Y«U» xa leto • . • $6.00 pol lete.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za ji¥«f»i»tTO celo leto $7.00 GLAS NARODA Ust slovenskih delavcev y Ameriki, The largest Slovenian Daily kk the United Ste trt. Issued everyday except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELET0N: CHelaea 3—3878 NO. 218. — STEV. 218. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y„ raider Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 18, 1935. — SREDA, 18. SEPTEMBRA 1935. VOLUME XT.TTT. — LETNIK XT.TIL ANGLEŽI SO ZAPRLI PRISTANIŠČE GIBRALTARJA LAŠKI VOJAKI, KI NE MOREJO PRENESTI AFRIŠKEGA PODNEBJA, SE VRAČAJO BOLNI DOMOV Pred vhodom v Admirality pristanišče so bili položeni tramovi, zvezani z verigami. — Trgovske ladje morejo v pristanišče samo z dovoljenjem admiraslitete. — Pristanišče Plymouth bo zaprto. LONDON, Anglija, I 7. septembra. — Anglija nadaljuje s svojimi mornariškimi pripravami, da je pripravljena za vsak slučaj. Južni vhod do Admirality pristanišča v Gibraltarju so zaprli s tramovi, zvezanimi z verigami. Na isti način je bilo zaprto pristanišče Valetta na Mal ti. Admirality pristanišče je poglavitna bojna luka v Gibraltarju in trgovskim ladjam more vporabo pristanišča dovoliti samo angleška admiraliteta. Prihodnji četrtek se bodo na Malteškimi otoki vršili zračni manevri. Oblasti so odredile, da morajo ob obrežju biti ugasnjene vse luči od 1.40 do 3 ponoči. Pa tudi južno obrežje Anglije bo v kratkem zavarovano. Mornariški krogi so prejeli obvestilo, da bo od četrtka pa do četrtka prihodnjega tedna zaprt del pristanišča Plymouh, na kraju, kjer se nahaja Davenport ladjedelnica. Dokler bo v pristanišču ta ovira, ni dostop nobeni ladji dovoljen. Popolnoma tajno je odplulo bojno brodovje iz domačih voda proti jugu, da ojači sredozemsko mornarico, ki sedaj križari v bližini Egipta, Grške in Palestine. RIM, Italija, I 7. septembra. — Benito Mussolini je z ozirom na to, da je Anglija v Sredozemskem morju zbrala veliko število bojnih ladij, izdal nenadno povelje, da se razdeli italijanska mornarica na Sredozemsko in Jadransko morje. Italijanska vojna mornarica je navadno nastanjena v Speziji v severnem delu Sredozemskega morja, sedaj pa je mornarica postavljena pod dva poveljstva. Mornarica v Jadranskem morju bo razdeljena na severni in na južni del. Ravno tako se bo tudi sredozemska mornarica razdelila na dva dela. Južno jadransko brodovje bo zavzelo strategi-čno točko, od koder more naglo vdariti v smeri proti Grški in tudi proti Dodekanezom. Severno jadransko brodovje pa bo imelo nalogo varovati prost dohod do Trsta, kjer ima Avstrija po pogodbi z Italijo svobodno luko. GIBRALTAR, 1 7. septembra. — Bojna ladja Australia je dospela iz Plymoutha in je odplula dalje pod tajnimi povelji. Križarka Ajax in rušilec Foxhound sta tudi prišla nepričakovano, kakor prej rušilec Firedrake, Foresight, Fame, Fearless in Fortune. ALEXANDRIA, Egipt, 17. septembra. — Veliko število angleških bojnih ladij je imelo mornariške vaje blizu mesta. Prebivalci mesta so z velikim zanimanjem opazovali gibanje ladij, nad katerimi so manevrirali aeroplani. BOSTON, Mass., I 7. septembra. — Potniki, ki so se iz Sredozemskega morja vrnili na parniku Ex-cambion, pripovedujejo, da dovažajo italijanske ladje v svoja pristanišča mnogo bolnih vojakov iz Afrike. Newyorska odvetnika John Finn in Lewis Orgel, ki sta se vrnila iz južne Evrope, pravita, da bo od italijanskih vojakov, ki so bili poslani na abe- Republikanci kritizirajo predsednika PREDSEDNIKOVO POSVETOVANJE Z N. DAVISOM Predsednikov pos e b ni poslanik je obiskal predsednika v H y d e Parku. — Razpravljala sta v evorpskem položaju. Hyde Park, N. Y., 17. sept.— Predsednik Roosevelt se je posvetoval s posebnim poslanikom Norman l)a višam o mogoči nadaljni mornariški razorožitvi, toda Davis, ki se jo vde-ležil predhodnjih mornariških posvetovanj v Londonu, zelo dvomi, da bi prišlo med državami do kakega sporazuma glede bojnih mornaric. Kot je pozneje Davis jwve-dal, je s predsednikom razpravljal o zunanjem političnem položaju, kakor tudi o drugih razburljivih dogodkih, toda na ameriško posredovanje pri tem nista mislila. Kar se tiče položaja v Evropi, so po Davisovem mnenju prevzeli vodstvo Angleži. Po Kellogg-Briandovi pogodbi imajo Združeno države dolžnost, da pomagajo drugim državam odvrniti vojno, in Združene države so-v tem oziru storile vse. Davis pa je rekol, da v slučaju vojne med dvema državama pogodba Združenim državam ne nalaga nikake nadalj-ne naloge. Washington, D. C., 17. sept. — Dva senatorja sta podala izjavo, po kateri zagotavljata, da se bodo Združene države obdržale izven abesinsko-italijan-j&kega spora. Predsednik senatnega odbora za zunanje zadeve, senator Pitt in an, je rekel, da še vedno upa, da se bo Mussolini ravnal po nasvetu Ligi nega odbora pe-torice. Povdarjal pa je, da se spor meti Abesinijo in Italijo prav nič ne tiče Združenih držav. Senator TTolt je na isti način izrazil svoje prepričanje, da se Amerika ne bo vmešavala v afriški spor. LJUBLJANSKI NADŠKOF V NEW YORKU Včeraj popoldne je dospel v New York s parnikom "Beren-garia" ljubljanski nadškof dr. Grogorij Rozman v spremstvu clevelamlskega slovenskega župnika Rev. Omana. Na pomolu se jo zbrala precejšnja množica rojakov, ki so nadškofa navdušeno pozdravili. Zvečer je imel dr. Rožman svečano cerkveno VELIKI RUSKI MANEVRI SO SE KONČALI Zadnji dan so tanki pokazali svoje naglo kre-tanje. • — Opazovalci hvalijo vojaštvo. Moskva, Rusija, 17. sept. — Štiridnevni manevri sovjetske rdeče armade blizu Kijeva so se končali v ponedeljek z veli-kilm spopadom med modrimi napadalci in rdečimi branilci. Boj se je pričel z močnim naskokom "modrih" na desno krilo "rdečih," ki so bili zavarovani z roko. Tekom noči so tlmodri*' in-žinirji zgradili most, čez katerega je motorizirana infanteri-ja s tamki napadla ]x>d zaščito jutranje megle. "Rdeči" so se trdovratno postavili v bran, toil a napadalci so s pomočjo ka-valerije skušali obkoliti glavno rdečo postojanko, ko se je naenkrat premenil položaj, ko je z naglo kretnjo rdeča armada na levem krilu prebredla reko. Pod gostim oblakom dima in z veliko podporo aerqplanov so rdeči vrgli veliko silo na "sovražnikov" centrum. Po štiri-umem vročeni boju so rdeči do-vedli rezervo več sto tankov in so zdrobili odpor modrih tankov ter obkolili kavalerijo z železnim obročem. Po tem je izgledalo, da imajo modri znatno slabše stališče, deloma vsled uspešnega rdečega protinapada, še lx>lj pa vsled naglega k ret an ja rdečih tankov, ki so zmagali napadalce. Francoski, češki in italijanski vojaški zastopniki so izrazili veliko občudovanje nad opremo in gibčnostjo in disciplino vojakov. Vojaško poveljstvo se je iz-borno izkazalo. Pri njegovem delu so pomagale kolektivne kmetije, ki so ves čas manevrov preživljale vojake. Kijev, Rusija, 17. septembra. — Kijevski tovarniški delavci so zadnji dan manevrov nosili maske proti plinom. Posebno veliko pozornost so zbudili vojaki, ki so se v velikem številu s padali spustili iz zraka nad mesto. Kijev je bil okrašen z velikanskimi slikami Nikolaja Lenina, Josipa Stalina in vojnega komisarja Vorošilova. opravilo v slovenski cerkvi na Osmi cesti, davi se je pa podal proti Clevelandu, kjer bo navzoč. pri odkritju Baragovega spomenika v Jugoslovanskem kulturnem vrtu. sinsko mejo, več umrlo za boleznimi kot pa za ra^ nami. Videli smo transportne ladje/" je rekel Finn, "ki so pripeljale več sto takih vojakov, ki so zboleli za mrzlico in drugimi tropičnimi boleznimi." "NEMČIJA SE JE PRER0DILA _VNAZUZMU" Tanke in vse drugo orožje so pokažali Hitlerju. — Demokracija je popolnoma odpravljena v Nemčiji. Nueremberg-, Nemčija, 17. septembra. — Narodno-socijali-stični "strankin dan svobode," ki je odpravil zadnji ostanek parlamentarne vlade v Nemčiji in je postavil državni zbor pod "vodstveno načelo" in je ponižal Zid e in neznano število ne-židovskih Nemcev v drugi razred državljanstva, je bil končan s parado nove nemške vojske. Kancler Hitler je v svojem govoru razglasil večno pravico nan hI no-soci jal ist i čne st rank e, da vlada nemškemu narodu z nekompromisno brezobzirnast-jo. — Mi delamo zgodovino, — je rekel Hitler in pred sto in sto tisoči Nemcev je nova armada v popolni ]>ojni opremi kazala svojo izvežbanost. — Ne ekonomisti, ne trgovski voditelji, ne profesorji, ne učenjaki, ne umetniki niso rešili Nemčije, — je rekel, — temveč izključno politično vojaštvo naše stranke. Hitler je razglasil nadoblast stranke nad državnimi oblastmi, ko je rek<»l: — Naša stranka mora popraviti, ako državni stroj ne deluje v soglasju s strankinimi načeli, — ter je od vseh Nemcev zahteval popolno pokorščino do odločitev nazij-ske stranke. Tekom vojaškega nastopa je bilo videti vse vrste vojaštva in orožja, kar ga ima Nemčija. Skrajno moderni bombni aeroplani s tremi motorji so ropotali nad glavami, medtem ko so Nemci čudom gledali 150 tankov z dvema vojakoma. V svojem nagovoru na vojaštvo je rekel Hitler: — Naša slavna armada cesarskih dni je bila čudovita šola za naš narod. Iz nas je napravila može. Stara Nemčija ni mrtva. Samo počivala je in sedaj je v vas izopet vstala. HAUPTMANNOVA KNJIGA NI DOVOLJENA Trenton, N. J., 17. septembra. — Bruno Richard Hauptmann svojega življenjepisa, ki ga je napisal v smrtni celici v državni kaznilnici, ne bo smel prej objaviti, dokler prizivno sodišče ne odloči o njegovem prizi-vu proti smrtni kaizni. Do tega sklepa so prišli na svoji seji kaznilniški ravnatelji. Ravnatelj kaznilnice polkovnik Mark O. Kimberling je rekel, da mora odbor ravnateljev imeti več časa za razpravo, ker do sedaj še nikomur ni bilo dano tako dovoljenje. Hauptmann je prosil kaznil-irrskega ravnatelja, da bi foro- HOOVER SE PRITOŽUJE NAD OMEJITVIJO ČLOVEŠKE SVOBODE Včeraj so po vsej deželi praznovali praznik lista ve, ki so jo pred 148 leti očetje naše republike sprejeli ter jo predložili posameznim državam v glasovanje. Pri tej priliki so nastopali vsepovsod razni govorniki, ki so se delili v dva tabora. Nekateri so hvalili, drugi pa kritizirali predsednika Roosevelt a. V San Diego, Gal., je rekel bivši predsednik Herbert Hoover: — S<*danja vlada je storila marsikaj, kar se da primerjati z dogodki v drugih deželah, kjer so človečanske pravice popolnoma uničene. Trgovski tajnik Roper je govoril v Alexandria, Va., ter rekel, da je — izprememba srčni utrip našega ustavnega sistema. — Ako bo najvišje sodišče še v bodočo razveljavljalo odredbe, tikajoče se 'New Deala,' se bodo morali v prihodnjih desetih letih ameriški državljani odločiti za "drzno direktno akcijo," da preprečijo zmedo. V Hyde Parku je razpravljal | predsednik Roosevelt z generalnim postorim mojstrom Far-levem o svojih potovalnih "načrtih. Potoval bo po zapadnili državah ter sproti odgovarjal na napade svojih nasprotnikov. Notranji tajnik Ickes je svetoval v Washingtonu republikanski stranki, naj ustavo natančno preštudira ter naj se ne Omejuje samo na določbe, ki so bile izdane za zaščito lastninskih pravic. Republikanski senator Stei-wcr je v nekem svojem govoru trdil, da je diktatura Hucv Longa v Louisiani bolj spoštovala ustavo nego je spoštuje Roosevelt s svojim "New 1 Valom." V Portland, Me., je rekel newvorski odvetnik F. M. Ser-ri: — Ako nasprotniki "New Deala" tako odločno vztrajajo pri svoji zahtevi, da mora biti državni proračun uravnovešen, je najboljše, da postrelimo deset milijonov nezaposlenih. V New Orleansu, La., je vpo-kojeni general Smedley D. Butler prerokoval ponovno izvolitev predsednika Roosevelta, pri tem pa dostavil, da se da v Ameriki z denarjem marsikaj doseči. — Dajte mi pet tisoč milijonov dolarjev — je vzkliknil, — pa vam postavim v Belo hišo Kitajca za predsednika. NIMAJO OBLEKE ZA ŠOLO Schenectady, N. Y., 16. sept. — Ko je šolski nadzornik W. Howard Pillsbury opazil, da v šoli manjka mnogo otrok, je pričel preiskovati. Šolskemu odboru je nato poročal, da je v mnogih slučajih dognal, da dečki nimajo hlač, da bi mogli v šolo. čil njegov rokopis njegovi ženi, da bi gfe pustila tiskati in bi izkupiček porabila za njegovo obrambo, JAPONSKI NAČIN FINANCIRANJA OBOROŽEVANJA Bodoče generacije s o brezobzirno obteže n e. Samo dva moža sta plačala 30 odstotkov davka. Tokio, Japonska, 17. sept. — Za obsežni imperijalizem, katerega si je predpisala japonska vojaška sila, lw>do morali bodoči davkoplačevalci hudo krvaveti. Ostro prot ikapi tal isti čfno zadržanje, ki se je pojavilo takoj v počet kil mandžurskeor«>-ževalne stroške bodo po Taka-hašijevem zatrdilu še dalje plačevale zadolžnice. Vesoljni po-top je poznejša skrb. SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORNO DRUŠTVO za Greater New York in okolico priredi v soboto zvečer dne 26. oktobra "Vinsko trgatev" v Slovenskem Domu. Člani naj se polnoštevilno udeleže sejo dne 28. septembra, ker je treba pri tej priliki ukreniti več važ" nih zadev glede "Vinske trgatve" in društva v splošnem. NAROČITE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVXTK V ZDRj DBŽAVAH. - * G L rA 8 V'A RQ D A" gEW YOMC, WSPMBai^Y, SEPTEMBER 18,1335, 6 "Glas Naroda »t BLOTKNK PUBLISHING COMPANY L. BeMdlk, iKtt of above officers: Ctty, N. I. kf rUim m **«LA8 N ABO O A U the I'wile?__ Day'Micei* 8»: CHelem l-WN PONORELI SVET Pred dobrimi dvajsetimi leti smo imeli navado pisati iii govoriti, kla je .svet ponorel. To je bilo ob izbruhu svetovne vojne, pa vse do časa, ko se je sklepal in sklenil mir v Versailles. Kako je pa danes? En sani pogled na prvo stran tega ali onega dnevnika nam marsikaj razodene. Iz Rima poročajo, da se je Mussolini zopersftavil vsemu svetu, da se ne zmeni za nobene pretnje in nasvete ter lioče po vsej -sili vojno z A'bsinijo. V soboto se je sestal italijanski kabinet, v katerem zavzema Mussolini osem mest. In ka'binet je sklenil: pospešiti italijanske vojaške priprave v Vzhodni Afriki; za jamčiti, da bo laška armada kos vsaki svoji nalogi; pripraviti se na izstop iz Lige narodov; opozoriti Ligo narodov, da Italija ne pozna in ne sprejme glede afriške zadeve nobenega kompromisa. Iz Ženeve poročajo, da se vse članica Lige strinjajo z Anglijo ter cla so pripravljene ž njo vrelci izvesti na Italijo skrajni pritisk. Iz pristanišč ob Sredozemskem morju prihaja poročilo, da do/bivajo po (tamkajšnjih krajih angleške sile o-jačenja na suhem, na morju in v zraku. Poleg vsega tega je v nedeljo pa še Hitler sklical rajhstaig k posebni seji ter pri tej priliki posvaril svet, naj na tira Nemčije predaleč. Rekel je, da je bil Memel, 'bivša vzliodno-pruska provinca, ki je sedaj pod protektoratom Lige narodov, "u-•kraden Nemčiji" ter da je Liga "odobrila to "tatvino**. Hitler je govoril samo deset minut, pa je dovolj jasno namignil, da ho v najkrajšem času tudi Nemčija začela mešati kašo, ki jo kuhajo v Ženevi Rimu, Lon/donu in Addis Ababi. Mussoliniju je precej razločno dejal: — Če ti ne odobravaš Liginega početja, kaj misliš, da ga jaz? Ni več daleč čas, ko si bova segla v roke in storila, kar smatrava za naj-bolje. Takšen je 'torej sedanji razvoj. In čemu? Danes je več mož pod orožjem nego jih je bilo leta 1914. Takšnih proračunov za oboroževanje kot so današnji, ne pomni in ne pozna zgodovina. Zdi se, da ni svetovna vojna nikogar izučila. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. f JUGOSLAVIJO Za 9 2.75 .........______... Din. 100 9 SJBff ............Din. 2Q0 $ 7J0--, Din. 300 $1LW_______Din. 500 $23 JO _____________ Din. 1000 947.00 Din. 2000 Za 9 9.35 .......... Ur 199 ftU5________Lir S00 $44.40--------------jUr 900 999.29 .......... Ur 1999 9170*— .......... Lir 2990 .-1-------- ' lir 3006 KER BE CENE SEDAJ H1TBO MENJAJO 80 NAVEDEN* CENE PODVRŽENE BPREM^MBT OORl ALI? DOLI Ea MftAUo ffftilU nMftkor kot agora] n^ve^eno, bodlu t dUuurJlb «11 lirah dOToljpJamo fte bolje pocojo.4 ' >u ' ODLA ▼ AMBBIBKIH DOLABJIB i «a loeeoeeeee »t»Mtt*«a % 9.79 doM ▼ • ••« $31<—' ....r^.... 99L99 .......... 991J9 kraja lsplaOlo t dolarjih. 9UOVENICJ>UXUSWUGKXMZ^ 81 GU* M. X. i THE LARGEST SLOYJINJt.PAlIjY IN U. S. A. Leski rudnik prodan na dražbi. Usqda slovitega rudnika v Lešah pri Prevaljah, kjer so že od 1. 1813 kopali prvovrsten in najboljši premog in kjer je star la velika železarna, je zapečatena. Na okrožnem sodišču v Ljubljani se je te dni vršila javna dražba rudnika. Ves rudniški kompleks je bil cenjen sodno na 392.867 Din. Zdražila ga je Rudarska zajednica <1. z o. z. v Prevalju, katere člani so rudarji — upniki rudnika, za 130.956 Din., Rudnik je bil svo-ječasno last grofov Henckel v. Domieflsmark, ki imajo velepo-scstva in industrijska podjetja v sosedni Avstriji, zlasti na Koroškem in v Poljski Šleziji. L. 1931 je rudnik v Lešah prevzela Ilirska družba z o. z. v Prevalju, ki je prišla lansko leto aprila v konkurz. Družba je dolgovala rudarjem na neizplačanih mezdah za 1 leto 262.565 Din, dalje na bonih, ki jih ni mogla hononirati, 114.688 Din, in krajev, bratovski skladnici v Lešali 320.000 Din. Bili pa so še drugi upniki. Sedaj je v Lešah 77 nezaposlenih rudarskih rodbin. Med aktiva spada 66 hiš in rudarskih hišic ter 32 drugih poslopij, dalje razni stroji, stara elektrarna in dingo jamsko orodje. Do 30 hišic so postavili rudarji na rudniškem svetu, ki so sedaj v nevarnosti. Na rudniškem svetu sta zgrajeni tudi bolnišnica in osnovna šola, ki sta bili prav talko prodani. Zastrupila se je. V gostilni Krašovec na Vrhniki je bila okrog 2 meseca uslužbena 191etna Mara Mati-čič, doma iz Slivca pri Rakeku. Dne 1. septembra popoldne je popila večjo količino lizola. Poklicali so zdravnika, ki je odredil takojšen prevoz v Ljubljansko bolnieo in Ciril Malavasič jo je s svojim avtomobilom prepeljal v Ljubljano. Že med prevozom je pa nesrečna mladenka podlegla zastrupi jen ju; popila je bila preveč lizola. Namesto v bolnico jo je šofer zapeljal v Mestni dom, odkoder so uslužbenci pogrebnega zavoda njeno truplo prepeljali v mrtvašnico. Kaj je pognalo dekleta v smrt, ne ve nihče, domnevajo pa, da je bila najbrž vzrok nesrečna ljubezen. Fantovski pretep. Na Križu pri Kamniku je bil ponoči fantovski pretep, katerega žrtev je postal 231ctni posestnikov sin Prosen Viktor. Fantje so v nedeljo popivali v Komendi in so se pozno vrar-eali domov. Zaradi nekega dekleta se je vrtel prepir in je Prosen Viktor udaril s topim železnim predmetom svojega prijatelja Šušnika po glavi in roki. Prosen je nato mirno odšel domov in legel spat, kakor da se ne bi nič zgodilo. Okrog polnoči so pa domači slišali, da nekdo kliče Viktorja iz hiše. Res je vstal in kakšnih 30 korakov od hiše so domači slišali glasno govorjenje, nato pa je vse utihnilo. Ne dolgo zatem je nekdo privlekel Vilctorja, vsega krvavega in oblečenega v spodnji obleki. Pripovedoval je, da ga je našel ležečega na.cest i in da ga je najbrž napadel Sušni k. Viktor je bil oklan z nožem po trebuhu, prsih in hrbtu. Kdo ga je v resnici napadel, je uganka, ker sta bila Prosen in Sušnik velika prijatelja in je bil posebno Sušni k na glasu kot zelo miren fant. Težko ranjenemu je nudil pdrnoe zdravnik dr. Ma-tjašiČ, ki je odredil prevoz v ljubljansko bolnišnico. Vso zadevo preiskuje orožništvo. .Smrt dveh magistratnih uradnikov. Dne 31. avgusta je izgubil mestni magistrat v Ljubljani dva svoja zvesta in marljiva uradnika. Nenadoma je umrl, zadet od srčne kapi, magistrat-ni arhivar Lojze Slanovec in istega popoldne je po daljšem trpljenju izdihnil mestni ofici-jal Dragotin Stepišnik. Strašna smrt otročička v plamenih. V Statenbcrgu nad Makola-mi je ponoči pri posestniku Skledarju Cirilu izbruhnil požar, ki je zahteval poleg drugega tudi smrt dve in pol leta starega otroka. Ogenj je izbruhnil okrog 21. ure. Skledarjevi, katerih lesena in s slamo krita hiša stoji bolj na samotnem hribčku, so tedaj že spali: stani mati in mati s tremi otroci. Nenavaden svit in prasketanje nad glavo, je prebudilo ženo Agato, ki sprva ni vedela, kaj naj vse to pomeni. V naslednjem hipu je pa z grozo ugotovila, da prav njena hiša gori. Brž je prebudila babico in otroke, ki sta jih še vse zaspane odnesli pred hiso. Ogenj je že od vseh strani bruhal in lizal domačijo, ko je uboga žena brž stekla še v hlev, da bi rešila še živino. Tedaj pa se je zgodilo najstrašnejše. Kdove k m ko in kdaj se je najmlajši otrok, dve in polletni fantek, v splošni zmedi znašel ponovno v hiši, ki se je že začela podirati. Odrasli, ki so bili priča otrokove smrti, ki je živ zgorel, vedo povedati le to, da so ga videli eredi sobe še živega, a mu niso mogli pomagati, ker je bil vstop v tem trenutku tako pri oknih kot pri vratih zaradi silnih plamenov nemogoč. Ko je pritekla mati, je dete že vse opečeno še slednjič dvignilo ročico, trije prsti so mu bili že "GLAS NARODA" I pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za tvoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj: stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. -tr Peter Zgaga MUSSOLINI Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v »tari hiraj ali dobiH koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsted naši dolgoletne skušnje Vam eamoremo dati najboljša pojasnila m tudi tee pofr'ebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato ee eaupno obrnite *a na* id ved pojasnil*. Mi preskrbimo vse, bodiši proinje ca povratna dovoljenja, pofne liste, vieeje in sploh trte, kar je ea potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je (favno, ea najmanjše stroške N ^državljani naj ne odlašajo do eadnjega trenutka, ker predno se dobi it Waskinglona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PE^yiT, trpi najmanj en mesec. Pišite. torej takoj ea breeplačna navodila in emootavljamo Vam, da boste poceni in udobno potoval* SLOVENK PUBLISHING QQ. TRAVEL BUREAU ... ,216 Wet IfekSUeet ... _ . .New YorkvxN.cY zgoreli, nato pa se je hiša sesula in pokopala revčka pod seboj. Obup nesrečne matere in groza ostalih, ki so bili priča prizoru, a niso mogli pomagati, se tu ne da popisati. Moža usodne noči ni bilo doma. On je namreč za]>oslen na žagi v Pol jčanali in se vozi domov ob koncu tedna. O nesreči je izvedel šele n.islednji večer. Vse naselje je pod vtisom grozne nesreče in sočustvuje z nesrečnimi starši, ki so na tak krut način izgubili svoje najmlajše de+e. Kako je požar nastal, še ni znano. Zadevo preiskujejo poljčanski orožniki. Oče ga je vklenil v verige. Pred d nevi je stražnik na ljubljanskem kolodvoru opazil skupino treh otrok v starosti 9, 11 in 13 let, kako so pri blagajni kupovali vozni listek za Les-ce-Bled! Takoj so se mu zdeli sumljivi ter jih je povabil s seboj. Izkazalo se je, da so viške-nm mitničarjn naskrivaj izmaknili 130 Din in nato pobegnili kljub temu, da jih je mitni-čar zasledoval. Z ukradenim denarjem so hoteli najbrže kam na Bled, kjer naj bi se jim odprlo širše polje udejstvovanja, toda pozorno stražnikovo oko je vse tri ptičke brez gnezda in pravega varstva še pravočasno odvrnilo z njihove poti. Ker so še mlečnozobi šolski otroci, .so jih izročili staršem, starše pa posvarili, naj bolj pazijo nanje. Eden izmed mladih tatičev je bil že tako pokvarjen, da ni po-magalrr niti to, da ga je oče okova! in z verigo priklenil doma. Fant je verigo prepilil in ušel. Pustolovski potnik se pelje v zapor. Preti dobrima dvema tednoma smo poročali, kako je neki potnik potegnil ljubi jamskega avtoizvoščeka, opolnoma podivjano, kakšnih 16 let staro dekle. Spravili so jo v mesto, kjer so spočetka menili, da gre za slaboumni co, kajti j »lazila se je po vse štirih in je ni bilo pripraviti do tega, da bi jedla kaj drugega razen surovega mesa. Po nekoliko mesecih pa se je počasi le naučila človeške govorice ter se navadila zelenjave in kuhanega mesa. Zdravnikom pa je bila še prava uganka. dokler se ni oglasil neki kmet Joan Madrilo, ki je zvedel iz listov o čudnem dekletu. Prihitel je v Ploesti in povedal, da je pred več nego sedmimi leti izgubil svojo hčer na izletu v gore. Deklica se je izgubila. Opiisal je majhno brazgotino, ki jo je imela deklica na vratu in po kateri so spoznali, da je naj-denka v resnici njegova hči. Zadnje tedne se je naučila že toliko besed, da je lahko povedala zgodbo, ki spominja na slavnega "Movglija," volčjega dečka iz Kiplingovega romana. Povedala j«' namreč, da je vsa ta leta živela v Karpatih med volkovi, z njimi živela, jili spremljala na lov in tudi jedla, kar jim je ostalo. Zdravniki čakajo z nestrpnostjo, da se ji besedni zaklad še poveča, kajti pripovedovanje ji je še vedno težko in nimaš prave slike o njenih doživljajih med volkovi. STRAŠNA NESREČA V BERLINU Pogled na porušeno cesto, pod katero kopljejo predor za podzemsko železnico v Berlinu. Pri nesreči je bilo usmrče-nih dvaindvajset delavcev. Uugo nego jo je storil papežu. Italijo je prepregel z oovi-mi cestami, izsušil močvirja, zgradil palače. S tem je pre-skrbel delo tisočerim nezajx)-fclenim, državni dolg je pa naraščal. Italija nima lesa, premoga, železa in olja. Vse mora kupiti v inozemstvu. Nova podjetja se niso obrestovala. Kaj pomaga lepa cesta, če pa ni avtomobilov, ki bi vozili po njih. V dobrih časih so pustili tujci in izletniki precej dolarjev, funtov, frankov in mark'v italijanskih mestih. Zdaj, ko je mizerija vsepo-sod, so pa tudi i-zletniki v Italiji redki ko bele vrane. Mussoliniju ne zadošča štirideset milijonov Italijanov. Pri vsaki priliki vzpodbuja svoje rojakinje, ki so že itak rodovitne, k večji rodovitnosti. Materi, ki ima pet otrok, je obljubljena za šestega nagrada, za sedmega podpora, za osmega posebno ol i kovanje, devetemu je boter Mussolini, desetemu pa kralj. Spravljati otroke na svet, ni ]»osebna umetnost, toda v sedanjem času v Italiji obilico o-trok preživeti, je umetnost vseh umetnosti, ki je niti skrb-ra italijanska mati ni zmo-zna. Začelo se je oglašati vedno večje pomanjkanje. Parade niso mogle več utešiti lakote. Davčnega vijaka ni bilo mogoče več priviti. Mussolini je vc besede niso več imele zaželje-nega uspeha. Narodu je bilo treba pokazati obljubljeno deželo. Deželo, kjer je dovolj prostora za liadaljne milijone Italijanov, kjer so nepregledni skladi naravnega bogastva. In pokazal jim je Abe-sini-jc, kjer si je že pred štiridesetimi leti tedanji italijanski kralj prav pošteno prste opekel. Mussolini je vzbudil v Italijanih novo upanje. Vse niize-lije bo konec, sijajna bodočnost se liani bo odprla, ko bomo podjarmili Abesinijo. Sleherni bo imel dovolj zemlje, blaga in denarja. Tega obeta so se Italijani o-prijeli kakor klop. V Abesi-2iiji vidijo edino rešitev. Ko je Mussolini pojasnil svetovni javnosti svoje načrte, sta se oglasila dva mogočneža, ki imata v Afriki velike interese. Najprej je re»kel Anglež: — Ne boš! — Angležu se je pridružil Francoz, obema pa tri-inpetdeset narodov, ki so zastopani v Ligi narodov. Vsak človek bi se uklonil temu pritisku in bi odnehal, edrnole Mussolini se mu ne more, četudi bi se mu hotel. Italijanskemu narodu mora položiti račun in izpolniti obljubo. V zadnjih par mesecih je v Lahih izbičal vojno navdušenje do skrajnosti. V svojo «le-pi strasti so yozabili Lahi vso težke poraze, ki so jih doživeli izza srede prejšnjega stoletja do (katastrofe ob Pijavi. Lc beseda "Abesinija" jim brni po ušesih, in sline se jim cede po abesinski zemlji in njenih bogastvih. Mussolini je začel uvideva-ti, da je šel predaleč. Italija proti celemu svetu. Toda možak ne more nazaj. Sam bi šel, toda Italijani mu ne puste. S tem se zaključuje njego-\a kari j era. Zmagal ne bo, to je izključeno. Oe bo premagan, bo izgubil laški narod vero vanj. Če odneha, bodo sami Lahi obračunali ž njim. To bo e-tra-šen in težak obračun—za prevarano upanje. GLAS NARODA'* ygW YQ&K, WBRHMPAYr SKPTEMBgR lS, 1835. .......— r^g^g™"1"'''""^55........ THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. 5t Edvard Newton se je kar čudil, kako se mu načrt lepo razvija. Zjutraj je bil s svojimi papirji odšel iz pisarne, kar je delal že 30 let kot blagajniški sluge banke Imperial. Nato je opravil nekaj potov, da ne bi prekmalu začeli kaj sumili t i in potem, ko je vnovčil menico 7-a osemdeset tisoč dolarjev pri Devonshire and Co., se ni uič vrnil v banko. V neki sobi, k' jo je nalašč za ta dan najol se je preoblekel in je zvezen j z -vsakdanjo obleko vrgel v o-kolici mesta v reko. Zdaj je sedel v hotelski sobi in pred njim so ležali lepi tisočaki po deset in deset v vrsti na mizi. Spočetka ga brez dvoma ne bodo osumili, ker je bil znan kot zgled zanesljivega človeka. Ravnatelj Geoffrey je večkrat-Mneliljaje se dejal: *4Ljudi je treba ]>oziiati," ka darkoli so ga opozorili na to, da je Newton vendar še premlad, da bi mu zaupali take vsote denarja. Prav za prav mu je žal, da je starega gospoda tako razočaral, a to borno, tesno življenje, te razmere, zmeraj brez denarja, vse to j«' sovražil in to življenje se je moralo končati. Mogoče bi utegnil priti čez mejo, preden bi začele frčati brzojavke. Vendar se je zavedal, da bi ga -slednjič dolgo roka pravice le dosegla, če bi skušal pobegniti. Imel je drugačen načrt. Drugo jutro, ko se je lepo naspal, je Newton čital časopisna poročila o njegovem dejanju. Rečeno je bilo, da je bil najbrž žrtev kakega zločina. Vendar si med vrsticami čutil sumnjo, da je Newton poneve -ril denar in jo popihal čez mojo. Za kakšnega bedaka me i-majo, se je smehljal Newton, ko je vse prebral. Čez uro je bil v pisarni nekega notarja in je imel bankovec skrbno zapečatene v kuverti s seboj. "Tu imam veliko vrednostnih papirjev," je začel, ko je bil v govorilnici, "ki bi jih rad pustil pri vas za čas svojega potovanja. Ali bi to šlo?" — Seveda!" je odvrnil notar. "Vam bom takoj izročil potrdilo." Newton je prikimal. Nato se je pa spomnil, da ne more skriti talke listine. Brez dvoma bi jo našli pri njem iu denar bi bil izgubljen. "Ali ne bi šlo tako," je prekinil notarja, ko je že pisal, 4'da bi pustil papirje brez po- ENA SAMA BESEDA trdila pri vas in bi jih vzel le na isvoje ime, ko bi se vrnil? Namreč, ne vem še, kakšna bodo moja pota in utegnilo bi se zgoditi, du bi potrdilo izgubil." "Tudi to lahko napravimo," je dejal notar, *'a v tem clučaju ne prevzamem nobene odgovornosti." "Prav," je odvrnil Newton, "kar na kuverto napišite, kakor sva se zmenila." "Vaše ime?" "Brompton, Henry Bromp-ton," je dejal Newton. Ko je bil spet na cesti, se je olajšano cddelinil. Prvi del načrta je bi! za njim. Zdaj naj ga kar primejo:' plen njegove poštenosti je bil na varnem. Vse je bil natančno preudaril. Ko bo doslužil kazen v ječi, bo šel po denar. Tri ali največ p<*t neprijetnih let bo moral pre-j stati, nato bo pa bogjit. Na (ieželi bo živel, mirno, pošteno in od vseh spoštovan ;n bo užival vse tisto, kar si je tako silno želel. Mogoče se bo tudi oženil... Štiriindvajset ur je še čakal, da bi videl, ali so naznanili številke bankovcev. Nato >e je javil policiji. Ondi in tudi pri sodni razpravi je vse lepo pri znal. Čemu bi tratil čas z ha j kami o kakih neverjetnih dogodkih? Le pri eni točki je trdovratno vztrajal. Na vprašanje, kje je denar, je zmeraj ponavljal: "Xe vem. Zaspal sem na neki klopi in so me okradlL — Orugega ne vem nič." Slednjič so ga obsodili na 4 leta ječe. Dolga doba, a zdaj je impl petintrideset let in bo imel potem, ko ga bodo izpustili, še mnogo let za uživanje sreče in bogastva. Tudi v ječi je bil oni čed-mxtni človek, kakršnega so po znali v bančni službi. Brez ne potrpežljivosti in brez strahu je štel dneve, ki so potekali tako neznansko počasi, le za svoje zdravje je skrbel. Slednjič je prišel dan, ko so gc' izpustili. Izročili so mu njegove malenkosti in odšel je, misleč* samo na to, kako bi neopazno prišel k notarju in sprejel plačilo pri notarju. — Notar ga bo komaj še spoznal, zakaj, resnično, postaral se je in močno spremenil. Tj bo vso zadevo le še povečalo in bo vse bolj zanimivo. "Kaj želite?" ga bo vprašal notar. "Kad bi dvignil vlogo, ki sem jo pustil pri vas pred Štirimi leti," bo mirno odgo-\ oril. "Kakšno vlogo, prosim?" — '' Na ime. t ." Newton je obstal sredi ceste. Čudovito! Mahoma se ni mogel spomniti imena, ki ga je dal notarju. Ko je bil v ječi, si ga je po stokrat ponavljal,- a zdaj se ga ni mogel spomniti. Sedel je na neko1 kioj), 'ker je čutil, kako so uri živci razdraženi. Na vsak način mora biti miren. "Torej zdaj tiho, le nič strahu," si je govoril, "saj se vendar moram spomniti, Gospod?... Gospod?... Ce bi vsaj začetnico vedel..." Skoraj uro dolgo je sedel na klopi in skušal na vse mogoče načine pomagati svojemu spominu. Ime mu je plesalo pred očmi, v. da sluzimo V8®mu ga poslanca, se je tudi, res odločila. Za Lucijo svetn-" je bilo to nekaj resnega^ da se mora ločiti od CDtQe prihodnjih.) t "QLt'AS VABVDZ1" NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 18, 1935. TEE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. & 7t. GREHI OČETOV Roman v dveh zvezkih= 2a Glas Naroda priredil I. H PRVI ZVEZEK. TUDI STOLETNICA 43 — Albert, kaj vam je? — Kič! — Njegov gfas je bil slaboten. — Zaprite vrata, hitro, prosim! Pred začudenimi obrazi zgovornega para zaprem vrata. — V redu! — se sliši zunaj povelje vlakovodje. Nato pa v sosednem oddelku slišim pred vratmi ženski glas, ki je za-klic&l: — Z Bogom ^ srček, z Bogom! Saimo kmalu piši! — Seveda! Že jutri! — odgovori, ko se vlak prične premikati, mehko zveneč dekliški glas. — Z Bogom! Poljubi svojega ljubega otroka! Z Bogom! Z Bogom! Vsled tega glasu, ki mi je bil tuj in vendar poznan, sem za trenutek ptfeabil svojega prijatelja. Ta glas je tako zadel mojo struno, ki je že dolgo molčala. To je bilo kot odmev iz preteklih časov. Ta glasT Kam hočem s tem glasom? Hočem k oknu -. Čutim, kako me primejo tresoče se roke. Iz Albertovih oči me zadene nem, proseč pogled. Nekaj časa tako stojiva, dokler vlaik ne prične dirjati. Zopet zasedem sedež pri oknu. Albert se poleg mene vrže v blazino in zopet prične nepremično strmeti v strop. Kakor se je naša pot pričela, tako se je nadaljevala v molku do konca. Konečno se v daljavi prikaže med nebom in zemljo obsežna, medla svetloba. To je bila nočna svetloba velikega mesta. In ko so me nad morjem hiš pozdravljali cerkveni zvoniki, se mi izvije iz srca: — Pozdravljam te, preljubo Monakovo! — Že? V Monakovem? — pravi Albert prestrašen. — Že? Jaz praviim: vendar enkrat! Vlak zavozi na postajo, lločem izstopiti. Albert me prime za roko. In zopet me zadene iz njegovih oči oni proseči pogled. Počasi obnne svoj obraz k oknu in oči se mu razširijo kot pod plahim prisluškovanjem. Zunaj se pologa trušč, gnječa se raz-ide. Slišati je bilo samo še glasove železniških uradnikov. Tedaj pa se prikaže pri vratih nek uslužbenec in začuden naju gleda. — Gospoda morata ven, ker bo voz odklopljen. — Pojdiva! — pravi Albert. Skočim na peron. In ker se mi je dozdevalo, kot da Albert stopa negotovo po stopnicah, sem mu hotel pomagati. Ro-ka mu gori kot ogonj. — Toda prijatelj? Kaj pa vam je? Kaj vam je tako nenadoma šlo preko srca? — Spomin! In ravno oni spomin, katerega sem()Iaia v Ilavre Aquitacia v Cherbourg 27. septembra: Kuropa v Bremen 3. oktobra: Majestic v Cherbourg 4. oktobra : Bremen v Bremen 5. oktobra: Lafayette v Ilavre Conte »ii Savoia v Genoa *> oktobra: Manhattan v Ilavre Normantlie v Ilavre »bra : Berengaria v Cherbourg 15. oktobra : Bremen džunke, morajo družbi plačeva ti letno najemnino, zato so pai trapastega, ko za dru_,e kopi-1 zavarovani napram vsemu, kai čiti denar. Da bi z vedro mo-Jbi jih moglo doleteti. drostjo užival radosti tega živ-\ Člani kluba imajo posebne! Europa v Brei ,. . , . . . i . n-« i 1 ~ : 1 oktobra: ljenja, — to je moje geslo in zaprisege, lakole zaprisezejo Aquitania v C moja življenjska modrost. —j zvestobo: — Ce bi izdal klub J oktobra: (r<*spod Hallberg-Broicli je s to Rdeče orhideje, naj se mi glava ženitno ponudbo pred 1(M) leti j spremeni v zmaja; če bi prodali V zares dobil ženo, ki je ust resda I njegovo tajnost, naj divje -vi-; \v"Ji,in™on v nav vsem njegovim pogojem ii. mu | nje raztrgajo moje telo in naj obljubila, da bo izpolnjevala j psi raznesejo moje kosti in ko- njegove zali t <'ve. A že čez pol sti mojih prednikov na vse stra leta sta se ločila. ni sveta. KLUB RDEČIH ORHIDEJ ENA SAMA BESEDA lierbourfr Rex v Genoa lie tie Fram-e v Ilavre re v I lil vre Nortnanilie 25. oktobru: Majestic v CherlM»urc Roma v Trst ltrt-uii-;) v lirt-iiH-n Nadaljevanje s 3. *g se izpraznile. Newtou je hodil kar naprej in naprej, dokler ni dobil hotela in se je 11-legel na posteljo. Toda ure in ure ni mogel zaspati, spet in spet je bilo eno samo vprašanje: "Gospod...? Gospod!" Zjutraj se je zavedal, da ga prešinja en sam občutek, da ga je strah, da se ne bo mogel nikoli spomniti tistega imena. Osemdeset tisoč dolarjev, ki >o bili njegovi, čeprav z nepoštenostjo. Za ta denar je dolge štiri leta trpel v ječi; ta denar ga je čakal, da ga povede v novo življenje — 111 le eno samo besedo potrebuje, eno samo preprosto, majhno besedo, ki se je pa ne more spomniti. S pestmi se je bil po čelu, zadeval se je ob ljudi ko pijanec, opotekal se je sem in tja, ko sta ga podila strah in groza. "Gospod.. . ? G«»spod___!" — >r>eda, le ena sama beseda." Začel je hitreje stopati in ne da bi -e zmenil za promet, je divjal kar naprej in naprej. Saj je plesala beseda pred i jim, le ujeti jo mora. Slednjič 11111 je ležala reka pred nogami. lesketala sei je v odsevu zvozila na jasnem nebu. Ali ni bilo ondi. na igrajočih te gibih vode zapisano ti>to »-me? Stoj. prijeti te moram... zaslužil sem... trpel sem zate... Naglo je zdrevil po se spet prikazal na površju... Mahoma je strahovito zakričal in > poslednjimi nadčlov eš k i 111 i močmi zarjul: "Brompton... — ga že i-mam... Brompton je tisto i-me..." Tiho je tekla voda, majhen val se je odbil od osamelega obrežja reke. Nato je bilo spet vse mirno. PO KRVAVIH SPOPADIH V SOUTH CAROLINI Narodna garda države South Caroline vzdržuje rod pred tova rno Pelzer Manufacturing Co. v Pelzer, S. C., kjer so se vršili krvavi spopadi med štrajkarji in stavkokazi. En delavec je bil usmrčen, -dvaindvajset pa r anjenih.