LETO XXIX, ST. 12 PTUJ. 12. avgusta 1976 CENA 2 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA _ LJUDSTVA PRAZNIK OBČINE PTUJ POVSOD SLOVESNO IN MNOŽIČNO! Spomin na poslednji boj slovensko—goriških parti- zanov, na legendarno Lackovo četo, smo v ptujski občini proslavili v soboto in v nedeljo s kultumimi in drugimi prireditvami, ki so izredno uspele. Prireditve z odpiranjem novih obratov pa še trajajo in bomo prazno- vanje končali v nedeljo z državnim prvenstvom v kar- tingu. V soboto 7. avgusta dopoldne so se v delavskem domu Franca Krambergerja v Ptuju zbrali delegati občinske skupščine, vodstev družbeno- političnih organizacij in kra- jevnih skupnosti na komemo- rativno sejo, r katere so ponesli vence k vsem spomin- skim obeležjem NOB in spomenikom revolucije na območju ptujske občine, razen k spomenikom Lackovi četi v Mostju, Reševim v Vintarovdh in padlim z Delavno predsedstvo slavnostnega zasedanja skupščine in vodstev družbeno-političnih organizacij občine Ptuj v Vitomarcih območja Vitomarcev, kamor so ponesle vence delegacije s svečanega zasedanja, ki je bilo v nedeljo v Vitomarcih. To praznovanje pomeni oživljanje revolucije, ohranja- nje revolucionarnih tradicij, krepitev bratstva in enotnosti. Odpiranje novili poti, novih gospodarskih objektov po- meni tudi, da so naši pogledi uprti naprej, da revolucija teče naprej, da ni zaprta v muzejske zbirke, izklesane le v kamen, temveč je namenje- na novim, mladim generaci- jam. Tudi tisti, katerim so ta znamenja namenjena so se borili za boljšo in srečnejšo prihodnost. To revolucionar- no tradicijo, odprto k prihodnosti je treba ohranjati in razvijati. Praznik smo začeli s liultumimi prireditvami v soboto 7. avgusta, ob 10. uri se je zbralo v razstavnem paviljonu Dušana Kvedra v parku ob Dravi veliko ljubiteljev likovne umetno- sti, predstavnikov javnosti, dragih gostov iz pobratenega Arandelovca in drugih, ki so s svojo prisot- nostjo počastili odprtje samostojne razstave slik Aleksandra Donoviča iz Arandelovca, ki smo ga že predstavili v zadnji številki Tedni- ka. ,,Pesem postaja pesem, če jo ljubimo, slika pa postaja pesem, če jo razumemo" — je na otvoritvi dejala ravnateljica pokrajinskega muzeja v Ptuju, dr. Štefka Coblje- va. Pesnik oblikuje svoj verz z be- sedo, slikar pa svojo besedo z bar- vo, zato moramo Donovičeve slike resnično razumeti, ker v svojem slikarstvu umetnik na ekspresiven način aktualizira svoje ideje, ki imajo končni izhod v lirski abstrakciji z občutno primesjo nadrealnega. Aleksander Donovič je svojo sa- mostojno razstavo v Ptuju vključil med 44 dosedanjih razstav doma in v .svetu, med številne skupinske razstave, med tanke in čvrste niti, ki povezujejo ptujsko in arande- Fdkloma skupina iz Obieža je prikazda izvirne ljudske običaje ob trgatvi. Foto: R lovsko občino v trajno sodelovanje na področju kulture in umetnosti dveh bratskih jugoslovanskih na- rodov. /AČETKK IV. PTUJSKIH KUL- TI RNIH SREČANJ Prav tako v soboto, nekaj po 17. uri so fanfare naznanile zače- tek četrtih ptujskih kulturnih sre- čanj in slovesno otvoritev stalne vinarske zbirke etnološkega oddelka Pokrajinskega muzeja Ptuj, ki je po 10-letih našla svoje mesto v čudovitem ambientu mo- gočnih vinskih kleti v nekdanji žit- nici na grajskem hribu. Vladimir Ban, predsednik skup- ščine kulturne skupnosti Ptuj je v svojem pozdravnem govoru dejal, da kulturna politika, kot po- memben in neločljiv del splošne družbene politike v samoupravni družbi,,ne more biti politika v sta- rem smislu besede, ne more biti pravica in dolžnost neke posebne družbene plasti, temveč pravica in dolžnost slehernega delovnega člo- veka in občana. Ravnateljica pokrajinskega mu- zeja v Ptuju, dr. Štefka Cobijeva, je za tem na kratko predstavila ob- novljeno vinarsko zbirko. Četrta ptujska kulturna srečanja pa je odprl naš rojak, rektor mari- borske univerze^dr. Vladimir Bra- čič, ki je med drugim spregovoril o pomenu kulture v vseh njenih izpovednih oblikah, o razvoju vi- nogradništva na našem območju ter v zvezi s tem o problemu vini- čarstva, ki je desetletja pestilo na- šega človeka. Po zanimivem in izvirnem pro- giiamu folklorne skupine iz OBRE- ZA, ki je s pesmijo, plesom in be- sedo obudila nekaj, že pozabljenih običajev ob ,,bratvi", je novo vi- narsko zbirko odprl ing. Ivo Zu- pančič, gostje in občani pa so si nato z zanimanjem ogledali razstavljene eksponate. Marjan ŠNEBERGER Polletni rezultati - dejanske in prehodne izgube Na podlagi polletnih bilanc delovnih organizacij je sluiba družbenega knjigovodstva pripravila analizo gospodarjenja 'in gibanj v posameznih občinah v prvem polletju letošnjega leta. Če- prav polletne bilance gospodarjenja še ne pomenijo celovitega prereza zaključenega obdobja, vendar ne smemo zanemarjati podatkov, ki nam jih dajejo ti polletni obračuni. S podatki namreč ne moremo in ne smemo biti zadovoljni, saj kaiejo, da proizvodnja na nekaterih področjih stagnira. Po ocenah ekonomistov je to nekoliko bolj za.skrbljujoče, kot npr. dejstvo, da je v ptujski občini v prvem polletju letošnjega leta kar 33 delovnih organizacij poslovalo z izgubo, v ormoški občini pa je odstotek še višji. Prav ti podatki nas silijo, da temeljito preučimo rezultate polletnih obračunov, zlasti še zato, ker smo v tem polletju prešli na novi sistem ugotavljanja dohodka po plačani realizaciji. Ob preučevanju analiz polletnega gospodarjenja slišimo opozorila, da izkazuje gospodarstvo velike izgube in da je vzrok temu v sistemu plačane realizacije, vendar objektivne analize kaiejo, da to ni res. Izvršni svet skupščine občine Ptuj je na zadnji seji ocenil, da je v večini delovnih organizacij ta izguba bolj navidezna, oziroma jo je bilo realno pričakovati zaradi prehoda na novi sistem ugotavljanja dohodka po plačani realizaciji, kar trenutno izkazuje nitje finančne rezultate. Dejansko izgubo pa na območju ptujske občine izkazujejo le štiri delovne organizacije. Res je sicer, da se marsikje niso dovolj potrudili, da bi čimbolje pripravljeni prešli na novi sistem, vendar so pri nekaterih vejah gospodarstva vzroki širši. Med sklepi je izvršni svet SO Ptuj zapisal, da morajo vse delovne organizacije, ki so po podatkih polletne bilance poslovale z izgubo in tudi tiste, katerih obseg proizvodnje je bil nižji kot v enakem obdobju prejšnjih let, pripraviti obrazložitev in razčleniti vzroke, ki so pogojevali izgubo, nakazati predloge in pot, kako izgubo pokriti ali jo sanirati do konca leta. Glavni poudarek je treba dati spodbudam., da se proizvodnja poživi, zlasti še tistega blaga po katerem je na tržišču povpraševanje, saj je le v večji, kakovostnejši in cenejši tržni proizvodnji zagotovilo, da delovna organizacija ne bo poslovala z izgubo. Podrobnejše analiziranje polletnih bilanc gospodarjenja pa ni le družbeno-ekonomska, temveč tudi pomembna družbeno- politična naloga, ki ne terja samo angažiranost družbeno- političnih organizacij, temveč vseh delavcev v smislu osnutka zakona o združenem delu. Zato je nujno, da se po preteku počitniške sezone, že v septembru v vseh temeljnih organizacijah združenega dela, vse organizirane subjektivne sile lotijo temeljite ocene polletnega poslovanja in predvidevanja do konca leta. Tak- šna temeljita razprava o polletnih obračunih v TOZD bo obenem tudi najboljša priložnost za oceno gospodarskih razmer v delegat- ski bazi, da bodo delegati v občinskih zborih združenega dela in v skupščini SRS, ko bodo obravnavali ta vprašanja, lahko prenašali mnenja in stališča neposredno iz svoje delegatske baze. Razumljivo je, da težave, ki se pojavljajo v polletnih obračunih v gospodarstvu vplivajo tudi na družbene dejavnosti in na splošno porabo. Zato je nujno, da se tako samoupravni organi kot družbeno-politične organizacije v teh dejavnostih podrobneje seznanijo s stanjem v gospodarstvu, obenem pa analizirajo svoje delo in svoje stroške poslovanja. Tako medsebojno spoznavanje problemov bo pogojevalo večje medsebojno razumevanje in solidarnost pri premostitvi trenutnih težav. Gre torej za skupne napore vseh samoupravnih, družbeno-političnih in strokovnih • dejavnikov, da zagotavljamo normalen potek poslovanja in \delovanjcL__Franc Fideršek^ Praznično v Trnovski vasi in v Vitomarcih Nedelja 8. avgust — praznik ob- čine Ptuj je bil za krajane iz Trnov- ske vasi in Vitomarcev resnično v^- lik praznik, ki ga je lahko človek v polnem pomenu dojel le, če je bil med temi preprostimi in skromnimi ljudmi, če je občutil nekdanjo rev- nost teh od sveta odrezanih krajev, ki se sedaj zavzeto trudijo, da bi tudi sami stopili v korak s časom. Zjutraj ob pol osmih se je v Tr- novski vasi, poleg delegatov in šte- vilnih gostov, zbrala .še množica domačinov na svečanosti ob otvori- tvi asfaltirane ceste, ki povezuje krajevni skupnosti Trnovska vas in Vitornarci. Svečanost je začel pred- sednik KS Janko Murko, o prizade- vanjih krajanov za modernizacijo cest na območju krajevne skupno- sti in v okviru občinske skupnosti za ceste pa je obširneje govorila Marija Kovačičeva. Za tem je po novo asfaltirani ce- sti krenila dolga povorka kmečke mehanizacije, zasebne in kombina- tova. Na prikolicah, vozovih in drugih priključkih so skupine prak- tično in duhovito prikazale potek kmečkih del nekoč in danes. Pri Drbetincih se je tej dolgi koloni pri- ključila še kolona kmetovalcev iz KS Vitornarci z enako pisanim pri- kazom kmečkih opravil, od trtja la- nu in preje pa do različnih načinov mlačve (stepanje, cepci, mlatilnica na ročni pogon ipd.). Kmalu po deveti uri se je na lepo urejeni ploščadi pri OŠ Vinka Ju- rančiča v Vitomarcih začelo slavno- stno zasedanje skupščine in družbe- no političnih organizacij občine Ptuj. Za.sedanju je prisostvovala tudi uradna delegacija pobratene občine Arandjelovac, Franc Kimo- vec-Žiga, podpredsednik RK SZDL Slovenije, predstavniki sosednjih občin in številni drugi gostje ter več sto domačinov. Sejo je vodil Bran- ko Gorjup, predsednik SO Ptuj, slavnostni govornik pa je bil Stan- ko Lepej, predsednik OK SZDL Ptuj. Skupščina je soglasno spreje- la sklep o podelitvi občinskih pri- znanj, kar je obrazložil Oton Polič, podpredsednik SO Ptuj, izročil pa jih je Branko Gorjup. Zlato plake- to občine Ptuj je prejel Dom upo- kojencev Muretinci — Ptuj, plake- to občine pa Rudi Novak in Stojan Kerbler. V pozdravnem govoru je Radovan Filipovič, predsednik SO Arandjelovac povdaril, da je naše Dolga kd(Mia kmetijske mehanizacije se je vila čez Peniico dolino Foto: Langeriiolc Radovan Filipovič, pred- sednik skupščine občine Arandjelovac je imel pozdrav- ni govor Foto: Langerholc bratstvo čvrsto in nezlomljivo, ob- čanom ptujske občine je sporočil bratske pozdrave in čestitke obča- nov občine Arandjelovac. Pozdravno pismo predsedniku Titu, v katerem so med drugim izrazili tudi oster protest občanov in delovnih ljudi proti politiki Avstrije do naših manjšin pa je prebral Milan Cucek, predsednik OK ZSMS Ptuj. F. F. Vrvico na novo asfaltirani cesti v Tmovski vasi je gre rezal Janko Švarc iz Crmlje, ki je med najzasluž- nejšimi, je njegova družina prispevala za asfalt 22.000 din. FOTO:M.OZMEC Ormož IzKrapine karavana prijateljstva Občina Krapina je letos organizator tradicionalnega prijateljskega srečanja pobra- tenih slovenskih in hrvatskih občin. K izvedbi srečanja bratstva in prijateljstva vključujejo tudi občine Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica, Varaždin, Čakovec, Koprivnica in kot organi- zator občina Krajšna. Nedavno so slovenske občine obiskali predstavniki sociahstične zveze, zveze sindika- tov, turističnega društva in avto moto zveze občine Krapina. V Ormožu so v kratkem razložili letošnji program srečanj in prireditev, ki bo pod skupnim imenom „Teden kajkavske kulture Krapina 76". Osrednja prireditev letošnjega srečanja pobratenih občin bo 16. in 17. septembra v Krapini. Začetek te manifestacije bo 16. septembra, ko bo karavana prijateljstva, sestavljena iz 50 osebnih avtomobilov, ki bo krenila iz Krapine, obiskda vse pobratene občine. Karavani prijateljstva je prva takaia oblika bratskega povezovanja in bo na svoji poti, ki je dolga 260 km, obiskala velik del Hrvatske in Slovenije. Organizatorji se bodo ustavili v vsakem mestu in pripravili krajši program 17. septembra pa naj bi se v Krapini srečali delavci iz neposredne pr«zvodnje in bi jim bil obisk na srečanju kot nagrada za njihovo angažirano delo v proizvodnji. To bi bila kulturna, prijateljska in bratska manifesta- cija delavcev iz vseh pobratenih občin. Organizator pripravlja vsebinsko bogat in raznovrsten športni, kulturni in zabavni program Teden kajkavske kulture v občini Krapma se bo začel že 11. septembra z raznimi športnimi in kultumimi manifestacijami, za- ključili pa ga bodo 19. septembra 1976, zk 2. stran TEDNIK - četrtek, 12. avgusta 1976 „PEKO" - ena najlepših prodajaln v Ptuju 7. avgusta smo v Ptuju dobili prenovljeno hišo na vogalu Marko- ve ulice in Trga Mladinskih delov- nih brigad. Tovarna obutve ,,PEKO" iz Tržiča je odprla sodobno preurejeno prodajalno, obenem pa je ta kolektiv prispeval tudi denar za ureditev celotne zgradbe v kateri je ta blagovna hi- ša. Skoraj pol milijarde starih di- narjev je bilo vloženih v preuredi- tev omenjenih prostorov, ki jih je ta 73-let stari kolektiv i 27(X) člani, namenil ptujskim občanom in svo- jim marljivim delavcem. V lanskem letu so ustvarili 157 milijard starih dinarjev dohodka in so med stotimi največjimi delov- Branko Goijup, predsednik SO Ptuj, je spregovoril ob otvoritvi nimi organizacijami v Jugoslaviji, ki gredo po poti stalnega razvoja in napredka. Proizvodnja in prodaja nenehno rasteta, kar priča podatek, da so letos povečali promet kar za 25 % v primerjavi z enakim obdob- jem lani, skupaj s kooperanti pa je bil za prek 20() "/o povečan tudi iz- voz na konvertibilno področje, kar je prineslo nekaj več kot tri in pol milijona dolarjev dohodka, pribli- žno toliko pa tudi izvoz na vzhod- na tržišča. Z upravičenim optimiz- mom pričakujejo konec leta, zato je ptujska, ena izmed njihovih naj- lepših prodajaln, pomemben prispevek .k celotnemu prizadeva- nju kolektiva ,,PEKO". Več kot milijarda dinarjev v lanskem letuje porok, da bo kolektiv lahko tudi v novih prostorih in s povečanim programom prodaje, z vsem kar so- di ob čevelj, v celoti opravičil vlo- žen denar. Predsednik skupščine občine Ptuj, Branko Gorjup, je ob otvo- ritvi dejal, da lahko letos s pono- som pokažemo na rezultate dela de- lovnih ljudi in naših občanov. Raz- voj je revolucija, ki terja angažira- nost ljudi, ker samo od sebe ne nastane nič. Povezovanje v občini, regiji in širše, mora biti naša stalna naloga. Veseli smo, je povdaril to- variš Gorjup, da lahko k našim us- pehom, pripišemo tudi vašega ob današnji otvoritvi. Glavnemu Obnova gimnazijske stavbe Znano je, da je v ptujski občini precejšnje pomanjkanje srednješol- skih prostorov. Se posebej velja to za zgradbo gimnazije, ki je že do- segla precejšnjo starost in ni spo- sobna več v celoti služiti svojemu namenu. Kljub temu bo treba po- čakati še nekaj let, da bo zgrajen novi srednješolski center v Ptuju. Prav letošnjih počitnicah pote- kajo na gimnazijski zgradbi neka- tera najnujnejša obnovitvena dela. Tako so zamenjali del ostrešja in obnovili del fasade na dvoriščni strani zgradbe. Obnove so potrebni tudi marsikateri leseni deli v zgrad- bi, vendar vsega ne bo mogoče opraviti letos. Obnoviti bo treba še stopnice, saj so te precej obrabljene in lahko postanejo nevarne. Tudi v šolskem letu 1976—77 bo pouk za- radi pomanjkanja prostorov pote- kal v popoldanski izmeni. B. V. NOVA AVTOBUSNA POSTAJA DO 1980 Po predlogu dnifl>enega plana gospodarske enote železniškega, ce- stnega In PTT prometa oMine Slov. Bistrica, bodo v tej občini v obdobju 1976—1980 posvetili po- sebno pozornost modernizaciji pro- metnili naprav. Tako bodo pri razvoju železnice dali posebni poudarek večanju pre- pustnosti in varnosti prometa, pri cestnem potniškem prometu pa iz- boljševanju trenutno dokaj slabega cestnega omrežja v občini in signa- Razprava do 15. avgusta v Tovarni volnenih izdelkov Majšperic se pospešeno pripravljajo na drugo fazo razprave o osnutku zakona o združenem delu. Da bi delavcem čimbolj nazorno prika- zat vsebino osnutka, so družbe- no-poUtični delavci pripravili izvlečke, v katerih so zajeli vsa pomembnejša poglavja. Z razpravo bodo končali okrog 15. avgusta. Hkrati v tovarni volnenih izdelkov ugotavljajo, da bodo morali izboljšati produktivnost, saj v prvi polovici leta niso uspeli uresničiti vseh začrtanih nalog. V.B. Slov. Bistrica lizacije ob njem. Načrtujejo tudi izboljšanje se- danjih postajališč, med katerim je najpomembnjše, sedaj neprimerno postajaHšče v Slov. Bistrici. Grad- nja avtobusne postaje v Slov. Bi- strici, za katero je že odobrena lo- kacija, na daljše obdobje, se tako predvideva do konca 1980 leta. Predvidena pa je tudi nadaljnja modernizacija, avtomatizacija in povečanje zmogljivosti v PTT pro- metu. V tem okvirju je predvidena tudi gradnja novega poštnega po- slopja v Oplotnico. V. Horvat MLADI V ORMOŠKI OBČINI V PRIPRAVAH NA VOLILNO IN PROGRAMSKO KONFERENCO Ivan Vajda, predsednik občin- ske konference ZSMS Ormož nam je o kadrovski!) pripravah na volilne in programske konference ormoške občine povedal: „Z akdjo evidentiranja smo v občini Ormož pričeli že v mesecu marcu, vendar povdatjam, da z oceno akcije, ki smo jo napravili v mesecu juniju, nismo bili najbolj zadovoljni. Ugotovili smo namreč, da akcija ni povsod tekla skladno z dogovorom. Do konca meseca julija je obvezo izpolnilo okrog 80 odstotkov vseh mladih v osnovnih organizacijah in aktivili ormoške občine. Priprave na voUlno in programsko konferenco občinske konference ZSMS Ormož konču- jemo; konferenca bo 18. septen> bra." Mladi v ormoški občini tudi v počitniškem času ne mirujejo. Zelo raznolika je zlasti dejavnost na športnem in kulturnem področju, v tem času pa je aktivnost mladih usmerjena na volitve. V svoje poletne programe dela, to je za obdobje „sušnih mesecev", kot jih po navadi imenujemo, pa so si mladi zapisali izvedbo štev&nih lokalnih mladin- skih delovnih akdj. Teh akdj se mladi množično udeležujejo. VeUko uspehov v'tej obliki dela pa so dosegH v osnovni organizaciji TOZD Primat 4. To pa *še ne pomeni, da se mladi iz ormoške občine ne udeležujejo akcij repubhškega in zveznega značaja. Akcije lokalnega značaja dajejo mnogo, mlademu človeku vceplja- jo temeljne prvine samoupravnega socialističnega odnosa do dela. Letos sodeluje na republiški akdji Suha Krajina 25 mladih iz ormoške občine, 5 jih dela v okviru pobratene brigade na Fruški gori v AP Vojvodini, 5 mladili pa se vključuje tudi v solidarnostno akcijo Posočje. Okrog 50 mladih se je udeležilo udarniškega dne na mladinski delovni akciji Slovenskegorice 76. Ivan Vajda je še povedal, da med mladuni vlada veliko zanimanje za sodelovanje na mladinskih delov- nih akcijah. Komisija za MDA pri OK ZSMS Ormož je vprašanje kadrovnja mladili za sodelovanje na akcijah doslej premalo odgo- vorno obravnavala, zlasti za priliodnje je treba poudariti boljše sodelovanje in koordinirano delo z osnovnimi organizacijami. Na vprašanje,^ kako ocenjuje sodelovanje med sodelujočimi občinami Slovenije in Hrvatske je povedal, da je to sodelovanje sicer zadovoljivo, da pa je možnosti za tesnejše in plodnejše sodelovanje še veliko. Doslej se je to sodelovanje zapiralo le v okvir športnih in kulturnih manifestacij, v prihodnje bo potrebno iskati nove kvalitetne smeri sodelovanja tudi na ostalih področjih življenja in dela mlade generacije. Občinska konferenca ZSMS Ormož tesno sodeluje z mladimi iz srbske občine, Vmjačka Banja. Pred dnevi je Ivan Vajda obiskal Vrnjačko Banjo, kjer se je z mladinskimi predstavniki pogo- varjal o nadaljnjih oblikah sodelovanja; obiskal pa je tudi brigadirje, ki delajo na Fruški gori. MG Ogledalo krajevne skupnosti in stanovalcev v mesecu maju je komunalno podjetje, TOZD servisi pričelo urejevati okolico nove Kvedrove ulice med Gregorčičevim in Ciril-Metodovim drevoredom. Pričeli so urejevati zelenice okrog solidarnostnih blokov in Kvedrove ulice. Sedaj delavci komunalnega podjetja končujejo samo ozele- nitev in nasaditev lepotičnega drevesja, manjka le dostop iz Ciril-Metodovega drevoreda in ureditev otroškega igrišča. Tudi to bo v najkrajšem času urejeno. Tako bo krajevna skupnost dobila novo lepo urejeno zelenico, .stanovalci pa bodo morali to lepo urejeno zelenico varovati in vzgajati svoje otroke, da ne bodo trgali zelenja in uničevali zelenih površin. Tudi v Volkmerjevem naselju se je pričelo z urejevanjem okolja in zelenice. Delo bo kmalu končano stanovalci bodo zadovoljni, čaka jih pa enaka naloga kot stanovalce v Kvedrovi ulici. ap Žito kmalu v kaščah Žetev v ptujski občini je v glavnem končana. Na zasebnem sektorju so sicer uspeh pospraviti že ves pridelek pred poslabšanjem vremena, medtem ko na družbe- nih posestvih ni bilo mogoče zaradi premalega števila kombaj- nov. Kljub temu so žetev pretežno končali, saj imajo primerne sušilnice in so lahko z deh nadaljevali tudi v dežju. Pri obratu za kooperacijo K K Ptuj smo zvedeh, da je pndelek pšenice kljub suši, ki je prizadela večino kultur še kar zadovoljiv. Na posestvih, kjer so bih izvedeni vsi potrebni agrotehnični ukrepi je pridelek dosegel povprečno 40 metrskih stotov na hektar. V.B. O SKLEPIH PROBLEMSKE KONFERENCE ZKTGA v minulem tednu so se v vseh'osnovnih organizacijah ZKS v TGA Kidričevo sestajali na svojih rednih sestankih in razpravljali o sklepili problemske'konference ZK TGA Boris Kidrič, ki je bila 13. juUja 1976, kateri so prisostvovali tudi predstavniki IK CK ZKS in IS SR Slovenije. Na sestankih so ■člani spregovorili tudi o slabostih v delu vodstev, družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov ter dali na to tudi določene pripombe in predloge. V sklepih problemske konference ZKS v TGA, ki jih je pripravila 11-članska'komisija'in jih posredovala vsem 00 ZKS, je našteta tudi vrsta ' samoupravnih splošnih aktov, ki jih v TGA Kidričevo morajo sprejeti še do konca letošnjega leta. Zato so tudi že postavljeni konkretni roki, ki jih potrjujejo vse osvnovne organizacije v temeljnih organizacijah združenega dela TGA Kidričevo. Tako bo morala komisija-za usklajevanje sporazuma o medsebojnili razmerjih delavcev v združenem delu in sporazuma o obveznostih' delavcev v združenem delu pripraviti predlog sprememb v teh dveh sporazumili in v sporazumu o varstvu pri delu. Enako velja tudi za komisijo- DS TGA za obravnavanje delitve dohodka in osebnih dohodkov, kar pa velja tudi za SOZD, zato mora DS SOZD imenovati posebno komisije. Tudi osnutek predloga stimulativnega nagrajevanja mora biti pripravljen, za realizacijo pa je odgovoren glavni direktor. Samoupravno organiziranost morajo takoj pričeti usklajevati z določili osnutka zakona o združenem delu, pri čemer je treba upoštevati, da imajo deli delovne organizacije, ki izpolnjujejo pogoje iz zakona, pravico in dolžnost organizirati TOZD-e. Zelo pomembno je tudi to, da so člani DPO dolžni najprej ugotovitvi, če vsakna svojem delovnem mestu opravlja delovne dolžnosti po svojih najboljšili zmožnostih-. DPO naj kritično ocenijo izvajanje stabilizacijskega programa in naj pokličejo na odgovornost tiste,- ki tega še niso naredili, saj mora stabilizacija biti stalna naloga in sestavni del izvajanja letnega plana poslovanja. F. Meško Posledice suše na hmelju Poleg koruze in krme je suša prizadela tudi nasa- de hmelja. Matko Žemljic, vodja poljedelj.ske proiz- vodnje pri KK Ptuj_ je takole ocenil posledice suše na hmelju: ' ,,Posledice suše na hmelju so od parcele do parce- le različne. Na plitkejši zemlji so posledice večje kot na globokih tleh. Na plitkih, prodnatih tleh oziroma zemlji bo za 40—50 odstotkov manjši pridelek. To zato, ker se niso razvile panoge v zemlji, ostale so namreč prekratke in se tako rastline niso mogle dovolj hraniti iz zemlje. Hmelj je tako ostal smrekast. Na težji zemlji, to je v Dornavi in Zavrču, so posledice suše manjSe, znaSajo okrog 20—25 odstotkov. Da bi omilili posledice suše, smo škropili z raznimi listnimi gnojili (luksal itd.), ki vsebujejo hranilne snovi. Rastline se tako hranijo preko listov. Takšno škropljenje se imenuje foliarno gnojenje. Pomeni, da rastlina črpa hrano iz listov in ne iz zemlje. Namakanja nismo opravili, ker pač ni razvit namakalni sistem. Prizadelo je tudi koruzo, in sicer ponekod 50—75 odstotkov. V povprečju bo za 20 odstotkov manjši pridelek koruze. Naj ob koncu omenim, da je tudi s krmo s travnikov problematično. Otave sploh ni. ^k TOZD trgovina Ptuj LESNO INDUSTRIJSKO IN TRGOVSKO PODJETJE • PTUJ — poslovalnica Rogozniška 4, Ptuj, telefon: 77-941 — poslovalnica Breg, Zadružni trg 9, telefon: 77-161 — poslovalnica ,,Kurivo" Kidričevo, telefon: 79-544 OBVEŠČAMO CENJENE POTROŠNIKE, DA NUDIMO GRADBENI MATERIAL IN RJAVI PREMOG NA POTROŠNIŠKI KREDIT! VLOGO ZA KREDIT REŠIMO IN KREDIT ODOBRIMO V DVEH DNEH! Se priporočamo! XIV. KMETUSKO-ŽIVILSKI POMURSKI SEJEM v GORNJI RADGONI od 21. do 29. avgusta 1976 V času sejma številne gospodarske, kulturne m zabavne prireditve Zahvalo in čestitko ptigsidiii občanom je izrekel Janez Bedina, glavni direktor „Peko'' Tržič Foto: M. Ozmec direktorju ,,PEKA", Janezu Bedi- ni pa je nato v imenu skupščine ob- čine Ptuj in družbenopolitičnih or- ganizacij, izrekel zahvalo in čestit- ke ob prazniku. M. Sneberger TEDNIK - četrtek, 12. avgusta 1976 3. stran Krajevna skupnost, ki jo odlikuje enotnost vseh krajanov Ni Se dolgo tega. ko sem se napo- til v eno od Ptuja najbolj oddalje- nih krajevnih skupnosti. Oglasil sem se pri predsedniku krajevne skupnosti Francu Adamu, ki mi je povedal marsikaj o razvoju in na- Crtih tega hribovitega področja. Eden največjih problemov je odha- janje mladih ljudi v večja industrij- ska središča, pa tudi odhajanje v tujino. Za informacijo samo to, da je v KS Stoperce bilo po osvobodit- vi 1150 prebivalcev, danes pa jih tam prebiva le še 840. Kljub tako majhnemu številu ob- čanov jim uspe organizirati in izvesti marsikatero akcijo, ki nima samo lokalnega, temveč tudi širši družbeni pomen. Tako so si v pre- teklem letu sami napeljali vodovod v dolžini 5,5 kilometrov. V teh dneh pa so že začeli uresničevati naloge, ki so si jih zastavili v sred- njeročnem načrtu za obdobje do le- ta 1980. Tako s sodelovanjem DES Maribor, TOZD Ptuj gradijo dve transformatorski postaji, s Če- mer bodo precej izboljšali električ- no napetost v naseljih Kupčinji vrh in Stoperce. Prav tako nameravajo v letošnjem letu s pomočjo solidar- nostnega sklada skupščine občine Ptuj zgraditi vodovodni zbiralnik. V petletnem obdobju načrtujejo dograditi prostore krajevne skup- nosti, asfaltirati cesto skozi Stoper- ce ter urediti še več drugih manjših objektov in lokalnih cest. Pri ure- sničevanju srednjeročnega načrta bodo zraven vseh občanov aktivno sodelovale tudi vse družbeno — po- litične organizacije in društva v krajevni skupnosti. Izredno uspešno poteka v KS Stoperce akcija za vpis javnega po- sojila za ceste. Do sedaj so predvi- deni znesek presegli že za 100 <¥o. Najbolj se je do sedaj izkazalo na- selje Grdina, ki so predvideni zne- sek presegli najvišje. Pri tem velja pripomniti, da v celotni KS ni niti enega obrtnika, davek od katastr- skega dohodka pa ima samo 6 kme- tov. Primer te, od industrijskih sre- dišč precej odmaknjene krajevne skupnosti nam kaže, kako si vašča- ni s svojimi rokami gradijo svoj lepši jutri. To pa ne gre brez enot- nosti, volje za prostovoljne akcije in mnogokrat tudi žrtvovanja težko prisluženega denarja. B. Vodušek Ptujski padalski pokal Popoldan pa je bilo v okviru občinskega praznika v bližnjem podlehniškem ribniku tradicio- nalno tekmovanje v skokih v vodo za ptujski padalski pokal, ki ga je organiziral Aeroklub Ptuj ob sopomoči nekaterih ptujskih de- lovnih organizacij. Sodelovalo je 16 padalcev iz Aeroklubov Le- sce—Bled, Maribora, Murske So- bote, Celja in Ptuja. V ekipni kon- kurenci so osvojili ptujski padalski pokal člani ekipe Aerokluba Mari- bor, pred Ptujčani in tretje uvršče- nimi člani ekipe alpskega letalske- ga centra Lesce—Bled. V konkurenci posameznikov je zmagal in s tem osvojil ptujski pa- dalski pokal, padalec Vidovič član Aerokluba iz Murske Sobote, pred Voduškom in Vidmarjem iz ekipe Aerokluba Maribor. Pokale in priznanja sta najboljšim podelila Alojz Gojčič, predsednik ptujske- ga Aerokluba in Branko Gorjup. predsednik SO Ptuj. Prireditev je uspela nadvse uspe- šno, saj je privabila ob podlehniški ribnik nekaj tisoč obiskovalcev od blizu in daleč, ki so tamkaj preži- veli zares enkraten in zanimiv ne- deljski popoldan. M. Ozmec fof^d na {Hiieditvaii prostor in na padalca. Foto:R Kronika ob 80-letnici Hardek je prijazna vasica ob ro- bu Ormoža. Poznana je najbolj Or- možancem in njihovim malčkom, ki na Hardeku dobivajo prvo zna- nje abecede in trgajo hlače v prvih razredih ormoške osnovne šole. O Hardečanih in njihovi prete- klosti ali njegovi znamenitosti, kot so keltske gomile, druge arheološke najdbe in še to ali ono, bi se še spla- čalo marsikaj napisati. Tokrat bi se omejili na pomembno dejavnost prostovoljne požarne obrambe za ormoško okolico s sedežem na Har- deku. Tako seje namreč imenovalo ob nastanku sedanje gasilsko društ- vo Hardek, ki je letos praznovalo svojo 80-letnico. Ob tem častivrednem jubileju so izdali kroniko, ki sta jo pripravila Franc Polič in dr. Alojzij Trstenjak, zahvaljujoč se našim prednikom, ki so zapisovali dogod- ke o razvoju in delovanju v prete- čenih osemdesetih letih. Kronika sama ni suhoparno naštevanje ne- kih dogodkov, temveč je zanimivo čtivo za vsakega občana. Posebno pa za starejše občane, ki se bodo spomnili ormoških prosvetarjev Serajnika, Porekarja, Rosina, dr. Geršaka in drugih, ki so delovali v društvu. Posebna zasluga pa gre, kot v uvodu piše tov. Polič, našim navi- dezno malim in navadnim ljudem, katerih dejanja pa so bila vredna velikih ljudi. Za njimi ni spomeni- kov, so pa ostale gomile, zato naj bo ta kronika pomnik, da dobrine, ki jih uživajo sedanje generacije ni- so prišle same od sebe, temveč so potrebni takšni ljudje, kot so v kro- niki navedeni. V kroniki so nave- deni tudi podatki o sodelovanju prostovoljne požarne obrambe z narodnimi društvi in udeležbe pri narodnih prireditvah, razni dogod- ki po prvi in drugi svetovni vojni, kakor tudi kulturno prosvetna in družbena aktivnost društva, zato je kronika vsebinsko bogata in bo vsak rad segel po njej. Avtorjem kronike lahko upravi- čeno čestitamo, posebno pa prosto- voljnemu gasilskemu društvu Har- dek ob njegovem visokem jubileju! Rado Kukovec Visoko odlikovanje upokojencu iz doma v Ptuju v prostorih višje agronomske šole v Mariboru je bila v četrtek, 29. julija 1976 slovesnost, na kateri je Milovan ZIDAR, republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano SRS, osebno izročil visoko državno odlikovanje priznanemu vinogradniškemu strokovnjaku STANKU MA- TEKOVIČU, kmetijskemu svemiku v pokoju, dolgoletnemu sodelavcu strokovnih institucij v Mariboru in Ljubljani. Poleg visokega priznanja uglednemu strokovnjaku je za nas zanimivost tudi v tem, ker odlikovanec živi v domu upokojencev v Ptuju. Stanko Matekovič se je rodil 13. februarja 1898 v Cezanjevcih pri Ljutomeru v družini nadučitelja. 2e v zgodnji mladosti je pokazal ta- lent in veselje do dela, posebno do vinogradniškega, ki ga v okoUci njegovega rojstnega kraja ni manj- kalo. Po končani osnovni Soli se je Stanko MatekovK, pred ..svojim" domom v Ptuju Foto: B. Vodušek podal na gimnazijo v Maribor, od tam pa na višjo vinarsko in sadjar- sko šolo v Kloster Neuburg v Av- striji, nato pa ga je zajela prva sve- tovna vojna. Po razsulu avstroogrske vojske se je uvrstil med borce generala Maistra in bil kot borec za našo se- verno mejo pri Radgoni tudi ranjen. Njegovo prvo delovno me- sto v bivši Jugoslaviji je bilo v Voj- vodini, potem je služboval še na raznih mestih kot vinarski nadzor- nik. Ob vdoru okupatorja je bil iz- gnan v Srbijo, po osvoboditvi se je zopet vrnil v Vojvodino, kjer pa ni ostal dolgo. Potrebovala ga je nje- gova ožja domovina, LR Slovenija, bil je nastavljen v Mariboru na vi- narskem inštitutu za Slovenijo, kjer je uspešno deloval do upokojitve. Toda njegova delovna vnema je ostajala naprej, bil je zunanji sode- lavec mnogih institucij pod vodst- vom biotehnične fakuhete v Lju- bljani. Deloval je v vseh vinorodnih pre- delih Slovenije, največ v Halozah, katerih vinogradniki so mu lahko hvaležni za obvarovanje vinske trte pred klorozo. V Vrhpolju pri Vipa- vi je vzgajal cepljenke za nove pos- kusne nasade. S križanjem je vzgo- jil in uvedel več novih sort in po- dlag. S selekcijo (izbiro) cepljenk je kvantitativno obogatil obnovljene vinogradniške nasade in z lepimi, strokovno dobrimi nasveti napajal uka žejne vinogradnike v okolici Ptuja (Mestni vrh), Ormoža, Lju- tomera, Kapele, Radgone, Svečine, Slov . Bistrice, Bizeljskega, Goriš- kih brd, Koprskega, predvsem pa v okolici Maribora in drugod. Za vse to plodnosno, nesebično in požrtvovalno delo je ing. Stanko Matekovič prejel zasluženo prizna- nje. Predsednik SFRJ, Josip Broz- Tito ga je odlikoval z redom dela z zlatim vencem. Stanko MATEKOVlC živi danes v domu upokojencev v Ptuju, enak med enakimi. Njegovi sostanovalci s ponosom gledamo na zaslužnega človeka v svojih vrstah, kar mu je tudi priznano z visokim državnim odlikovanjem. Spomnili smo se tega, zanj tako svečanega trenutka v življenju in mu dali skromno, vendar prisrčno darilo — pet nageljčkov, ki naj simbolizirajo njegovih 5 desetletij neumornega delovanja za dvig kmetijstva. Po- novno mu iskreno čestitamo in kli- čemo: §E MNOGA ZDRAVA LETA! _______________......„ J.Meško Horuk tudi na Janžkem vrhu Na območju krajevne skupnosti Ptujska gora prebiva precej ostarelih, marsikje tudi onemoglih občanov. Dva od takih sta tudi Ana in Karel Grušovnik, ki prebivata na Janžkem vrhu. Na pomoč so jima priskočili skoraj vsi okoliški prebivalci, pa tudi krajevna skupnost in 00 ZSMS Ptujska gora. Tak.o so mladinci v soboto 7, avgusta organizirali lokalno enodnevno delovno akcijo, da bi ostareli;na Gru.šovnikoma napeljali vodovod, saj jima bo s tem vsaj debio olajšana jesen njunega življenja. Mladinci so v soboto izkopali 200 metrov vodovodnega jarka, vendar dela še niso končali, predvidoma ga bodo zaključili naslednjo soboto. Besedilo in slika: B. VoduM. Ptujskogoiski mladinci pri kopaijo vodovodnega jaika na Jan - žkem vriiu ŠE 4 km ASFALTIRANE CESTE Vaščani Prihove,naselja na obronkih Pohorja v občini Slov. Bistrica, ne poznajo počitka, saj prehajajo iz ene v drugo delovno akcijo, katera od vsakega prebi- valca vasi zahteva veliko vloženega lastnega dela pa tudi denarja. Skupno s prebivalci sosednjih naselij, predvsem Zg. Gruškovje, štejejo komaj nekaj nad 40 hiš, iz katerih je redno zaposlenih okoli 200 knOanov, medtem ko so ostali Gradnja Scarpe na novem odseku ceste Prihova-Straža. Besedilo in sKka: V. Horvat vezani izključno na rezultate lastne kmetijske proizvodnje. Ni pre- senetljivo, da se vaščani Prihove skupno z okoliškimi zaselki uvr- ščajo med najaktivnejše v občini Slov. Bistrica pa tudi v republi- škem merilu so po ustvarjenem Hardek glede na možnosti med najuspešnejšimi. Za svoje dose- danje uspehe so prebivalci Prihove prejeli že več občinskih in tudi repubhško priznanje. V letu 1974 so vaščani zgradili preko 38 km dolgo vodovodno omrežje v kraju in okohci, za kar so porabili 3 milijone dinarjev in lastnih vlaganj v obliki prostovolj- nega dela. 2e v letu 1975 so pričeli z novo akcijo. Asfaltirati želijo 4 km dolgi cestni odsek od ceste I. reda med Slov. Bistrico in Slov. Konjicami do svojega naselja. Ko- maj 40 hiš na tem območju je za asfaltiranje tega cestnega odseka zbralo že 300.000 dinarjev, uspelo pa jim je zagotoviti tudi kredit v višini 800.000 dinarjev od Zavaro- valnice Maribor. Preostala sred- stva za asfaltiranje nameravajo zbrati pri organizacijah in v obliki lastnega vloženega dela. Letos so v ta namen že zgradili 1,5 km nove ceste od Prihove do Straže, za kar so porabili 100.000 dinarjev in opravili veliko število prostovoljnih delovnih ur. Pri gradnji tega odseka sodelujejo tudi člani TOZD Granit iz bližnjega kamnoloma Cezlak. Vsa (posedanja dela uspešno vodi posebni vaški odbor, kateri deluje v okviru krajevne skupnosti Oplotnica, ki kaže veliko razume- vanje, v okviru možnosti jim nudi tudi potrebno pomoč. KRATKE NOVICi ORMOŽ: Delavska univerza Ormož pripravlja daljši izobraževalni program v. sezoni 1976/77. Pripravljajo osnovno šolo za odrasle, dveletno večerno administrativno šolo, šolo za poklicne voznike in strojepisni tečaj. Prijave sprejema Delavska univerza in sicer je rok prijave do 20. avgusta letos. ŽETALE: Dramska' skupina prosvetnega društva je z veseloigro Ljubezen v kovčku, ki jo je napisal Marjan Marine, prejšnjo nedeljo navdušila gledalce v Stopercah in v Narapljah. Skupina ima v načrtu še več gostovanj po vaških odrih. MG 0RM02 Ormoški ,,Jeruzalem" letos pripravlja že peto tradicionalno prireditev pod naslovom: ,,Ormož poje in pleše". Prireditev bo v nedeljo, 14. avgusta, s pričetkom ob 15. uri. Letošnjo kulturno-zabavno prireditev bodo popestrili ormoški pevski zbor, godba na pihala, satirični kabaret Regica ter Dobri znanci s pevcema Bracom Korenom in Marjano Deržaj. puSenci Krajevna skupnost Ormož skupaj z izvajalcem in investitorjem del Vodnogospodarsko skupnostjo Mura—Drava Ptuj regulira Pušenski potok. Regulacija je potrebna zaradi stalnih poplav; trenutno regulirajo potok na dolžini 440 m. Dela bodo stala okrog 800 tisoč din in bodo končana konec tega meseca. TOMA2 PRI 0RM02U Krajevni skupnosti Ormož in Tomaž skupno gradita cesto od Ormoža do Tomaža. Do konca meseca oktobra bo KS Ormož skupaj z izvajalcem del položila prvo plast asfalta. Izvajalec del je Stanovanjsko komunalno podjetje Ormož. KS Tomaž pa bo preostalih 6 km ceste asfaltirala v prihodnjem letu. Dela bodo skupno znašala okrog 10 milijonov dinarjev. zk DORNAVA: V tretji izmeni mladinske delovne akcije Slovenske gorice 76 dela tudi 10 aktivnih esperantistov, največ jih je iz Maribora. 4. avgusta je opravljala dolžnost komandanta brigade Vlasta Kokol, doma iz Domave, kije tudi pridna esperantistka. ORMOŽ: ^ V nedeljo je odšlo na republiško mladinsko delovno akcijo v Suho krajino 25 mladincev, od tega 20 iz Ormoža, 5 pa iz pobratene občine Vmjačke Banje. Brigado organizira občinska konferenca ZSMS Slov. Bistrica v sodelovanju z OK ZSMS Ormož in Lenarta. vk PTUJ: Ožboltov sejem 5. avgusta je bil precej živahen. Največja ponudbaje bila pri izdelkih domače obrti, zlasti tistih, ki jih ljudje potrebujejo pri spravilu jesenskih pridelkov. Živahno je bilo tudi na živinskem sejmišču, kjer je mukalo in rezgptalo, le krulilo ni, saj o prašičih ni bilo duha ne sluha. Dokaz, da ne manjka svinjine brez razloga. Največ je bilo naprodaj goveda, nekoliko manj telet in konjev. zk V mladinsko brigado na Brkine je v nedeljo odšlolo okrog 40 brigadirjev iz Ptuja, predvsem dijakov, učencev in mladih delavcev. Pripravljenost mladih, da pomagajo pri razvoju manj razvitih območij kaže visoko družbeno zavest mladine v ptujski občini. vk Jutri, 13. avgusta bo dopotovala v Ptuj in tu tudi prenočila karavana esperantistov iz Belgije, ki je na povratku z 61. svetovnega esperantskega kongresa, ki je bil v Atenali. V Ptuju bosta belgijske esperantiste pozdravila predstavnika esperantskih društev iz Ptuja in Maribora. -o- PTUJ: Občinska telesno-kulturna skupnost je skupaj s turistično gostinskim centrom pripravila trim akcijo - plavajmo. Izvedli so jo v ponede^ek, 9. avgusta od 16. do 19. ure. Posamezniki so dobili trim značke in nalepke, družine pa družinska priznanja. Udeležba je bila dobra in bodo akcijo še ponovili. NP PTUJSKA GORA: Na zadnjem sestanku osnovne organizacije ZSMS je bilo prisotnih kar 34 mladincev, kar kaže na veliko zainteresiranost mladih tega kraja za organizirano delo. DogovoiUi so se, da bodo pospešili priprave na programsko- in volilno konferenco, o lokalni delovni akciji in o^ solidarnostnem zbiranju sredstev za potresno območje v Posočju. B. V. TOZD SERVIS MOTORNIH VOZIL Poslovna enota trgovina Ali veste? — odkupujemo in zbiramo obrabljene avtomobilske gume! — prodajamo protektirane avtogume za osebna, pol- tovorna in tovorna vozila, diagonalne in radialne izvedbe! Za nizko ceno vam zagotavljamo nadaljnjih 30.000 km varne vožnje. Morda tudi vam v garaži ležijo obrabljene gume, oddajte jih v našo prodajalno. Društvom in mladinskim aktivom nudimo priložnost za dober zaslužek. Priporočamo jim, da organizirajo zbirna mesta iz katerih bomo organizirali naš prevoz starih gum. Se priporoča prodajalna AGIS Ptuj, Rajšpova ulica 12, telefon 77-441. 4. stran TEDNIK - četrtek. 12. avgusta 1976 Nov Petrolov motel v Podlehniku, darilo ob občinskem prazniku v nedeljo opoldan so v okviru praznovanj ob našem občinskem prazniku, v Podlehniku svečano predali svojemu namenu nov Petrolov motel, ki ga je s svojimi kooperanti uspešno zgradil mari- borski Stavbar. Naložba z vsemi spremljajočimi objekti je veljala 64 milijonov dinarjev. V motelu so obiskovalcem na voljo 103 ležišča s skupaj nad 300 sedeži v restavraciji in zunaj, velik parkirni prostor za Vivko ob \1iodu v motel je pierezal predsednik DS Petrolovega tozda Gostinstvo — Janez Uršič. Franjo GniBek, predsednik izvršnega sveta SO Ptuj se je zahvalil projektantu, izvajavcu in investitorju. osebna vozila in tovornjake; priča- kovati pa je tudi primerno strežbo gostinskih delavcev, saj spada mo- tel v oznako B kategorije. Kar je nadvse pomembno za ob- močje manj razvitih Haloz je goto- vo 70 na novo odprtih delovnih mest, saj je od tega nad tri četrtine zaposlenih iz neposredne okolice Podlehnika. Ob otvoritvi so bili prisotni tudi podpredsednik RK SZDL, Franc Kimovec-Ziga, generalni direktor Petrola, predsednik SO Ptuj Bran- ko Gorjup, delegacija pobratene občine iz Arandjelovca in številni gostje. M. Ozmec Predstavljamo vam Donačkogoro Velikokrat razmišljamo, kam bi odšli na nedeljski izlet, pa se nikakor ne moremo odločiti. Na misel nam pridejo vse znane turistične točke v bližnji in daljni okolici, ne spomnimo pa se, da bi se lahko kje v naravi, na svežem zraku imeli najbolje. Lahko se odločimo recimo za Donačko goro, saj tam najdemo tisto, kar sodobni človek iz dneva v dan bolj išče — mir in tišino, daleč od industrije in civilizacije. Na Donačko goro lahko pridemo z več strani. Tako se lahko proti vrhu napotimo iz Stoperc, Zetal, ali pa iz rogaške strani. Na jasi pod vrhom si lahko privoščimo prvi počitek, saj nas do vrha čaka še nekaj nad pol ure zmerne hoje. Ob poti lahko občudujemo debla stoletnih bukev, če pa imamo oči nekoliko bolj odprte za naravo, bomo opazili marsikakšne rastline in živali, ki so edinstvene za to območje. Ko pridemo na 883 metrov visok vrh, se nam odpre čudovit razgled po vsej obširni pokrajini od Panonskih ravnin do alpskega sveta in v trenutku so pozabljeni vsi napori, ki smo jih vložili za ta ,,vzpon". Simpiiiti PtiiJtaiiov na taborjei|]n pred „Tekstflko". Po povratku v dolino se lahko še enkrat ustavimo na jasi, kjer si lahko priredimo prijeten piknik. Tudi v primeru, da se le ta zavleče v pozno popoldne ali celo v večer, nam ni treba biti v skrbeh, saj so v neposredni bližini kar tri planinska zavetišča. Dve sta v oskrbi Planinskega društva Rogatec, eno pa oskrbuje Planinsko društvo Majšperk, zgradila pa ga je Tovarna volnenih izdelkov in ga imenovala za ,,Tekstilko". V poletnem času si lahko na Donački gori privoščimo še poseben užitek. Postavimo si šotor in pod platneno streho prebijemo poletno noč. To lahko storimo brez bojazni, saj tam, pa tudi nikjer v bližini ni več ,,čarovnic", ki so se baje tod shajale pred mnogimi leti. Po prespani noči se lahko spočiti zopet vrnemo v dolino, med utrip sodobnega življenja oziroma na svoje delovno mesto. Ostal pa nam bo lep spomin na zdravo preživet konec tedna in želja, da se ob prvi priložnosti zopet vrnemo nazaj k naravi. Besedilo in slika: B. V. Dejavnost ptujskih planincev v mesecu juliju so • člani planinskega društva Ptuj opravili vrsto organiziranih planinskih pohodov. Omenimo pohod na Smohor v Zasavju, izvedbo plezalne (alpinistične) ture na Zeieniške špice v Kamniških Alpah, pohod na Boč. V dneh od 13. do 16. julija se je petčlanska' skupina povzpela na težavni Jalovec, Mojstrovko in Prisojnik, takoj za tem je isto turo opravila še druga skupina. Okrgo 40 navdušenih ljubiteljev planinskih oblik pa se je 18. julija odpravilo z avtobusom preko Vršiča do izvira Soče. V okviru tega izleta so opravili nekaj manjših vzponov in se udeležili planinskega tabora pod Vršičem, v dolini Suhe Pišnice, ki je, kot je povedal Lojze Cajnkb, krona julijske aktivnosti planinskega društva Ptuj. V zadnjih dneh minulega meseca se je skupina ptujskih planincev povzpela še čez Luknjo na Triglav, vračala pa se je po dolini Triglavskih jezer; Za mesec avgust pa planinsko društvo načrtuje ekspedicijo na Mont Blanc in nekaj visokogorskih tur v Julijske in Kamniške Alpe. MG ATLETIKA Velik uspeh Ptujčanov v petek, soboto in nedeljoje bilo v Celju atletsko prvenstvo SR Slove- nijezačlaneinčlanice. Udeležilisose ga tudi atleti ptujskega Partizana in se skupno zelo visoko uvrstili. Osvojene 2 zlati, 2 srebrni in 3 bro- naste medalje so za Ptujčane velik uspeh, saj so ekipno dosegli vidno 3. mesto v zelo hudi konkurenci. Največ zaslug ima gotovo Miki Prstec, saj je bil prvi v teku na 4(X) m, s časom 48,5 in na 200 m, sčasom 22,4 sek., na 100 m pa je dosegel 2. mestosčasom 11,1 sek. MilanŽohar je bil v teku na 400 m četrti, na4(X)m z ovirami pa tretji. Alojz Lebar je osvojil v teku na 5000 m drugo mesto in s tem dosegel tudi osebni rekord, v teku na 10.000 m pa se je uvrstil na sedmo mesto. V štafeti 4x100 m so se uvrstili na četrto mesto in s časom 44,0 sek. izbolj- šali ptujski rekord za 5 desetink sekunde. Tekli so v postavi: Mar- čič—Zohar—Kovačič—Prstec. V štafeti 4x400 m so bili tretji. Vesna Kranjc MOTOKROS Motokrosisti so v nedeljo merili svoje moči na dirki za državno pr- venstvo v motokrosu v kategoriji 125 ccm. Nastopiloje27 tekmovalcev. Nastop ptujskih tekmovalcev ni bil posebno uspešen, nekaterim je zatajil tudi stroj in je končna uvrsti- tev naslednja: Zmagal je Branko Mežnar iz Tržiča, Stanko Vesenjak jebil ll,Cuš 12,Purgl6,Gornik 17, Pajnkiher20. anc STRELSTVO Republiška zlata in dve srebrni Lackovi strelci so se na republiškem tekmovanju z malokalibrsko pištolo proste izbire dobro odrezali. Tekmovanje je bilo v soboto 7. avgusta 1976. Mladinci so postali v tej disciplini letošnji republiški prvaki, Zdenko Medved pa je s 270 krogi osvojil tretje mesto in s tem bronasto kolajno. Člani so ekipno bili drugi za ljubljansko Olimpijo. Franc Tominšek je dosegel 529 krogov, kolikor jih je imel tudi zmagovalec Franc Peternel ml. Srebrna kolajna Franca Tominška je toliko pomembnejša, če vemo da je pustil za sabo tudi državne reprezentante in olimpijce, kot so: Teržan, Peternel st., Gabera, Selan, Planine in Dobovičnik. S tem uspehom so občinski strelci z osvojitvijo zlate, dveh srebrnih in ene bronaste medalje dostojno proslavili občinski praznik. To jim je tudi spodbuda, da bodo 14. in 15. avgusta 1976 na republiškem tekmovanju z malokalibrskimi pištolami serijske, standardne in hitrostrelne, kot tudi s samokresom prav gotovo dosegli uspehe in še kakšno kolajno. K dosedanjemu uspehu jim čestitamo in želimo nadaljnih zmag. S. Ivanovič Druga dirka za državno prvenstvo v kartingu V nedeljo, 15. avgusta bo v Hajdošah pri Ptuju druga dirka za letošnje državno prvenstvo v kartingu, vorgamzaciji ptujskega AMD. Do ponedeljka se je prijavilo že 95 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvatske in Srbije. Na dirki, ki bo na kartodromu v Hajdošah bodo tekmovalci vozili po novem sistemu. Odpadle bodo namreč vožnje za čas, tako da bodo dopoldan le 4 predfinalne vožnje, Id se bodo pričele ob 10,30. Začetek tekmovanja, katerega pokrovitelj je AGIS Ptuj bo popoldan ob 14,15., samo tekmovanje pa se bo pričelo 15 minut kasneje. Ker se bodo na dirki pomerili najboljši tekmovalci v posajiteznili kategorijah je pričakovati zanimive in napete vožnje. Med najboljšimi je tudi 15 Ptujčanov, ki so svoje sposobnosti pokazali že na prvi letošnji dirki za državno prvenstvo, ki je bila v Koprivnici, ko so kot ekipa osvojili 1. mesto.- Na tiskovni konferenci, ki je bila v ponedeljek, 9. avgusta so predstavniki AMD Ptuj povedati, da se v prihodnjem letu obeta Ptujčanom zanimiv četveroboj med ZRN, CSSR, Poljsko in Jugoslavijo. NP. OTO VELUNŠEK - DRŽAVNI PRVAK Ptujska'ekipa letalskih modelar- jev, v kateri so bili Velunšek, Janžekovič in Žuran, je na 30. jubilejnem državnem prvenstvu letalskih modelarjev v Vršcu dose- gla ponovno lep uspeh. V kategoriji penjačev so Ptuj- čani postali ekipni državni prvaki, Oto Velun.šek pa je z maksimal- nim številom točk v tej kategoriji postal v konkurenci posameznikov - državni prvak. V kategoriji GUMENJAČEV je dosegel Ptujčan Peček osmo me- sto, ekipa pa je pristala na zelo dobrem četrtem mestu. Član ptujskega aerokluba - Oto Velunšek, se je udeležil tudi priprav na evropsko- prvenstvo letalskih modelarjev, ki se je začelo v soboto v Zagrebu. ___ . . . kjer je bil najboljši jugoslo- vanski tekmovalec in je dosegel 4. mesto, ekipa Jugoslavije pa tretje za ZR Nemčijo in Madžarsko. Pohorska ,magistrala' ElilnffMiBfiifl Zanimanje za planiranje postiga po nekaj letih stagmiranja, ponov- no vse večje. Posebno velja to za predele Pohorja, kjer je vse več občanov, katerim planinstvo .še pred nedavnim ni veliko pome- nilo, danes pa jim postaja vse privlačnejša oblika rekreacije in oddiha. Med kraje, ki postajajo vse zanimejši za ljubitelje planin in naravnih lepot se uvršča tudi oplotniško in bistriško Pohorje, katero se odlikuje po mnogih naravnih zanimivostiii. Med takšne se uvršča tudi znana planinska pešpot od planinskega doma Osan- karica do Črnega jezera in naprej do turistično rekreativnega sre- dišča občine Slov. Bistrica pri Treh kraljih s planinskim domom Antona Štuheca, Posebna privlačnost je prav gotovo pešport, katera je zgrajena iz brun in hlodov, vodi pa preko številnih močvirnih predelov tega dela Pohorja. Stalna vlaga, dotra- janost in vse večja obremenitev obiskovalcev so osnovni vzrok, da je ta pot postala na mnogih mestih že kar ,/aztigana" in zato tudi nujno potrebna obnove. Niso redki primeri, da si posamezni pohodruki zmočijo tudi notra- njost obuval, kar pri sotovariših vzbuja smeh, za nesrečneža pa spoznanje, da bo potrebno tudi na tej „magistrah" pričeti z rekon- strukcijo. Besedilo in slika: V.HORVAT Poškodovani del planinske poti med Osankarico in Črnim jezerom. RIBIŠKA DRUŽINA MAJŠPERK GRADI RIBNIK Na občnem zboru v začetku letošnjega leta so se ribiči dokončno odločili, da bodo zavihah rokave in začeli z deU. V apnlu so nabavih parcelo v Stanečki vasi, nedaleč od Majšperica. To je bil prvi korak, takoj za tem pa so začeli z nabiralno akcijo, ki ie v večini uspela, saj so poleg ribičev Na kraju, kjer so prd 800 leti m^šperski graščaki imeh svoj ribnik, bo nbiška drižina Majšpeik v naslednjem letu zgradila ribnik j za športni ribolov. Predsednik i ribiške družine Borut Predan nam j je povedal, da so o tej investiciji v ' Majšperkuže dolgo razmišljah, vendar vse do letošnjega leta za to m bilo prave pobude, pnspe/ah denar tudi njihovi simpatizerji daleč naokoli. Sledila so dela na trasi in namesto, da bi ribiči šh za Dravinjo, so odšli na delovišče in pod vodstvom gradbenega tehnika zgradih izpust. Za tem so naročili buldožer, ki je moral 10 dni krepko nti haloško zemjyo, da je pripravil kotanjo za ribnik, vendar zaradi pritiska vode ni mogel dokončati vseh zemeljskih del, ki bi bila potrebna. To delo bo dokončal predvidoma še v tem tednu, seveda če vreme ne bo nagajalo. Še pred zimo bodo ribiči teren dobro pognojih in posejali travo, saj se je vsak njihov član obvezal, da bo opravil še 20 ur prostovoljnega dela. Kotanja za novi ribnik je ie pripravljena. B. Vodušek Ribnik bodo predau svojemu namenu prihodnje leto, ko bo ribiška družina Mjijšperk prazno- vala 25. obletnico svojega obstoja. Ribnik bo na voljo vsem članom ribiške družine, pa tudi turistom za športni nbolov. Poljčane Razstava „Cankar in njegova pisana revolucionarna beseda" v sodelovanju z matično knjižnico Slov. Bistrica so pred nedavnim odprli v prenovljeni knjižnici v Poljčanah, zanimivo razstavo o življenju in delu slo- venskega pisatelja Ivana Can- karja. Razstavljenih je veliko knjig, časopisov in revij, katere obSir- no prikazujejo plodno književ- no In revolucionarno miselnost, takrat enega m^napredneje mi- Del razstave v knjlinid PolKa- ne. slečih Slovencev. Kljub dopust- niškemu obdobju je razstava še vedno dobro obiskana in vzbuja zanimanje tako med sta- rejšimi kot tudi mlajšimi obi- skovalci knjižnice v Poljčanah. Besedilo in slika: V. Horvat Naravno kopafiSče pri Zg. Polakavi v poteku Pokkava. Mokro veselje tudi v potoku Medtem ko si mnogi iSCejo za- vetja proti poletni vročini na oba- lah morja ali rek in v kopališčih F>a si nekateri poiščejo kopališča kar v bližnjih potokih. K temu jih prisi- Ijuje oddaljenost od kopališč pa tudi visoka vstopnina, ki jo morajo odšteti. Ce je družina številnejša so takšni izdatki precejšnje breme družinskega proračuna. Tako ni čudno, da si predvsem mlajši ko- ptdišča uredijo po svoje. Nekaj kamenja in prepletenih vej je potrebno in že se gladina potoka dvigne do potrebne višine. Se neu- porabna zračnica iz očetove garaže in rekreaciji najmlajših je zadoščeno. Niso pa tudi maloštevil- ne družine, ki ob tako pripravljenih ..kopališčih" preživijo del svojega letnega oddiha naravno in predvsem poceni. Besedilo in slika: V. Horvat TEDNIK — četrtek, 12. avgusta 1976 5. stran Pred VIII. festivalom DZG Predstavljamo novince Se dober teden je pred nami - Tednlc bo izSel samo še enkrat in začel se bo VIII. festival domače zabavne glasbe, ki bo tudi letos na letnem prireditvenem prostoru. Na letošnjem VIII. festivalu domače zabavne glasbe bo nastopilo 18 ansamblov iz raznih krajev Slovenije, od tega šest novih. Prijavilo se jih je sicer precej več, vendar niso izpohijevah določenih kriterijev. Komisija, ki je novince poslušala na avdicijah v Ptuju in v Ljubljani, se je po tehmi presoji izvedbe, notnega gradiva in besedila odločila za šest novo prijavljenih ansamblov, ki vam jih želimo predstaviti: Ansambel „MATICEK" iz Novega mesta Ansambel vodi Matija Slak, brat ^pukniega Lojzeta Slaka. Ptuj- skemu občinstvu se bo predstavil s polko „Gladke stezice" in z valčkom ,3poiittn mladosti". Ansambel ,^ AH ČEK" iz Novega mesta ,,Šest mladih" iz Hoč Ansambel 6 mladih iz Hoč pii Mariboru se bo predstavil s polko ».Katannin sejem,'' za katero je note prispeval Štefan Visket, besedilo pa Štefan Verdnik, ter z valčkom ,;Spomin na najine poti". Ansambel mladOi* Griški kvintet Kvintet iz Griž se bo na ptujskem festivalu predstavil z valčkom „Cvet gora" in s polko „Spomin na maj". Za obe sklladbi je besedilo prispeval Cita Pospeh. gora" in s polko „Sponun na maj". Za obe skladbi je besedilo prisjpevala Cita Pospeh. Gdfld kvklet (biez bviita) Cita Pospeh in Štefan Zupane - pevski duet Duet Zdenka Cotič in StaiSco Jakomin Ansambel „PRIJATELjr' iz Trbovelj Ansambel se bo predstavil ptujskemu občinstvu z vaalčkom .Zakaj", ki mu je lepo, dokaj angažirano besedilo napisala Cita Zakonjšek in s polko ,.Pod Reško planino". Aranliel Piijaldp iz Tibovcij Cita Zakonj^k - citre BESEDILO IN SLIKA: I.Ciani Trio Staneta ^ode Večer pantomime v ptujskem gledališču v okviru IV. Ptujskih kulturnih srečanj se nam bo jutn, 13. avgusU 1976 ob 20. ud v PanttMnimik Nathaniel iz Londona. ptujskem gledališču predstavil svetovno znani pantomimik iz Londona - Nathaniel. Nathaniel je najprej študiral balet, šele pozneje se je posvetil pantomimi. Skozi sodobno panto- mimo nam bo Nathaniel jutri zvečer prikazal v svojem nastopu od Poti skozi carino, Politika, Komika, Milijonarja na dirkah. Spogledljivo nevesto, vse do Obiska pri zobozdravniku še kaj. To je s sporedom, ki gaje posebej zanj pripravil njegov učitelj znani ameriški pantomimik Adam Da- rius. Tako bomo lahko jutri zvečer v ptujskem gledališču pozdravili Nathaniela Nonvorda iz Londona in si ogledali kakšna je sodobna pantomima, kakšna je njena moč, tisti pa, ki so že videli nastop Nathaniela pravijo, da je izredno dinamičen, impresiven, - saj v njegovi domovini pravijo, da je najbolj zanimiv angleški panto- mimik svoje generacije. Zato bo večer njegove panto- mime prav gotovo zanimiv in vreden naše pozornosti. N.B §Taliitija v okviru IV. Ptujskih kulturnih srečanj bomo v ponedeljek, 16. avgusta 1976 ob 20. uri na letnem prireditvenem prostoru gledali nastop Velikega baleta s Tahitija. Tralediia Safadinovih na domačiji v Srečah pri Makolah Spomini Ženke Sagadinove 16. nadaljevanje TEŽKO DOKAZOVANJE To, kar je pisalaTacingarjevaiz Kanade v Mostečno, se je zvedelo in govorilo po okolici. Ob neki priliki sta to vest,"to izdajstvo očitala Libeku kmetovalca v Mostečnem, Eržečnik-Kodrič in Ludvik Lampret. Libek, prebrisani lisjak, si je takoj najel v Slovenski Bistrici odvetnika in tožil Kodriča in Lampreta zaradi razžaljenja časti in klevete o sumu izdajstva. Toženca si nista najela odvetnika, misleč, da zadostuje že to, kar je Tacingarjeva pisala in da bosta brez pomoči odvetnika Libeku lahko dokazala izdajstvo. Pa ni bilo tako. Dolgo let, že trideset je minilo, kar je bil okupator pregnan z naJe zemlje in iz domovine. Med tem časom so bile razne amnestije za vojne zločince. Tudi Mesariča-Libeka je obvarovala amnestija pred kaznijo. Tako je Mesarič-Libek pred sodiščem vse zanikal, češ da je Tacingarjeva lagala, ker so šli v sovraštvu narazen in da si on nikakor ne bi upal pravice iskati na sodišču, če bi bil kriv. Sodišče v Slovenski Bistrici je verjeleo Mesariču-Libeku. Vse stroške, za odvetnika in sodnijske stroške, pa je predpisalo v plačilo obtoženima in ju tudi denarno kaznovalo zaradi klevete. Tako, da sta imela obtoženca nad tisoč dinarjev stroškov, kar je bilo nekako med leti 1960 in 1965 precej denarja za malega človeka. Amnestija se namreč glasi, če nisi sam sodeloval v zločinu in si oškropil rok s krvjo, se ti oprošča. Ce si samo izdajal, še nisi imel sam s tem krvavih rok, ampak je imel krvave roke le ta, ki je zločin izvršil, zato ti ga oprošča. Ce je tudi Mesarič-Libekova žena povedala, da je njen mož izdal Sagadinove še s tem nima on krvavih rok, ampak le nemški policisti, ki so zločin izvršili. Tako baje pravi amnestija, če je to res,ne vem. Tako je pač tolmačil na sodišču Libekov odvetnik. Obtoženca sta se nad razsodbo sodišča v Slovenski Bistrici pritožila. Bila je razpisana ponovna razprava. Dan pred razpravo pride obtoženi Ludvik Lampret k meni v Maribor povedat, da imata s Kodričem naslednji dan ponovno razpravo z Mesaričem-Libekom, na sodišču Slov. Bistrica, v zvezi z izdajo na Sagadinovem. Potožil se je, kako veliki so že stroški prve razprave, da ne ve, kako bosta to plačala in me je prosil pomoči, oziroma me je prosil za nasvet, če bi se tu dalo kaj narediti. ,,Ne vem", mu pravim, ,,če se bo tu zaenkrat dalo narediti kaj več kot to, da si tudi vidva vzameta odvetnika." Malo sem ga okregala, zakaj je šele zadnji dan pred razpravo prišel k meni, ko jima že voda teče v grla,,Ceimata že jutri razpravo," mu rečem, ,.prepozno bo, da si v tem kratkem času dobita odvetnika. Ti imajo že naprej za razprave določene dneve in morajo tudi imeti čas, da pred razpravo preštudirajo snov obtožbe in se pripravijo na razpravo". Obljubila pa sem mu pomoč, kolikor je pač bilo v moji moči. Takoj po odhodu Ludvika Lampreta sem šla k odvetniku Borisu Dernovšku. Obrazložila sem mu vso zadevo in ga prosila, da prevzame za obtoženca mesto zagovornika. Dernovšek mi pravi: ,,Prav rad prevzamem take zadeve, ker si take tipe rad privoščim, a za jutri ne morem, ker sem že zaseden. Imam razpravo v Mariboru in v Slovensko Bistrico sploh ne bi mogel iti. Na vsak način pa moramo doseči, da se razprava, razpisana za jutri, odloži. Pri drugi razpravi bom pa navzoč," obljubi tovariš Dernovšek. (Konec prihodnjič) Proslava na požgani Sagadinovi domačiji v Srečah leta 1946. zasiloo urejenih prostorih je bila urejena tudi prav razstava NOB. Dr. Fran Brumen (1. nadaljevanje) P O J) o/(JS/1 osi Vsekakor je ODSTOTEK PA- TOLOŠKIH — BOLEZENSKIH DEBELUSNOSTI: nepravilno de- lovanje jajčnikov (pri ženskah), bo- lezensko delovanje možganske žle- ze, prekomerno delovanje nadled- vične žleze, prekomerno delovanje nekaterih endokrinih — notranje- sekretornih funkcij trebušne slinav- ke i. p. ZNATNO MANJŠI OD ONEGA, KI SLONI NA SOCI- JALNIH RAZVADAH. Prekomerna — inertna — mrtva maščoba se kopiči na običajnih me- stih nabiranja maščobnega tkiva. Predvsem v podkožnih plasteh, na črevesnih priveskih in ledvičnih lo- žah. Posledice so zaobleno zalito telo in narasel trebuh. Pri ženskah znaša normalna količina maščob- nega tkiva 20 "/o, pri moških pa le 15%. Pri debelušnih osebah pa do- sega odstotek zamaščenosti 50 in tudi do 70 "70. Zamaščeno telo mo- ra z istimi življenjskimi silami (srce, telesno mišičevje) nositi in oskrbo- vati prekomerno preobremenitev z mrtvim maščobnim tkivom, ki je v takem primeru zgolj nepotrebno breme in potroši samo za to delo mnogo dragocene energije. TAKA TELESA SO SEVEDA MANJ SPOSOBNA IN SO V MNOGIH OZIRIH MANJ VRE- DNI DELAVCI. Ce pa hočejo opraviti neko gotovo delo, morajo to opraviti z mnogo več truda in napora. Pri določeni stopnji debe- lušnosti nastopi SCASOMA ZA- mašCenost srCne mišice, kar srce zelo ovira pri njegovi ne- nehni funkciji. Najvažnejši na zunaj vidni klini- čni znaki so predvsem estetsko ko- zmetskega značaja. Ljudje so prizadeti zaradi včasih zelo opaznih deformacij celega, ali pa posamez- nih delov telesa. Zelo pomembne so tudi mehanične ovire, ki se izražajo v neokretnosti in v ZMANJŠANI Trio Staneta Škode Novinec s Primorskega, trio Staneta Škode iz Izole, bo za ptujski festival prispeval polko j.Vane se bo ženil' in valček „Kaj je naredila". SPOSOBNOSTI NAJRAZLIČ- NEJŠIH TELESNIH FUNKCIJ. POJAVIJO SE ZNAKI PREO- BREMENITVE NEKATERIH ORGANOV, oziroma celih organ- skih sistemov, predvsem krvnoob- točnega in dihalnega. Sčasoma nastopa nadležna utru- dljivost, h kateri se pridružijo: pe- šanje srčne mišice, značilne bole- čine v sklepih, nastajanje in težave krčnih žil, na koži pa tako imeno- vani intertriginozni ekzemi — ko- žne podjede, ki nastajajo na prede- lih, kjer se dotikata dve koži (pri ženskah n. pr. pod prsmi in na no- tranjih straneh zgornjih delov be- der). Zvišan krvni tlak je čest sprem- ljevalec debelušnosti. NAJPO- MEMBNEJŠE POSLEDICE SE POJAVIJO NA KRVNOOBTO- CNEM SISTEMU! Zaradi poveča- ne obremenitve in predvsem zama- ščenosti nastane trajno povečanje srca, ko gre povečanje predvsem na račun zamastitve. Tako povečanje je različno od onega pri športnem srcu, kjer je velikost pogojena z okrepljeno srčno mišico. Končna posledica je dekompenzacija, ko srce ne zmore več obvladati celotne funkcije krvnega obtoka. Pojavlja- jo se čedalje bolj izdatna otekanja in naz.adnje slika srčne vodenice. Pogosto pridružen zvišan krvni tlak in koronarna — skleroza srcu last- nih venčnih žil dovodnic — stanje še poslabšata. Nadaljnje komplikacije, ali bolje spremljujoča obolenja so: sladkor- na bolezen, žolčni kamni, putika, degenerativne spremembe sklepov, motnje menstruacij in zamaščenost jeter, ki v končnem efektu pogosto vodi v jetrno cirozo. Sledi nadaljevanje 6. stran TEDNIK - četrtek, 12. avgusta 1976 fTlIadi dopisniki STARA ŠOLA Pred več kot sto leti v našem kraju še ni bilo šolskega poslopja. Otroci so se učili v župniSču. En oddelek je imel pouk v naši hiši. Prostori so bili premajhni. Proti koncu prejšnjega stoletja pa so postavili šolo. Stala je sredi doline ob glavni cesti. Kmalu je postala šola premajhna. Poslopje je dotrajalo. Prejšnji mesec so staro šolo porušili. Stojijo le še drevesa. Pri starem studencu je visoka in debe- la lipa. Ona nas spominja na stav- bo, ki je bila nekoč tu. Ne daleč od tos so nam postavili pred petimi leti lepo novo šolo. Tu nam je prijetno. Večkrat sva šli z babico mimo starega šolskega poslopja. Takrat je babica postala vedno žalostna. Mnogo otrok je hodilo k njej k pouku. Bila je mnogo let učiteljica na tej šoli. ^-^^^^ ^^^^i^^ 2.b Osn. Sola Martin Kores Podlehnik KAJ JE MIR Jugoslovani smo lahko srečni, saj živimo v miru. Mir so nam pri- borili naši starši, pionirji in vsi, ki so nastopili proti okupatorju. Veli- ko jih je v vojni tudi padlo in niso dočakali svobode, za katero so se borili in bili pripravljeni zanjo tudi umreti. Mir uživamo že trideset let. Ce bi bilo treba, bi tudi mi prijeli za orožje in branih državo pred okupatorjem. Mnogo držav pa še sedaj trpi pod tujim jarmom. Večje države so la- komne njihovih naravnih bogastev. Vsi si želimo, da bi tudi te države živele v miru in ne bi bile odvisne od kolonialnih držav. Ce bi ves ta denar, ki ga države porabijo za vojne, dali za obnovo držav, bi ne bilo toliko lačnih ust, kot jih je sedaj, pa tudi živeli bi la- hko lepše. Vsi si želimo mir in se zanj tudi borimo. Ivo Cene, 8.a Osn. š. Poljčane MOJA DOMOVINA Rodila si se leta 1918, kot kralje- vina SHS. Začela si živeti in se bo- riti za svoj obstoj in pravico, kot človek. Bila si napol kolonialna dr- žava, saj so tvoje lepote in naravna bogastva izkoriščale še druge drža- ve. Vendar to ni trajalo dolgo. Za- jela te je druga svetovna vojna. Prišla je kot neozdravljivi rak v člo- veku. Vsak je začutil težke sovraž- nikove korake, ki so bili iz dneva v dan težji. Ljudje so te ljubili, te niso hoteli izgubiti. Borili so se za svoje in tvoje pravice. Zate so bili pripravljeni dati življenje. Sele leta 1945 so te rešili vseh grozot. Bila si ranjena, vendar smo te ozdravili z novimi stavbami, cestami in vsem, kar si potrebovala. Takrat je zate zacvetela nova pomlad. Spet si polna lepot, miline in domačnosti, ki ti ne sme nikoli izginiti. O, domovina, ali nisti ti najbo- gatejša na svetu? Ali nisi ti obdaro- vana z največjimi darovi in lepota- mi. Toda te zna malokdo prav ce- niti. Vse lepote, toplino in tiho za- vetje čutimo le takrat, ko te zapu- ščamo, ko je že prepozno. Podob- na si materi, ki nikoli noče izgubiti svojega otroka. Nad vse ga ljubi, kakor ti ljubiš nas. Doji ga na svojih prsih, kakor ti nas. Vendar vso to materinstvo ne opazimo. Nikoli te nočemo zapustiti, draga domovina! Nikoli! Mnogim se zdiš pregroba in te zapustijo, se ti odda- ljujejo in morda za vedno odtuju- jejo. Mnogi pa odidejo v tujino, misleč, da bodo tam našli boljši kos kruha, vendar se kaj hitro razoča- rani vrnejo. Včasih pa so morali v tujino, ker ni bilo doma dovolj kruha za vse. Vendar kljub temu, da so bili oddaljeni niso pozabili nate in so se vedno, vsaj v mislih, vračali k tebi. Predobro so spoznali vse tovje lepote, bogastva in ljube- zni, vendar je bila njihova usoda takSna. Draga domovina, ti si naša mati, ti nas hraniš, ljubiš in vzdržuješ. Zato se ti nočem nikoli odtujiti in te bom ljubila tako, kakor ti ljubiš mene in nas vse. Majda Krivec 8. c os. š. Majšperk OB TABORNIŠKEM OGNJU NA TABORJENJU V KAŠTEL KAMBEI.OVCU PRI SPLITU V juliju je bilo taborjenje v Ka- štel Kambelovcu pri Splitu. Tudi jazsem se ga udeležil. Pot do tja je bila zelo dolga. Mnogi niso vzdržali in jim je bilo slabo. Iz Ptuja smo se odpeljali zjutraj, prispeli pa smo pozno zvečer. Vsi dnevi so bili son- čni in vroči. Cel teden smo se ko- pali in igrali. Tudi hrana je bila do- bra, tako, da sem vedno vzel večjo porcijo. Ponoči smo dežurali. Sli smo na izlet v Split, kjer sem se izgubil. Najbolj všeč mi je bilo deveti dan. Takrat smo imeli taborniški ogenj. Zbrali smo se zvečer. Prižga- li smo taborniški ogenj. Gorel je z velikimi plameni. Začel se je pro- gram. V programu je sodelovalo veliko tabornikov. Peli smo tabor- niške, partizanske in narodne pe- smi. Tudi smeha ni manjkalo. Ko- miki so igrali in govorili smešnice vseh vrst. BORUT KORENJAK—FRENKI medvedek Lackovega odreda, DOGODEK MED ^^"j PRVOMAJSKIMI PRAZNIKI Bil je lep spomladanski dan. Do- ma mi je bil dolgčas, zato sem skle- nila, da pojdem v gozd iskat šmar- nice. 2e na robu gozda sem zagle- dala nerazcvetene šmarnice, zato sem šla dalje. Nenadoma sem zasli- šala šumenje za seboj. Obrnila sem se in zagledala veliko kačo. Stekla sem domov in se odločila, da nik- dar več ne grem v tisti gozd. ANICA KRAJNC, 2. b OS ..Maksa Bračiča" Cirkulane MOJI ZAJCKI Jaz imam pa štiri zajčke, prvi siv ima kožuh, drugi ima srajčko belo, tretji pa je preveč suh. A četrti ta junak je, zmiraj prvi prihiti, ko prinesem jim korenje, da on boljše vstran dobi. Naj le rastejo mi hitro, da v ponvi bodo cvrli se. Oh, ubogi moji zajčki, kaj iz njih bo se ne ve. Stanka Bagarič 2. b. O. S. Dr. Pranja Zgeča Dornava NA DEŽELI Tudi letos me je teta povabila na počitnice in odločila sem se da grem v petek, ko bodo spravljali seno, k njej. No, prišel je ta, že tako pričako- van petek in sem se res odpeljala na Grajeno k teti. Ko sem se pripeljala do njene hiše, sem na vso moč pozvonila. Ker mi ni nihče odprl vrat, sem kar sama vstopila. Sla sem v kuhinjo, toda kuhinja je bila prazna, samo muhe so se podile naokrog, pa še te so bile nekam lene in zaspane. Potem sem šla ven in hotela iti k sosedom vprašat, kje je teta? Že pri vrtu sem zagledala teto Mico pod brajdami. Trdo je spala ter smrča- la kot medved. Prebudila sem jo z glasnim vzklikom, ki jo je v trenutku spravil na noge. Odšli sva s sosedi na travnik in naložili seno na voz. Pripeljali smo ga varno domov, ter ga spravili na skedenj. Po končanem delu je šla teta Mica spet pod brajde, ter se z litrom ,,rdečega" vina tudi odžejala, zaspala kot ubita in smrčala, da se je slišalo v sosednjo vas. Mojca Erjavec, Kidričevo KOLONIJA SLIKARJEV SAMORASTNIKOV Kolonija samorastnikov v Zavrhu v obSini Lenart v Slov. goricah je bila ustanovljena že leta 1971. Tako bo letos tu že šestič zapovrstjo slikarska kolonija in sicer od 3. do 9. oktobra. Upravni odbor kolonije je že razposlal razpis dvajsetim svetom ZKPO po abecednem redu občin, vsako leto drugim, tako da pridejo v treh letih vsi na vrsto. Iz v.sake občinske ZKPO se lahko kolonije udeleži samo eden, s pogojem, da že slika 5 let in da je najmanj petkrat skupinsko ali enkrat samostojno razstavljal zunaj svoje občine. Starost in poklic pri tem nista pomembna. Slikarska kolonija Zavrh je edina samorastniška kolonija v Sloveniji, katere namen je, da omogoča slikarjem — samorastnikom organizirano likovno ustvarjanje in s tem kakovostnejšo rast, medsebojno spoznavanje in sodelovanje tako med slikarji kot domačini. Sodelujoči na letošnji koloniji bodo upodabljali Slovensko-goriško pokrajino, njene značilnosti in slikovitosti, da bodo tako v delih ohranjali podobo in lepoto pokrajine. Kolonija bo pod strokovnim vodstvom Vlada Potočnika, akademskega slikarja iz Ljutomera, predsednik kolonije pa je slikar Kondrad Krajnc od Lenarta. Po končani koloniji slikarji — samorastniki vsako leto organizirajo razstavo slik, nastalih v koloniji, v vseh krajevnih središčih lenarške občine, kasneje pa razstavljajo tudi v drugih krajih Slovenije. J. Lorber KAJ NUDI ORMOŽ MLADIM v torek me je pot zanesla v Or- mož. Zanimalo me je, kakšno je ži- vljenje v Ormožu v času poletja, počitnic in dopustov, v času, ki ga hoče vsak čim lepše preživeti, po- zabiti na šolske in službene težave in pridobiti svežih moči za študij, učenje in delo. Povprašala sem mlade, saj so ti najbolj željni raz- vedrila in zabave. Pripovedovali so kaj delajo, kako se zabavajo in na koncu sem jih povprašala še za predloge, kako bi popestrili ormo- Ski vsakdan. Jože Bombek Najprej sem ustavila Jožeta Bombek a iz Lešnice pri Tomažu, ki obiskuje šolo v Trbovljah, počit- nice pa preživi doma, v okolici Or- moža. Na vprašanje, kako se zaba- va mi je odgovoril, da so zabave na vasi in kino edine prireditve, ki jih obiskuje. Zaupal mi je, da mu to ni dovolj, da bi rad šel v kino tudi več- krat med tednom, če bi predstave bile in če bi bili filmi kvalitetnejši. Ob bazenu je bilo malo lju- di. Za mizo so sedeli trije mladi go- stinski delavci: Zdenka Juršič, Silva Rakuša in Vlado Graber. Pri- sedla sem in jih povprašala o športu in mladinskem klubu. Pohvalili so rokometni klub, ki je najbolj akti- ven. Na tekmah navijačev nikoli ne manjka. Ko pa sem obrnila pogo- vor na zabavo je bil pogovor manj vesel. Najbolj me je zanimalo kako je z mladinskim klubom v Ormožu. Razočarano so mi povedali, da je klub mladih ukinjen zaradi izgre-. dov posameznikov. Razmišljali smo tudi o tem, zakaj je v času, ko so mladinski klubi po vsej Sloveniji zelo aktivni in nudijo mladim pro- stor, kjer se zadržujejo, igrajo šah, namizni tenis, plešejo in se zaba- vajo in si sami organizirajo razve- drilo, Ormož brez mladinskega kluba. Na vprašanje, zakaj ga ni- majo/so mi odgovorili, da ni pro- storov. Zato mladi zahajajo največ v hotel, saj mladinskih plesov sko- raj ne poznajo. Ko sem se vračala od bazena sem ustavila še Ivana Glavnica, zaposle- nega pri gradbenem podjetju Ograd. Pogovarjala sva se o kultur- nem življenju, ki je v poletnih me- secih v Ormožu povsem zamrlo. Na vprašanje: Kako bi poživili kulturo v Ormožu? je odgovoril, da bi telel več dobrih gledaliških predstav in glasbenih prireditev, saj je glasbena šda v Ormožu. Ivan Glavnic Iz teh razgovorov je razvidno da je za mlade v Ormožu slabo poskr- bljeno. Ce se ozremo na druga slo- venska mesta, kjer imajo mladi ze- lo dobro organizirane klube s širo- ko dejavnostjo.Jahko vidimo, da so ormoški mladinci za marsikaj pri- krajšani. Večere preživljajo najve v lokalih in na vaških zabavah. To pa mlademu človeku ne zadošča. Upam, da se bo kdo zamislil ob tem vprašanju in pomagal mladim v Ormožu. Vesna Kranjc Pohorska ljudska pesem še ne bo zamrla Pred kratkim je bila v pohorski vasici Tinje svečanost, na Kateri so nastopili tudi domačini. V njih je še vedno živa pristna domača pohorska pesem s svojim značil- nim napevom. Med pomembnostmi lahko ome- nimo, da ni bojazni za pesmi, ki so nastale na območju bistriškega Pohorja, da bi prešle v pozabo, saj so jih izvajali pretežno mlajši pevci. Preko dvajset pevcev je zapelo kar 50 izvirnih pohorskih pesmi, katere izražajo veselje, žalost, ^ubezen. smrt in druga razpoloženja pohorskega kmeta, ki kljub težaškemu delu še vedno najde dovolj časa za ohranjanje ljudske pesmi. Pomembno je zlasti to, da jih prenašajo na mlajše rodove. Čeprav so bile nekatere pesmi novejše, mnoge pa so prešle že več lodov in ob tem ostate nespreme- njene. Najštevilnejše so pesmi domačega pesnika Jurija Vodovni- ka in Jelke Verdeljak. Slednja še danes, z veliko ljubeznijo do okolja in ljudi v njem, ustvarja nove pesmi, ki najdejo svoje mesto v bogati zakladnici ljudskih pesmi pohorskega kmeta, kateremu je prepevanje združeno s kozarčkom dobre domače kapljice, edina oblika razvedrila po napornem delu. Niso redki večeri, ko se zberejo na domačih zabavah prav ti pevci in s prepevanjem starih ljudskih pesmi obeležijo slavje ob ženitova- njih, furezih, praznovanju rojstnih dni ali godov, pa tudi ob smrti na sedminah. Uspešno sodelujejo tudi na pomembnejših krajevnih pro- slavah. Kadar se zberejo v večjem številu, pred vsakim nastopom z^ojejo tudi svojo „himno", katero imenujejo Planinska himna. Z njo so pričeh tudi svoj najuspeš- nejši nastop v okviru praznovanja 4. juhja, na občinski proslavi v vasi Tinje na Pohorju. Z ljudsko pesmijo od ..zapečka' pred mikrofone Besedilo in slika: V. Horvat Oddelek za gospodarstvo in urbanizem Skupščine občine Ptuj razpisuje po 11. in 12. členu zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Ur. list SRS, št. 42/66) ter 8. členu odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča v občini Ptuj GJradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/67) JAVNI NATEČAJ za oddajo v uporabo stavbnih zemljišč družbene lastnine ležečih v k. 0. Ptuj, za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš. 1. Predmet oddaje so komunalno opremljene stavbne parcele, ki jih tvorijo: pare. št 2288 v izmeri 692 kv. m pare. št. 2287/5 v izmeri 906 k v. m pare. št. 2795/10 v izmeri 655 kv. m pare. št. 2795/11 v izmeri 703 kv. m pare. št. 2795/1 v izmeti 624 kv. m pare. št 2795/8 v izmeri 5 31 kv. m pare. št. 2795/7 v izmeri 632 kv.m pare, št. 2800/2 v izmeri 606 kv. m pare. št. 2800/3 v izmeri 671 kv. m pare. št. 2805/2 v izmeri 671 k v. m pare. št. 2805 /6 v izmeri 674 kv. m pare. št 2805/1 v izmeri 628 k v. m pare. št. 2805 /3 v izmeri 671 kv. m pare. št 2808/11 v izmeri 673 kv. m paic. št 2808/10 v izmeri 691 kv.m pare. št 2808/14 v izmeri 684 kv. m pare. št 2808/15 v izmeri 705 kv. m pare. št. 2793/9 v izmeri 717 kv. m pare. št 2790/11 v izmeri 750 kv. m pare. št. 2790/1 v izmeri 634 k v. m pare. št. 2793/8 v izmeri 758 kv. m pare. št. 2793/1 v izmeri 771 kv. m pare. št 2793/6 v izmeri 7 22 kv. m pare. št. 2793/4 v izmeri 595 kv.m pare. št. 2793/5 v izmeri 667 kv. m pare. št. 2793/7 v izmeri 648 kv.m pare. št 2790/12 v izmeri 532 kv. m pare. št 2818/8 v izmeri 1004 kv. m pare. št 2818/7 v izmeri 776 kv.m pare. št. 2818/6 v izmeri 783 kv.m ter deU pare. št. 2795 /12 in 2796/4 v skupni izmeri 874 kv. m pare. št. 2795/13 in 2796/5 v skupni izmeri 749 kv. m pare. št. 2796/6 in 2800/4 v skupni izmeri 630 kv. m pare. št 768 in 766 v skupni izmeri 640 kv. m pare. št 2796/7 in 2804/1 v skupni izmeri 1049 kv. m pare. št 2796/3 in 2804/5 v skupni izmeri 861 kv. m pare. št. 2796/2 in 2804/2 v skupni izmeri 851 kv. m del pare. št 2805/4 in 2794/3 v skupni izmeri 717 kv. m del pare. št. 2794/5 in 2808/13 v skupni izmeri 660 kv. m. 2. Izklicna cena za uporabo tega zemljišča je 91,90 din po kv. m, s tem, da odpade na račun odškodnine za pravico uporabe tega zemKišča 22 din, na račun prispevka za komunalno ureditev zem^išča pa 69,90 din. V stroških komimalne ureditve so zajeti strodci dosedanje komunalne opremljenosti zemljišča (cesta v makedamski ■ izvedbi, vodovod s priključkom na parcelo in električno omrežje). Razen tega je pred izdajo gradbenega dovoljenja potrebno plačati še posebni prispevek zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča v višini 2,20 din po kv. m. 3. Javni natečaj ie usten in bo v četrtek 26. avgusta 1976 s pričetkom ob 11. uri na oddelku za gospodarstvo in urbanizem Skupščine občine Ptuj, Srbski trg 1, soba št. 35/11. Udeleženci natečaja morajo eno uro pred pričetkom položiti varščino višini 4.000 din, ki se ob neuspeli dražbi vrne, ob uspeh pa vračuna v izkhcno ceno za zemljišče. 4. Zem^išče bo oddano najugodnejšemu ponudniku. Odškodnino za pravico uporabe oddanega zemljišča mora najugodnejši ponudnik plačati v 30 dneh, odškodnino za komunalno ureditev zemljišča pa v roku enega leta po sklenitvi pogodbe o oddaji zemljišča v uporabo, v mesečnih obrokih. 5. Na parcelah, la so predmet natečaja je dovoljena gradnja individualnih stanovanjskih hiš ob pogojih lokacijske dokumentacije Zavoda za urbanizem Maribor in posebnega lokacijskega dovoljenja. 6. Rok za pričetek gradnje je 6 mesecev po izdaji odločbe o dodelitvi zemljišča, rok za končanje pa leto 1979. Ce investitor v tem času ne prične z gradnjo, izgubi pravico uporabe zemljišča, ki je predmet natečaja. 7. Za parcele, Ici na ustnem natečaju dne 26. avgusta 1976 ne bodo oddane, velja razpis do oddaje. Vsa pojasnila v zvezi z razpisaitim natečajem dobite na oddelku za gospodarstvo in urbanizem Skupščine občine Ptuj, Srbski trg l,£oba št 35/n. Oddelek za gospodarstvo in urbanizem PRODAJALNA OBLAČILA Največja izbira moških srajc, ženske in moške kopalke... bombažne majice vseh vrst. Vse to In še marsikaj drugega po zelo ugodnih cenah... Obiščite nas — ne boste razočarani! Kvalitetno blago po ugodnih cenah v prodajalnah trgovskega podjetja JZBIRA"PTUJ PRODAJALNA „ORODJE" NA ORMOŠKI CESTI ima v zalogi: — Stiskalnice (5% popusta) — brzoparilniki (10% popusta) in drugo kmetijsko orodje Kupcem priporočamo ugoden nakup. Pridite in izberite pri „ORODJU", telefon 77-850. TEDNIK — četrtek, 12. avgusta 1976 7. stran Dom upokojencev - dobitnik najvišjega priznanja Kot vsako leto so bila tudi letos podeljena ob občinskem prazniku priznanja občine Ptuj. Najvišjo — zlato plaketo občine, je za svoje dolgoletno in izjemno uspešno delo dobil Dom upokojencev Ptuj—Muretinci. radom obstaja že od leta 1927 in je bil ustanovljen z namenom, da nudi zavetiSče ostarelim ljudem Dom apdcojenoev y Muretmcili v ptujski občini, ki praktično niso imeli svojega stalnega prebivališča. Po osvoboditvi leta 1945 je dom začel nuditi ne samo golo oskrbo, temveč tudi raznovrstne dobrine, ki so se izboljševale vse do danes. Današnja zmogljivost Doma upo- kojencev Ptuj—Muretinci je okrog 110 postelj, s čimer pokriva potre- be ptujske občine, zaposluje pa 29 oseb z ustrezno izobrazbo. Da je oskrba zares na ustrezni ravni, nam priča tudi to, da je pov- prečna starost oskrbovanca krepko nad 80 let. Dom dosega zavidljive uspehe tudi na področju uvajanja samoupravnega in delegatskega sistema, in se tako enakopravno vključuje v družbenopolitično živ- ljenje tako v občinskem kot repu- bliškem merilu, saj je povezan z večimi sorodnimi zavodi v vsej Sloveniji. Pomembno je tudi to, da imajo oskrbovanci poleg so- cialne tudi popolno zdravstveno oskrbo in precejšnje možnosti za rekreacijo in za delovanje v raznih interesnih dejavnostih. Poleg tega, da imajo polno oskrbo upokojenci, kj stanujejo v domu, skrbi dom tudi za ostarele. ki prebivajo v neposredni bližini v Ptuju oziroma v Muretincih. Tem nudi posamezne usluge in storitve, ki bi jih sami le težko zmogli. Osebni dohodki zaposlenih so bili v povojnih letih krepko v zao- -stanku, če bi jih primerjali z osta- limi, medtem ko so danes že pre- segli republiško povprečje. De- lovna skupnost uspeva danes z lastnimi sredstvi financirati redno amortizacijo, odvaja pa tudi razne dodatke, kot na primer za povi- janje najnižjih osebnih dohodkov itd. Srednjeročni program nadaljnjega razvoja doma predvi- deva dograditev objekta za oskr- bo, kar bo še izboljšalo življenjske pogoje oskrbovanih oseb in pove- čalo zmogljivosti. Dom upokojen- cev Ptuj—Muretinci omogoča vsem svojim varovancem, da pre- življajo jesen svojega življenja za- res tako, kot jim pripada in je do- segel svoj cilj, ki mu ga je zastavila Širša družbena skupnost. Besedilo in slika: B. Vodušek Novi dom upokojencev v Ptuju Največ O gospodarstvu, idejnopolitičnem delu in izobraževanju Milan Ritonja je 2. avgusta 1976 sprejel dolžnost sekretarja komi- teja občinske konference ZKS Or- mož. Tov Ritonja je znan družbe- nopolitični delavec ormoške obči- ne. Poleg funkcije, ki jo je oprav- ljal v tovarni ,,.Iože Kerenčič", je bil tudi član izvršnega sveta SO Or- mož in predstavnik ter delegat ne- katerih drugih samoupravnih teles v občini. Na vprašanje, kakšen pro- gram si je zastavil občinski komite in čemu poudarek pri realizaciji zadanih nalog, je Milan Ritonja odgovoril: ,,Novega programa sedaj nismo sprejemali. Program je znan in bo ostal takšen kot je, takšen kot ga je zastavil CK ZKS. Naše delo in par- tijska akcija bo usmerjena k reali- zaciji zakona o združenem delu. To bi bilo prvo področje našega dela. Drugo področje dela nas čaka v spremljanju gospodarskih gibanj ormoškega gospodarstva. Potreb- no bo vložiti precej sil in truda, da proučimo družbenoekonomske od- nose z ozirom na razmere, ki so na- stale z zakonom o ekonomskem re- du; zakon je bil sprejet letos. Ob tem bo potrebno analizirati pollet- no poslovanje naših organizacij združenega dela in ugotavljati-za- kaj nastale izgube. V tretje področje dela občinske- ga komiteja ZKS bi uvrstil podporo vseh družbenoekonomskim dejav- nikom, ki morajo realizirati druž- beni načrt razvoja naše občine za razdobje do leta 1980. Kar se zadeva partijskega dela pa naslednje: Temeljito moramo pre- gledati in oceniti kadrovska gibanja članstva ZK in sicer v kvalitetnem smislu. Do sedaj smo naše organi- zacijske napore usmerjali bolj v kvantitetna kadrovska gibanja. Ne bomo več mnogo govorili o rasti in padanju članstva. Kar želimo je, da se vrste ZK okrepijo, še posebej z delavci iz neposredne proizvodnje in s kmeti individualnimi proizva- jalci. To analizo bomo opravili v jeseni. Poudarek bo vsekakor tudi idej- nopolitičnemu izobraževanju član- stva ZK, hkrati pa bomo razmišljali o nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju članstva. Zato je na programu politična šola, ki bo trajala 100 ur. Trenutno je naše delo usmerjeno v pregled in analizo dela in stanja nekaterih komisij, ki morajo do rokov urediti vse pro- grame, ki so bili sprejeti za to man- datno obdobje. Potrebno bo opozoriti na to, da se realizacija programov v najkrajšem času opra- vi. Ormož Komite se bo prav tako sporno vključeval v akcije, ki bodo zasta- vljene v družbenem ali gospodar- skem smislu. Tako kot se sedaj vključujemo v akcijo Posočje in posojilo za ceste. Dela je veliko. Uspeh bo, če re- šimo vse naštete akcije in program ZK, ki je zastavljen v tem mandat- nem obdobju." ^ . _8.eseMo ia PROMETNI ZNAK NA VRVICI Dandanes mnogo govorimo o prometu na našili cestah, o varnostnih ukrepih, zato tudi toliko težje razumemo nekatere prizore, ki jih srečamo bodisi na oesti,bodisi ob njej. Tako imamo zadnji čas priložnost videti tudi prometni znak obešen na vrvici in povrh opozarja nase tudi s posebnim zvokom. To se zgodi vedno, kadar zapiha lahen vetrič in se poleg drevesnih krošenj poigra tudi s prometnim znakom. Ormož V razpravah sodelovalo 73 odstotkov delavcev v ormoški občini so zaključili javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu. Javna razprava je tekla v vseh organizacijah dela, v samoupravnih interesnih skupnostih in v krajevnih skupnostih. Delavci so bili v razpravo vključeni skozi osnovne organizacije sindikata, ki so tudi organizirale javne razprave. Tako se uresničujejo zamisli zakona, da delavci pri uresničevanju svojega vladajočega položaja v združenem delu in v družbi upravljajo svobodno, enakopravno in neposredno. Boris Polak, sekretar občinskega sindikalnega sveta, je dejal, da je javna razprava v zaključni fazi. 35 predavateljev je obiskalo vse organizacije združenega dela, SIS in KS ter uspešno razložilo osnutek zakona o združenem delu. Zadnja predavanja še tečejo v ormoškem Ogradu. Tudi v dislociranih obratih je tekla javna razprava, in sicer skupno z matičnimi organizacijami združenega dela. V krajevnih skupnostih je bilo največ pripomb na oblike povezovanja zasebnega kmetijstva. Krajani so tudi bili mnenja, da osnutek premalo razpravlja o krajevni skupnosti in o financiranju KS. Javna razprava v ormoški občini je tekla po načrtu in brez večjih organizacijskih težav. Lokalna radijska postaja se je vključila v razpravo, redno sledila dogajanjem in tako prispevala še k večji uspešnosti realizacije javnih razprav o osnutku zakona o združenem delu. Po prvih dosedanjih ocenah se je razprave v združenem delu udeležilo okrog 73 odstotkov delavcev. zk i v majhnem gozdičku v Sta- rem logu pri vasi Leskovec raste dokaj nenavadna smreka. Seveda ne po lesni masi, temveč po njeni obliki, katera spomi- nja na napihnjeno žabo. Goto- vo se je zavedala, da je med šte- vilnimi smrekami tega gozdič- ka, najmočnejša, pa ji je verjet- no to stopilo, namesto v glavo kar v ,,noge." Kljub zanimivosti njene obli- ke rasti je bila doslej znana samo nekaj najbližjim obča- nom, kateri pravijo, da posta- jajo te izrastline skupno z ra- stjo smreke vse večje. Bojijo pa se, da od prevelike bahavosti ,,baloni" ne bi počili. Besedflo in sHka: V. Horvat STRAN ČRNE KRONIKE 5. avgusta se je v Trnovski vasi v Slovenskih goricah pripetila huda prometna nezgoda. Pred avtomo- bil, ki ga je vozil Franc Kramberger iz Levanjcev, je nenadoma zapeljal 6-letni M. D. iz Trnovske vasi, ki se je pri trčenju huje telesno poškodo- val; pripeljali so ga v ptujsko bol- nišnico. Voznik Kramberger je vozil iz smeri Ptuja proti Lenartu. CESTA ZNOVA TERJALA DAVEK V zgodnjih jutranjih urah 8. av- gusta se je v naselju Rogoznica pri Ptuju, zaradi neprilagojene hitros- ti, zgodila huda prometna nezgoda. Milan Kolarič iz Žabjaka je vozil z osebnim avtomobilom iz smeri Ptuja proti Novi vasi. V Rogoznici je na desnem ovinku zaradi nepri- merne hitrosti zapeljal na levo po- lovico cestišča, drsel 32 m po cesti- šču in nato čelno trčil v hišo na Slo- vensko-goriški cesti št. 2. V nesreči se je hudo telesno poškodoval voz- nik osebnega avtomobila. Milan Kolarič je še istega dne zaradi hu- dih telesnih poškodb v ptujski bol- nišnici umrl. mg Delegacija krapinske občine obiskala Ormož. Na sliki od leve proti desni: predstavnik Avto-moto zveze Krapina, Peter Vuglač; Ivan Vajda, ptedsednik OK ZSMS Ormož; predsednik OK SZDL Krapina, Ivan Krušič; sekretar občinskega sindikalnega sveta Krapina, Vjekoslav Šolmai; Boris Polak, sekretar občinskega sindikalnega sveta Ormož in Dubravko Šopek, sekretar OK SZDL ter Turističnega društva Krapina Foto: rfc vreme do nedelje, 22. avgusta 1976. Zadnji krajec bo v sredo, 18. avgusta ob 1.1 3. Napoved: Ob koncu tega tedna ah v ponedeljek, 16. avgusta se bodo še pojavljale posaniezjie plohe. Sicer pa bo ves čas lepo in še toplo. Dnevne temperature zraka bodo v glavnem okrog 25 stopinj C. Nočne temperature zraka se bodo držale okrog 15. stopinj C. Večje poslabšanje vremena bo nastopilo okrog 24. avgusta. Alojz Cestnik osebna hroniha Majda Topolovec, Ptuj, Reševa 17 - Katjo, Ana Stergar, Grajenščak 10 - Aleša, Marija Smid, Levanjci 11 - dečka, Matilda Gregorec, Podgorci 28/a - Andreja, Antonija Mihalinec, Turški vrh 59 - 'dečka, Juhjana KJasič,' Rotman 20 - Zdenko, Marija Venta, Velika Nedelja 23 - Viktorijo, Antonija Tratnik, Mi- iiovci 15 - deklico, Eli-Marija Lali, Budina 15 - deklico, Marta Stil), Ptuj, Kvedrova 5 - Damjana, Bernarda Levičnik, Ptuj Lackova 8 - Davorina, Jožica Vuk, Cvetkovd 14 - Andrejo, Marjana Topolovec, Breg 34/b, - deklico, Božena Cačkovič, Ptuj, Tomšiče- va 37 - Jeleno, Marjeta Utenkar, Slovenska' Bistrica, Kolodvorska 27 - Gorazda, Danica Simonič, Domava 3 - Brigito, Majda Ivančič, Lancova vas 5 0 - Tončeka, Ana Meznarič, Paradiž 61 - dekhco, Matilda Serec, Obrez 7 - Dejana, Terezija Žuran, Otešje, Cesta kurirjev NOV 18 - Boruta, Mirjana Zebec, Medvedce 29 - Franca, Manja Horvat Gabmik 24 - dečka, Silva Bukšek, Cermožiše 70 - Franca, Sonja Bratinščak, Ljutomer, Kau- čičeva 7 - Klementmo, Damca Zadravec, Ljutomer, Cankrajeva 6 - Katjo, Slavica Rozman, Radomerščak 30 - Gabrijelo, Ivanka Zrna, Ormož, uL dr. Hrovata n. h. - To njo. Zlata Borko, Gornja Dubrava 41 - dečka, Doroteja Hojnik, Domava 129 - deklico. POROKE: Ciril Voljčjak, Dolenji Suhadol 21 in Terezija Ilijevec, Pobrežje 43, Janez Hrga, Moškanjd 37 in Marija Povodnik, Stojnci 46, Tomaž Šolmajer, Novo mesto, Kristanova 4 in Jelka Šacer, Ljubljana, Bratoževa 20, Stanko Horvat, Orešje, Cesta kurirjev NOV 37 in Renata Bratušek, Vičava, Tomšičeva 42, Jurij Dorič, Medvode 18 in Ljudmila Lenart, Stražgojnca 32, Stanislav Cafuta, Skorba 57 in Ludja Mlaker, Ptuj, Mariborska 13, Martin Kokol, Paradiž 68 in Antonija Vindiš, Golnik, Branko Lavrič, Ljubljana, Sattnerjeva 11/b in Milena Šmigoc, Ljubljana, Sattnerjeva 11/b, Ivan Bratušek, Gruškovec 101 in Martina Jurič, Domava 115, Dušan Bezjak, Placerovd 29 in Vlasta Janžeko- vič, Gorišnica 13, Branko Alek- sandrovič, Negotin, Karadžord- ževa 91 in Slavica Godler, Ptuj, Reševa 10, Stanko Turkovič, Livada 3 in Štefka Janžekovič, Livada 3. UMRU SO: Jožica Pulko, Slovenja vas 45 - roj. 1942, umrla 1.8. 1976. Prcmetni znak v Kidričevem zapira prednost glavni cesti. Vsem tistim, ki se zadnji čas niste vozili skozi Kidričevo, naj povem, da je to v Kidričevem in ga Kidričani dobro poznajo, '/endar nobeden od njih se še ni spomnil, da bi kaj ukrenil. Morda se ob tem kdo pozabava, ob tem Ea ne pomisli, da se takšne zabave ihko končajo zelo tragično. Premalo se zavedamo, da se vozimo z voziU prihodnosti po ce- stah preteklosti bv POD POKROVITELJSTVOM AGIS PTUJ v NEDELJO 15. AVGUSTA OB 14. URI NA KARTODROMU V HAJDOŠAH DRUGA DIRKA ZA DRŽAVNO PRVENSTVO. Avtobusni prevoz iz avtobusne postaje Ptuj zagotovljen. Vabi AMD Ptuj TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo m uprava: telefon (062 ) 77-079. Celotna naročnina znaša 100 dinarjev, za tujino 200 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400 - 603 - 30458. Tiska Mariborski tisk. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov m storitev v prometu spada TEDNIK med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.