resni nevarnosti, da utonemo v alkoholu. Želimo novemu gospodu zdravniku vse dobro za novoletno voščilo, da bi se pri nas prav srečnega in zadovoljnega počutil, nam pa bil v bolezni in nesreči v tolažbo in pomoč, da ne bomo prisiljeni, brez potrebe hoditi v mariborsko bolnico nadlego delat. Vurberg. Naši tnalčki so imeli letos zelo veseli Božič. Naš novi, zelo delavni šolski voditelj je z raznimi darovi napravil šo larčkom krasno božičnico. Posebno revnejši so bili obdarovani z raznimi oblačili. Naši malčki so g. šolskemu voditelju iz srca hvaležni za trud, pa tudi starši se mu v imenu otrok zahvaljujejo, kakor ludi vsem darovalcem darov. — Pa tudi mi veliki smo bili letos deležni božičnice, kalpro nam je priskrbela SDS slranka, ki je našega naprednega župana poslavila na kandidatno listo, pač bolj golovo za kralck čas, npgo za resnico, ker na petem mestu se pač pri SDS stranki ne pride do mandata. Pa naš napredni župan je vesel, da ga še kdo mara, ker doma se mu županski stolček že hudo mnje. Mi Vurberžani demokratov ne bomo volili, magari če bi bili tudi sami vurberški župani kandidati, ker smo si že izbrali prvo skrinjico, ker mi pač hočemo poštene, delavne može, ki bodo vodili naš slovenski narod do boljše bodočnosti. — Dne 28. decembra 1926 se je na lovu v Krčevini zgodila velika nesreča. Vsled novopadlega snega je bilo zelo polzko in 6e je pazniku Francu Erbus spodrsnilo, ter je padel na puško, ki se tnu jp sprožila. Strel ga je zadel pod ustmi in mu raztrgal celo čeljust. Sirotnak se bori za življenje v ptujski bolnici. Več previdnosti bi pač bilo povsod dobro. Sv. Lovrenc v Slov. goripah. Dne 25. decembra 1926 je umrla na pljučnici v starosti 68 let Margareta Del Fabri iz Oblakov 82. Hvala vsem, ki so pokojnici zadnjo čast izkazali. N. v m. p.! Gornja Radgona. Sekovski knezoškof je imenoval duhovnim svetnikom tukajšnjega oskrbnika admontskih posestev, veleč. g. Janeza Pevec. Iskreno čestitamo! — Na Novega leta dan je umrl v Črešnjevcih komaj 29 let stari viničarski sin Franc Slavič. Bolehal je vpč let na mehurju. Bil je večletni cerkveni pevec in s svojim mogočnim basom povečal čast božjo. Z rednim mesečnim prejemanjem sv. zakrametov je pokazal, da je vrl Marijin družbenik in vnet častilec presv. Srca Jezusovcga. Izkazal pa se jc tudi kot navdušen delavec na prosvetnem polju. Bil je nekaj časa tajnik tukajšnjega Orla, marljivo sodeloval pri pevskem odseku prosvetnega društva in nastopal z dobrim uspehom kot diletant na gledališkem odru. Bil je blag značaj in med nami zelo priljubljen. Ko smo zaznali za njegovo smrt, smo vsi enodušno zavzdihnili: tega fanta je v resnici škoda. Pri odprtem grobu mu je govoril v slovo tukajšnji g. provizor. Naj počiva v miru! — V nedeljo, dne 9. januarja se vrši v posojilnični dvorani okrajni volilni shod za oblastno skupščino. Kot govornika nastopita narodni poslanec dr. Hohnjec in okrajni kandidat Fr. Hrastelj. Volilci, pridite v obilnpm številu na ta shod! Svctinje pri Ormožu. Pred vsakimi volitvami so ljudje precej živahni — a pri nas so zelo nasilni in škodoželjni. Imamo par zagrizenih demokratov; a nekaj je tudi takih, da poštenim strankam ponujajo roke, demokratom pa ližejo noge. Ta dvojna vrsta mož šteje veliko število, namreč petnajst. To so vam junaki, treba jih je poznati. Ta polnoštevilna družba se je podila po lovu 28. decembra minulega leta. Na lovu so imeli zelo bogat plen. Dobili so mnogo zveri, med katerimi pa ni ne enega črnega srnjaka. Središče ob Dravi. Naš dpmokratski živelj je obhajal v nedeljo, dne 2. januarja t. 1. svoj veliki dan. Sledeč pozivu številnih plakatov, so zbrali demokratski vodje svoje raztresene udev ter jih nabasali na štiri vozove, organizirali muziko in hajd v sosedni Macinec, gledat in poslušat samega prvoborca g. Pribičeviča. Pri slavnostni povorki jer nosil »barjakf prvak tukajšnje krajevre organizacijp, gospod Jože Kristovič. Več njemu enakih osebnosti je s svojo navzočnostjo vplivalo tako mogočno, da so še celo samostojno-radičevski kmetje iz Središča in okolice, kot muzikanti delali reklamo za gospoda Svetozarja. Nam je sicer vse eno, a radovedni smo, kaj poreče k temu gospod Kelemina? Bo najbrž res, da sta si z gospodotn Pribičevičem že >per du«. Obrež pri SrediS5u. Na starega leta dan smo pokopali pridnega moža in zvestega našega somišljenika g. Jerneja Simoniča. Pokojnik je bil priden delavec, ter kot tak marsikateremu našemu posestniku v veliko pomoč. Zadnja leta je opravljal službo okrajnega cestarja, ter je bila cesta pod njegovim delom naravnost vzorno oskrbovana. Kako je bil pokojnik med tukajšnjim ljudstvom naravnost priljubljen, je pričal njegov veličasten pogreb, kojega se je poleg mnogobrojnega občinstva ndeležila tudi domača požarna bramba in središki Orel. Mir in pokoj njegoyi duši. Cadram pri Konjicah. Ob vznožju Pohorja, na njega solnčnl strani tudi pozimi življpnje ni zamrlo. Ce telo počiva, pa duša uživa, dela in gradi. Predvsem moramo omeniti sv. misijon, Id se je tu vršil od 12. do 19. decembra 1926 pod vodstvom znaneg*gvardjana Odila Hajnšek iz Brežic. Ta misijon je naš* župnijo res duhovno prerodil. Bog daj, da bi vsa semena padla na r«xk>vitna tla. — Dalje priredi naš Orel na praznik sv. Trch Kraljev narodno igro »Revček Andrejček<, ki ima dovolj yeselih in žalostnih prizorov, da se vsakemu priljubi. Igra se ponoyi y nedeljo, dne 9. januarja. — V preteklem letu je pri nas zagledalo luč sveta 68 otrok, 41 fantkov in 27 deklet; umrlo pa jih je 49, in sicer 26 moških in 23 žensk. Torej ni — zgube. Vransko. V bližini vasi Ločica pri Vranskem, ob držayni cesti Maribor—Ljubljana, je šel Novak Tomaž, posestnik na Ločici, podirat hrast s koreninami nad državno cesto y strmein bregu, pod katerim je 8 žični vod telefona. Pri podiranju hrastft sta bila poleg gospodarja zaposlena še dva druga pomagača, da sta vlekla hrasl na stran, da ne bi padel na telefon. Toda nesreča je holela, da je hrast nepričakovano naglo z vso svojo silno teto padel naravnost na cesto in pri tem pretrgal sedem žic telefooskega voda. To nezgodo je Novak takoj sporočil na Vranske poštnemu uradu, da je bil brzojavnim potom poklican brzojavnt mojster iz Domžal, da je za prvo silo zvezal vod telefona. Naslednje dni so prišli delavci iz Ljubljane, da so telefonsko prog© na tem mestu popravili. Ker se pa po novem zakonu mora vsaka poškodba pri telpfonu ali brzojavu popraviti na stroške povzročitelja, ako ga izslede, sicer pa na stroške pristojne občine, zat» se bo moral nazadnje Novak zagovorjati prcd sodiščem in skor« gotovo plačati državi vse naslale stroške, kateri ne bodo malenkostni. Sv. Jakob v Sloy. gorlpah. Umrla je danes dne 3. jnnuarja t. 1. Bnana ljubezniva in usmiljpna žpna g. Amalija Peklar, žena lukajšnjega goslilničarja Matije Ppklarja. lokojna je bila znana daleč na okoli kot liha, preprosla »1'eklarka«, ki ni puslila nobenpga revpža praznpga oditi in je bila vpdno polna največje ljubeznivosti nasproti svojim goslom. Vsa župnija in vsi znanci Peklarjeve gostilne gotovo y tem trenutku čutijo globoko žalost Bistrica, prl Limbuio. ProstoToljno gasilno društro Bistrica ipriredi dnc 9. januarja 1927 v gostilni gosp. Ludvik Hottner v Bi svoje vloge rešili precej dobro. Salve smeha je izzvalo slačenje .Sivanke, telovnikov in suknjičev nikakor ni holelo biti konca. Izgovarjava pri gri in petju ima to napako, da se igralci poslužujejo dialektov, katerih ne znajo govoriti. Potrebno bi bilo, da se fudi na podeželskih odrih uvede enoten oderski jezik. Ostale vloge arazen krošnjarjeve, ki je odbijala ravno v izgovarjavi najhujše, ,«o bile zadovoljno rešene. Nadalje si dovolim ludi pripomnili, da gledalcev nič ne zanima, kdo je za kulisami, in bi bilo želeti, da sp f prihodnje ne kažejo obrazi pri oknih in razpokah kulis. Igralci «so bili tudi več ali manj pod vplivom, ki pa ga na tem mestu no>3ein omenjati, saj se lo drugič gotovo ne bo več zgodilo. Skoda, da društvo nima pripravnejših prostorov, r.i bilo pred pričetkom predstave prijetno slišati, da nas je prišlo preveč. Nasprotno, 4vorana je premajhna za šleyilo uka in užitka željno občinstvo an tudi blagajna bi prinesla malo večji dotok kovačev. Z vztrajtaim delom se bo ludi temu nedostatku prišlo v okom. Torej dragi ^gralci ne zamerile če sem mogoče malo preoster, le pogumno naiprej in pokažite, da hoi-ete napredovati. Pripravile nam zopel kaj. ftakor se čuje, v sosedni Slivnici pripravljajo tamošnji igralci iprekrasno ljudsko igro >Rerček Andrejček«. Gotovo bodo šli gle"dat tudi Hočani. Brez zamere in na svidenje! —ča— Remšnik. Na slarega lela dan smo spremili k večnemu po-Sitku rajnega Martina Kašman. Bil je 42 lel mežnar pri sv. Pan%raciju. Kot zvest delavec, pošten, potrpežljiv in skromen je bil spovsod priljubljen. Vsako delo mu je uspclo, posbeno so znani sajegovi škafi na ncmški in slovenski strani. Ob prevratu so ga uačeli sovružiti obmejne izdajice ter mu grozili, ker je bil vedno odkrit Slovenec in pristaš katoliške slovenske slranke. jVoral se j« umakniti od meje in živel je do sedaj na Remšniku. Celudi je Ml star, je vendar rad čital posebno svete knjige in >Slov. Gospodarja«. Naj mu bo zcmljica lahka! št. Ilj v Slov. gorirah. Neki gospod je ves vnet za Vodnikovo .družbo in druge protivprske in prolinarodne židovske framasonake liste. Oglasil se je ludi pri načelniku krajnega šolskega svela. aaj za tukajšnjo šolo naroči kulturnobojne knjige Vodnikove družbe. Gospod načelnik je knjige čisto mirno oaročil, a mi ne Temo, kako pridcmo do tega, da bi katoliški stnrši in davkoplafevalci mornli s svojim laslnim in za šolo ležko žrlvovanim denarjem še narorevati židovsko-prolivprsko književno blago. — Ali gospodje menijo te reči dati šolski dcci na razpolago? In če Utnjige niso za deco, lalo naj jih čila? Ali člani učileljskega zbora ae zmorejo loliko, da bi si to na svoj račun oskrbeli? — In ri tDomovine< in »Jutrac v aaši župniji! Slovenski Gospodar in kaloliSki časniki naj prpplavijo našo obmpjno župnijo! Drugi mladeniei pa se zganite in pridite pod zmaposlavno zastavo Marije Brezmadežne! Gornja Sv. Kongota. Tudi tukaj se cno revše, ki ima dovolj masla na glavi, muči in trudi, da preslepi našc ljudi, da volijn Radičevo stranko. Dobro vemo, da se rcvež muči in dela proti svojemu lastnpmu prepričanju, pa radi grošev, ki jih sprejema, sc na videz potpguje. Njegov sosed, oba slrašna >bogaboječa« krisljana<, ki cerkve ne obiskujpta, se lndi drži za njegov žep. Kmelje. *upljani Gornje Sv. Kungctf, ne dajle se vodili z-.i nos, da vam nc •*° Poznejp žal, ko bo že prepozno! Zavrnile vsakega širokoustne ia, ki se vam prijiizno dobrika, lo so krivi preroki, ki v ovčjili 4>b\pkah k vam prihajajo, a so znotraj zgrabljivi volkovi. Oklenile i«e Siov. ljudsle slrankf, ona je za n:is in našp slovpnsko ljudstvo! Krogijice nobenemu drugemu kot preslavni Slov. ljudski slranki. 8v. TrojiC(l v S!ov_ goricah. Pri nas bo imela podnižnica če»elarskega drušiva svoj rcdni obfni zbor v nedpljo, 9. januarjn. ob 8. uri zjutraj v samostanski dvorani. Vsi čebelarji y okolišu ˇabljeni. Odbor. Sv. Križ pri Ljutomeru. Kot nekak zaključek svojpga letošnjpga prosvelnega delovanja je vprizorilo naše liralno drušlvo krasno igro >Quo vodist, tj nas p0Vfdp nazaj v rimske čase, v dobo *rutega preganjanja krisljanov pod rps:irjem Ncronom. S lo igro so dospgli naši vrli fanlje \n (]eklpla viSek svojpga požrlvovnlnpga dela in Iruda. Kajti spraviti ni, naveden podcželski odpr lako igro kot je >Quo vadis«, ki operira s lako velikanslim delovnim in tehničnim apar-ilom (nnslopa namrcr okrog 50 osel>\ jp za diletante naravnosl ogromno dclo. ln vendar moranio priznali, da Je bila igra v sploSnem na viSku. l.e lu in lam bi bilo treba nekalere prizorp izboljSali, kar sp bo lahko zgodilo pri ponavljanju. iVsi igralci so se potrudili in dobro rešili svoje vloge. Kretnje in govorjenje je bilo topot bolj živabno, kar je dajal* tudi igri yečj« pestrusl. 5-mo pri aaslopiu muuzice bi si vcasih žeieli več gil>cuosU in vznemirjenja. se eno razveseijivo oejstvo smo opuzili pri tej igri: uaslupm so faiitje in dekiela skoraj iz vseii vusi v zupnijj, razen uveli ali treU, kjer imajo lanlje več smisla za pouocevanje in pijančevanje kakor pa _a izoJjrazlio. ba pa je prireuitev tako lepo uspeia, je tuui zasiuga malouedeijskcga gosp. zujjiuka Fr. Oslrž, ki se je uameslu uubtga boaiega g. kaptanu žrlvoval in poma&al pri režiji ln ziasti pii pevskiu tockali. Ubciustvo je napoiuno uvorano uo zaunjega kolicka, kar je hvaievreui.o, saj una uiuštvo s lo igro tuui veiike slroške in lzdalke.. Naj omeiiim še lo, ua to pot ni biio tistega neumuega smejauja tam, kjer ni nič smesnega; kvecjemu kak otrok se je spozaba. — irTUiouiijo uedeljo, une _. januarja in ua uan Treli kraijev, dne ti. januarja 19_7 se lgra pouovi. V sem, ki je~še niso videli, jo prav topio pri^orocaiiij kujti kaj lakcga se reuko vidi na pouezeiskih oanli, ker je zuruzeuo z velikimi slroški in zaliteva muo&o vzirajnosti in požitvovalnosti. — Dobravski. Ljutoiner. Krizi našega vinograaništva skušajo razne gospodarske korporacije tKijjoaioči s Itrn, ua prjrejujo vmske sejme 111 razslave. lako so se vršili vinski sejmi že iia več krajih iu to z jboljšim in slabsim uspeiiom. V Ljuioineru, središču siovenskega VLuar*lva, se je preU kratkim seslavil oubor iz zastopuikov goSpouarskih oigauizacij in obcine, ua pnpravi vse za vinski sejern jn razstavo v Ljutomeru. Ljutomerski vinogradniki in vi uograubka veieposeslva so si eaini v lcm, ua trelia po taislih viuskm sejmih n- raznih krajih zaceti z ueiom luai v Ljutoraeru, ki je po siovesu svojjh vin uajprimernejši kraj, kjer naj vinski Irgovec in gostiiničar spoznata uobroto ijutomerske kapijite. Zato so se ouiociu, lia prirciajo vinski sejun in rkzslavo v celrlek, Que 3. marc. 1927, ko tio vino letnika 1920 po prvem pretakanju žc čislo. Ze zuaj opozarjamo interesente na t- aan. 1 odroJjnosli še siedijo. Sv. Harjeta. niže Ptuja. Naši Orli so vpriaorili igro »Garcia Moreuo« in s tem pokazaii, da razumevajo svujo vzgojno nalogo V naši lari. Kakor so nam poleti oi> naslopu nuuni sauove svojtga teiovuuuega uela, lako so scuaj dokazali, ua se samo s tem ue zadovoljijo, lijihova naloga je še višja — umska in nravna izobrazba sebe in svoje okoiiLe. In lo naiogo so s to prirecutvijo v precejšnji meri izvršili. Vkljub pomanjkljivostim l gleue pnprav i gieue izvežLanosli posamtznih igraioev jim moramo priznaii precejšujo uovršenost vpnzontve. JNekoliko več ouiocnosti in živosli bi si žeieli pri ntkaterili igralcih. Lvorana je bila proti pričakovanju poma. cisti uoliiček je bil namenjen za povrnitev uolga na novem ouru. 1 riiiounjo neueljo po vecernitaii bodo ijjro ponovili. ln tnisljm, da vsi, ki smo se je udeležili zadnjič, lauko priporočamo Urugim, aa ne zamuuijo u^oane pnlike ler se uueležijo prireUilve. Sv* Tomaž pri Oratož«. Tukaj se je yršil volilni sestanek SLS y prostorjh g. Skerieca. jNiOŽje in ianlje, ki so se v obilnern šlevilu otlzvali ,so pazno sleuhi razmotrivanjem gospoua kandjUata za oLlastno skupšcino za mariLorsko obiast. liazložil je pomen teh voiilev in pokazal s lem, ua ne sme nobeueu voiivec obluti ta dan uoma. \ se kroglke naj pauejo v prvo skrinjko, ki je SLS in so se njeni posiani_i dosedaj bonii neprestano za flobrobil sloveuskega Ijudslva. ž.alo se jim je izrekia zaupnica in obenem s tem že naprej izrazilo zaupanje, (la Lo pnšel čas, da nam izvojujejo naše pravo, lo je, da Lo Mo.enec sam na svoji zemiji gospou. liuciuauei pri Sv. Touiažu. Ni še bila pokopana Ana lolak, katero je na Lauoiišcaku pri Sv. Tumuzu ubu njen mož na božični ve>.er, že je vziitmirua celo lomuzevsko župnijo ter biižnjo onoiiLO vest o ziočjnu, o kakršntm pri iias še ni biio siišati. iNu Jaaževo zvečer so pri poscstiuku Tomažu Siiak v Kutmaiicjh iu ščili Lučno seme. i ri Itm so bili zbiani sosedje, kakih osem oseb, ter imenovani gospouar z avema Si.noma. O«.t>u 9. ure je gospouar predlagal, naj bi šh spat; drugi pa so bili mnenja, ua je še prtzgodaj, ker so (ioige uoči. Oos^ciuar je lemu pritrdil in pustil, Ua so Uulaii dalje. iSič hudega siuleč so se pogovarjali in IušcjIi naprej. Okoli pol 11. ure, ravno ko so mislili uogoloviti, pa poči skozi zaprlo okno slrel iz vojaške puškc, ki je zurobil tive šipi ter preslrašil ave uekleti lako, ua sta popauali pou mizo.. Krcgia pa je zadela gospouarja T. Silak, ki je slonel ob poslelji, tako nesrečno, da je bil v par Irenulkib mrlev. 1-ri obouktiji se je do gnalo, da je šla krogia naravnost skozi srce. O sloriku še do danes lii nič znuncga, zalo je razburjenje tem večje. Zlocinec je očivadno imel namen uslreliti le lmeiiovanega, ker je že mesee-j maja enkral streljal nanj s svinčemm drobctm, in sker tudi skozi zaprto okno, ko je bil popolnoma sam v sobi, a ga je le ranil, da je moral za en teden v bolnito. ker zverina takral ni dosegel svojega namena, je prišel sedaj boljše oljorožen. Rajni zapušca 5 deloma že odraslih olrok. N. v. m. p! Makote. ljri nas se je vršil volilni shod SLS. Velika dyoran:t je bila kljub mrazu polna resnih mož in mladeničev, ki so z zj nimanjem poslušali naše gg. govornike. Narodni poslanec Falež je go\oril o poliličncm položaju. kandidal iiagaj pa o pomemi vohtev in o gospodarskem pulužaju. Kak razloček med shodoni, ki se je vršil pri Juršiču in našim. Tam se je po imenih osebno obdelovalo naše vodilne može in naše kandidate; tukaj pa si osebno ni nihče omenil. Saj tudi tega ni treba, ker naše ljudslvo zna soditi in zaupa le onim, ki imajo podiago — krščansivo poštenosl. Ta volilni shod je pokazal vsem našim nasprotnikom, da proli Slovenski Ijudski stranki vodili borbo, jc brezuspcšno. — Slranka, ki ima bislre in ugledne voditelje, je trdna in nepremagljiva. Naša stranka je dosedaj še izvojevala vsako volilno borbo v Makolah in tudi to bode. To si zapomnite! Svetujemo vam pa, da svoje strankarske fanlazije kar za sebe ohranile. Saj vendar vidite, da vas ljudslvo ne mara in ne zaupa. Vemo, da vas to jezi in v oči bode, da naši vrli tnožje in mi:ideniči več verjamejo našim gg. duhovnikum, kakor pa vam. Ako pa hočele res političen boj z nami, ga radi sprejmemo. Bomo se vsaj malo bolj vzdramili in poživili, ker smo doseuaj proti vam bili preveč potrpežljivi in si bomo malo bolj resno pogledali v oči. Kar se pa tiče zadnjtga dopisa v >Slovenskcm Gospodarjiu o vašem shodu, se pa nič ne jezilp, ampak veseli bodile, da je dopis bil bolj šaljive vsebine, ne pa resne, kakor bi sner moral biti. Za fante, ki jih dopis navaja po imenu in ki vsled tega morda čutijo žaljeni, pa dotični dopis ne velja. Vemo in znano nam je, da so dolični fantje uašega mišljenja in da spl«h Se znali niso, zakaj so jih oni vpisali v svoj odbor. Iirmko velja o županu Novaku. Torej gg. Radičevi seljaki in I udjcvi samoslojneži, re imate res lako kaj korajže do nas, jo le poskusilp, pa na sviticnje dne 23. januarja 1927. Jiurska Soboia Nnjspvpnu-jSi t-r l naSe diž;ve je I rekmurjp ali kakor se tudi imenuje »Slovenska Krajina«. Odkar je nova želcznira, je lo lepo krajino obiskalo mnogo ljudi in vsak je odSpl i najboljšimi vtisi. Nekaj neobhodno polrpbnega pa manjka v Al. Soboli, ki je glavno meslo, in sirer kaloliški dijaški zavod zu gimnazijce. K Umu niim priponiore vsak, ki si kupi vsaj cno srečko »Martiniščat. Slane le 5 bin. Dobijo se skoraj y vs:ikem župnišpu hnantinske školije, potem pa v Murski Soboti. Segajlt po njih dokler je čas. Prekniurje. OoljSeviki v Prpkmurju so povzrofali tak strnli med Ijudslvom, da &e danes z grozo govorijo o tislih casih. Ko pa pripovp(!iijpjo, kako so prej lako oblaslni boljSeviki svojr* puške zmptali v koruzo, ko jp priSlo jugoslovnrsko vojaštvo, sc prav iz srca smpjpjo. To se je zgodilo pred ¦'pdmimi Ipli. Odtakral se je že rnarsikaj spremcnilo pri nas a vpliko je Sf trpba, da sp razinpre zboljSajo. Irfilvscm pa je potrel.rn dijaSki zavod >M»r tiniščf« v Murski Soboli. To jr zndeva (elf Slovpnije in zalo se na vse obračamo za pomoč. Kupujte naic srečke. Stanejo le 5 Dia. Konjlce. Podružnici Cebclarskc^a !n Sadjarskc^a in vrtnajk skega društva za konjiški srez sta Imeli v Konjicah syoja redn« občna zbora in sta si ob tej priliki izvolili naslopna odbora: Cft belarsko društvo gg: Casl Janko iz Žič za predsednika, Srebr« Josip iz Oplotnice za podpredsednika, Brglez Franc iz Čadrama za tajnika in blagajnika, Essich Julij iz Loč, Pučnik Albin iz Uor brove in Arbeiter Ivan iz Vešenika za odbornike. Sadjarsko in vrtnarsko društvo gg.: Obrul Franc iz Cadrama za predsednika, Gosak Anton iz 2ič za podpredsednika, Brglez Franc iz Čadrama za tajnika in blagajnika, Napotnik Aiatija iz Tepanjskega vrha^ Pučnik Albin iz Dobrove, Orož Jurij iz Zreč, Ribič Miha iz 2ič ia Friedl Franc iz St. Jerneja za odbornike. Vsi dosedanji p. b. t\&ni širom konjiškega sreza se naprošajo, da ostanejo i v bodoča zvesti svojim podružnicam in prilegnejo še svoje znance k &<*¦ delovanju, saj Ivorita čebelarstvo in sadjarslvo jako važno panogo umnpga kmelijstva Clani dobe brezplačno mesečni poučnl list »Slovenski čebelar« ozir. Sadjar in vrlnart. Prijave s člaunrino, ki je razmeroma nizka, je naslovili na najbližnjega p. n. odbornika ozir. na tajnišlvo obeh podružnica y Cadramu, poita Oplotnica. Občnima zboroma je sledilo jako poljudno daljše pro davanje g. Miloša Levstika iz Celja, ki je vzbujal zanimanje za ta velevažno kmelijsko stroko, ki prinaša veščemu sadjarju lep letuj priboljšek ob malenkostnih izdatkih, razpravljal je nadalje o zinvskem oskrbovanju sadnega drcvja ter obrazložil pomen sadjarsklh organizacij. Zborovalei so z največjim zanimanjem sledili izya-. janjem g. predavatelja. Udeležba na občnih zborih ozir. pri pre» davanju pa bi bila lahko obilnejša zlasti s strani kmetovalcef konjiške župnije. Škofja yas pri Vojniku. Na Radičcvi listi za celjski okra] kan> didira pri volitvah y oblastno skupščino g. Jos. Kožuh. Vsakda ve, da se drevo spozna po sadu, ptič po perju in človek po svojiB delih. Gospod Kožuh v duši golovo ni pri radičevcih, to kaže _e samo dejstvo, ker ga v vsej njegovi taktiki vodi samostojni demokrat g. Prekoršek. Ker pa pri nas sam. demokratske strankt nihče ne mara, in se je pojavila nevarnost, da nekalere nezadovoljneže kdo drugi ne organizira pod Pucelj Radičevo zaslavo, kar bi sam. demokrate naravnost uničilo, je gospod Prekoršek g. Kožuha nataknil na samostojno demokratski trnek in ga spustil v Pucelj-Radičeve vode z namenom, da bi bil on vaba za nekatere omahljivce in obenem pripravil ugodnejša tla za SDS. Da J« to resnica, se yidi tudi iz zvijače, kalero so si pogruntali sam. demokratje pri volitvah v oblastno skopščino. Slutilo se je, da bo g. Kožuh pri radičevcih kandidiral na sprednjih mcslih, radi tega sDomovino« podtaknili klprikahi. Le bodite prepričani, gospodje dpmokrali, da je •Domovina« izključno vaš list, kalerega se sevpda naši ljudje ne poslužujejo. V drugem dopisu s« nesramno napada naš č. g. zlatomašnik Jaržek radi tega, ker &a g. zlatomašnik od leta 1913 do sedaj vpčinoma vsako nedrljo npravlja pozno službo božjo, kar je vsekakor za 83 lptnega starčka zelo naporno. Za vse Smarjptrane, kakor tudi za župljane drugih sosednih župnij, kjer ni dvojnpga sv. opravila pa zelo ngodno^ ila se lahko ludi listi, ki ostanejo zjutraj doma za varuhe, udelažijo službe božje. Dcmače ljudslvo, kakor iz drugih župnij, mn hvaležnost izkazuje. Da pa g. zlatomašnik graja v pridigah slabo •asopisje, je menda čislo v rcdu, in da >Domovina« spada v ts vrslo, itak vemo. Saj to Irdijo sami vaši ljudje; navedem vam !ahko odlirno osebo vaše stranke, ki se je pritožpvala nad vsiljivosljo lainjive >Domovine<. Ali horele ime? Ali ni g. zlalomašnik pri svoji visoki slarosti vzgled delavnosti in pridno>.ti marsikomu? Zelimo g. zlatnmpšniku zdravja še mnogo lel, da bi mu bila mogoče opravljaii slnžbo božjo. Tislim pa, ki mislijo, da »Domo vina« ni proliverski lisl, žplimo zdravc pameti da spoznajo,, da J« »Domovina« veri nasproten list. Laški okraj. Demokralom gre na yolilnih shodih bolj slaboh V Laškpm so jim ušli volilci za zajci. Za Smarjpto jt? bil napf>vedan shod na Novega leta dan zjutraj ob pol devetih, takoj po pryl maši. Res jp Slo prpcrj radovfdnpžev y Tušnikovo goslilno, kje* bi se imel vršiti shod, repray sta bila navzoča dva demokratska '^enerala, ki pa sla žnlostno gledala radOvpdne ljudi, naročenega dr. Bohinjra iz 1 jubljsine pa ni bilo od nikoder. 1 judje so se va(Mnoma razšli. Snmo nekaj malfga jih j> požakalo na vlak ob pol desetih iz 1 jubljnne, s kalerim se je pripeljal zažfljeni dr. Bohinjc, ki je povedal svoj prognim, namreč, da je zasjial in zamudil julranji vlak. Je smola, Fnkrai so krivi znjci, drugič zaspan kaa-i didat in demokralom želimo lahko noč, dobro spile! LoVa pri Zidancm mostu. Na Novega leta dan, dnc 1. januarja se je vršil lukaj shod SLS. Govorila sta poslaner dr. Gosar Ln kandidal Dfželak. Volilci so odobrili postnpanje naših poslancef in bodejo 23. januarja dali SI.S svoje glasnve. Par medklk-ev j« holpl napraviti dpmokralski kandidat, nampstnik Ilorjak iz ZidaneRn tnosta, ko p» je dobil edgovor, jo je žaloslno odkuril z* peč.