Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov. Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek. Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 56-24. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. — Tika: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec.—Dopisi naj se pošiljajo na naslov Klagenfurt 2, Postfach 124 Letnik XI. Celovec, petek, 4. maj 1956 Štev. 18 (732) Prvi maj v znaku bližnjih volitev Letošnji prvi maj je bil močno v znamenju bližnjih volitev in je bilo v govorih, namenjenih prazniku dela, čutiti tudi mnogo izrazitega predvolilnega boja. Prav zato pa je delovno ljudstvo po vsej državi še bolj dostojno in praznično obhajalo svoj dan. Tudi naša ožja domovina — Koroška se je uspešno vključila v to praznovanje, saj so bile različne prvomajske prireditve po vseh dolinah, tako v številnih večjih in manjših krajih, še prav posebno veličastne pa v Beljaku in Celovcu. Nedvomno je bila višek prireditev na Koroškem socialistična slavnost v Celovcu, tako prvomajska povorka skozi mesto kakor tudi manifestacija v Land-haushofu, kjer je govoril deželni glavar Ferdinand Wedenig. Ob spremljavi cele vrste godb se je po celovških ulicah razvila impozantna parada, v kateri so sode-olvala močna zastopstva vseh najrazličnejših poklicev in organizacij, robove cest pa so obkrožali tisoči Celovčanov. Zborovanja v Landhaushofu se je udeležilo go- V Beogradu so uradno objavili, da bo maršal Tito na povabilo Vrhovnega sovjeta in sovjetske vlade uradno obiskal Sovjetsko zvezo. Obisk je predviden za mesec junij. Še prej pa bo maršal Tito obiskal Francijo. Tako obisku v Franciji in še posebno ,v Sovjetski zvezi pripisujejo velik pomen. V Beogradu ocenjujejo obisk v Sovjetski zvezi kot nov prispevek za okrepitev sodelovanja med obema državama. »Obisk predsednika Tita v Moskvi — je med drugim rečeno v beograjski »Politiki« — bo tudi okrepitev tistih sil, ki verjamejo v nove odnose med državami in socialističnimi strankami, ki temeljijo na neodvisnosti in enakopravnosti, medsebojnem spoštovanju in miroljubnem sodelovanju«. Tudi o obisku v Parizu poudarjajo, da bo prav tako prispeval k okrepitvi stikov in sodelovanja med Jugoslavijo in Francijo, hkrati pa k stabilizaciji razmer v Evropi. Ob tej priložnosti poudarja podpredsednik francoske vlade Mendes-Fran-ce, da vlada v Franciji za Titov obisk veliko zanimanje, tako zaradi njegove velike osebnosti, »ki jo občutijo vsi, ki so imeli možnost biti v njegovi bližini«, kakor tudi zaradi globoke privrženosti francoskega ljudstva Jugoslaviji. V osebi predsednika Tita — pravi Mendes-France Ne morejo iz svoje kože tovo več kot 10 000 ljudi, katerim je, kakor že omenjeno, spregovoril deželni glavar Wedenig. V svojem govoru je deželni glavar najprej govoril o prvem maju kot prazniku delovnega ljudstva, nato pa prešel na bližnje volitve in dejal, da 1. maj ni bil vedno dan borbe za svobodo, marveč tudi dan praznovanja. Letos pa je 1. maj spet dan borbe, kajti 13. maja bo avstrijsko ljudstvo z glasovnico odločalo o svoji bodočnosti. Na socialističnem volilnem zborovanju minuli petek v delavski zbornici v Celovcu je deželni glavar Wedenig v svojem govoru med drugim zavrnil tudi tisto zlonamerno nasprotno propagando, ki napada socialistično stranko zaradi tega, ker jo koroški Slovenci podpirajo. Dejal je, da skušajo politični nasprotniki s tem, da mu — pozdravljamo uglednega državnika in zastopnika države, ki je zaradi svoje nepremagljive hrabrosti in plemenitih teženj poklicana, da ima veliko vlogo v izgradnji boljšega in miroljubnega sveta! Jugoslovanski veleposlanik pri Fšglu Po Tanjugovem poročilu z Dunaja posnemamo, da je jugoslovanski veleposlanik v Avstriji dr. Uvalič minuli teden obiskal zunanjega ministra Figla, ki ga je povabil na razgovor. Govorila sta o perečih vprašanjih s področja odnošajev med obema deželama. Po razgovoru s Figlom je jugoslovanski veleposlanik odpotoval v Beograd. Dušan Bravničar imenovan za generalnega konzula V jugoslovanskem uradnem listu je bilo že lanskega decembra objavljeno, da' je bil dosedanji Urad za zvezo FLRJ v Celovcu spremenjen v generalni konzulat. Na tej podlagi je jugoslovanska vlada imenovala dosedanjega šefa Urada za zvezo, svetnika veleposlaništva Dušana Bravničarja, za generalnega konzula, njegovega namestnika Mladena Devide-ja pa za konzula. Zvezni prezident dr. Korner je dne 4. aprila podelil temu imenovanju eksekvatur. Govoreč o volitvah in volilni borbi, je govornik nakazal predvsem razlike na gospodarskem področju tako v prvi republiki, ko socialisti niso bili zastopani v vladi, in danes, ko soodločajo v vseh vprašanjih. Poudaril je tudi metode, ki se jih poslužuje OeVP v volilni borbi. Med drugim je zavrnil propagando s tako imenovano ljudsko delnico in dejal, da je vsakemu delovnemu človeku vsekakor ljubša socialistična ljudska delnica, namreč zagotovljeno delovno mesto. očitajo titokomunizem, samo nahujskati javnost proti socialistom. Za te kroge — je dejal — je vse v najlepšem redu, če gre šef ljudske stranke Raab v Moskvo, če pa socialist Wedenig obišče Ljubljano, je to izdajstvo, ker gre — tako lažejo brez vsakega sramu — sprejemat povelja. Spričo teh izpadov je deželni glavar poudaril, da je za prijateljstvo z jugoslovanskimi narodi v enaki meri kakor je prijatelj vseh narodov sploh in da je to pač izraz njegovega socialističnega življenjskega naziranja. Ko se je dotaknil tudi jezikovnega vprašanja na Koroškem, je deželni glavar po-vecrl, da je imel že v mladosti priložnost naučiti se tudi slovenščino, pozneje pa še nekoliko hrvatsko, madžarsko in italijansko ter da bi mu bilo ob njegovem nedavnem obisku v Ameriki zelo koristilo, če bi znal tudi angleško. Mnenja sem, je dejal, da je zelo pametno znati več jezikov in da slej ko prej velja: Čim več jezikov znaš tem več veljaš. Danes ko govorimo o potrebi združene Evrope, bo vedno bolj potrebno znati čim več jezikov. Povsod že prodira to spoznanje, samo pri nas na Koroškem se še vedno najdejo ljudje, ki se v svoji omejenosti in nestrpnosti temu spoznanju zoperstavljajo. O Slovencih je govornik dejal, da so razmeroma mlad narod, ki prej ni imel možnosti razvoja. Če se je na Koroškem večinski narod lahko prej gospodarsko in kulturno razvil, tedaj je samo njegova dolžnost, da pomaga šibkejšemu, da čim-prej doseže enako raven v gospodarskem in kulturnem življenju. Deželni glavar je tudi poudaril, da je mir tista velika dobrina, ki si jo vsi, zlasti pa delovni ljudje želimo, da pa bo mogoče mir ohraniti samo tedaj, če bodo narodi drug drugega upoštevali, se razumeli in si medsebojno pomagali. Maršal Tito bo obiskal Francijo in Sovjetsko zvezo Prijateljstvo med narodi — izraz socialističnega življenjskega naziranja Kdrntner Landsmannschaft, ki trdi, da je nepolitična in nadstrankarska organizacija, je smatrala za potrebno, da je zlorabila svoj letošnji občni zbor za hujskanje proti pravicam slovenske narodnostne manjšine na Koroškem. Nočemo se tu podrobneje baviti z zelo neresnimi izvajanji bivšega ministra Šumija; ki je pač že zelo star in ne more več iz svoje nacionalistične kože, ustrojene in izoblikovane se v času nacionalnega zatiranja v stari monarhiji. Kam je ta nacionalizem tudi prvo republiko dovedel, smo doživeli vsi. Vse pa kaže, da se niti Šumi sam niti na občnem zboru navzoča plešasta in osivela generacija ni kaj prida naučila iz naukov komaj minule krvave dobe pobesnelega nemškega nacionalizma. Prepričani pa smo, da bo v novem casu mlajša generacija, ki za tovrstne izbruhe nestrpnosti k sreči nima več smisla, razumela, da je naša država tudi s sprejemom manj-sjnskih zaščitnih določil v državni pogodbi kotela poudariti, da se odreka preteklosti in da hoče tudi z njihovo izvedbo omogočiti in jamčiti demokratični razvoj ter mirno in strpno sožitje obeh narodov na Koroškem. Avstrijska delegacija v Evropskem svetu V predzadnji številki našega lista smo poročali, da je bila na zadnjem zasedanju Evropskega sveta sprejeta v to organizacijo tudi Avstrija. Ob tej priložnosti sta avstrijsko delegacijo vodila zunanji minister ing. Figi in državni tajnik dr. Kreisky. Na sliki (AND/Keystone) vidimo avstrijsko delegacijo poleg predstavnikov drugih držav-članic. Elternrecht, člen 7 in volitve V volilni kampanji je za stranke, ki na Koroškem nimajo nič pozitivnega povedati, spet enkrat v nevarnosti dežela. FPO, ki v pomanjkanju slehernega programa poudarja le še fraze preživelega nacionalizmi, proti kateremu svari sam njihov zgled nemški kancler Adenauer, bo 10. maja 1956 v Celovcu celo »marširala za enotno, svobodno in nedeljeno Koroško«. OVP pa kliče za svoje zgubljene pozicije v deželi na pomoč vse svoje ministre z Dunaja, ki morajo potem tukaj izustiti vsaj na dvojezičnem ozemlju tudi nekaj fraz o »Elternrechtu«. Da se pri tem ne počutijo dobro, povedo tozadevne sila nejasne in meglene formulacije. Ker pa gre pri teh osebah za samega kanclerja, ki hoče biti »edini« tvorec Državne pogodbe, in za zunanjega ministra, ki je kot »edini« to Državno pogodbo podpisal, pa je tudi tem volilnim Izjavam treba posvetiti pozornost. K temu nas sili tudi uradno sporočilo o prvi seji ministrskega komiteja za izvedbo člena 7 dne 25. aprila, po katerem je bilo sklenjeno, »da bo v teku nadaljnjih pogajanj dana zastopnikom deželnih vlad in prebivalstva priložnost za neposreden razgovor z ministrskim komitejem«. »Volkszeitung« je to sporočilo spremenila kar v svojem smislu in namesto zastopnikov prebivalstva postavila »zastopnike staršev«, ki naj bi bili njeni »Eltemvereini«. K vsem tem polivam bi omenili le, da Državna pogodba v členu 7 vsebuje točne določbe v zaščito avstrijskih državljanov slovenske in hrvatske narodnosti. Državna pogodba je veljaven in glede teh določb tudi ustavni zakon. Načelna odločba dunajskega nadsodišča celo ugotavlja, da je Državna pogodba zakon, ki je obvezen za sleherno oblast, čeprav še ni »izvedbenih odredb«. To je tudi povsem jasno, ker gre za Državno pooodbo, sklenjeno med aliiranimi in asociiranimi silami po eni in med republiko Avstrijo po drugi strani. Po zgoraj omenjenih izjavah in sporočilih pa vse kaže, kot da bi sploh šele šlo za to, ali bo člen 7 izveden ali ne. O tem naj bi po Figlovi izjavi odločalo šele ljudstvo in to ne ljudstvo manjšine, v katere zaščito je morala Avstrija prevzeti to obveznost v Državni pogodbi, temveč neko ljudstvo, ki je po pisanju glasila koroške FPO nastalo leta 1945, po mnenju drugih pa sploh šele letos ob priložnosti debate nekega celovškega srednješolskega profesorja — slavista v okviru neke mladinske organizacije, ko je le-ta govoril v imenu »nemcev«, to je, »der Stummen«. Res čudno ljudsvto, ki se rodi v glavi enega samega človeka, ko potrebuje neke argumente za svojo politično kariero! Tu se očitno zamenja pojem ljudstva z neko strankarsko-politično koncepcijo in zato tudi ne more niti ne sme biti tak pojem ljudstva merodajen za državne odločitve iz obvez Državne pogodbe. Državna pogodba jasno določa obveznosti države v zaščito avstrijskih državljanov slovenske narodnosti in le-te ima država poslušati, ne pa tistih, ki po direktivah Siidmarke in izrazitih sovražnikov slovenskega ljudstva hočejo ta zaščitna določila spremeniti v njihovo nasprotje. Nasprotno, Državna pogodba v § 5 člena 7 celo izrecno brani slovensko ljudstvo kot manjšino pred sovražnimi naklepi takih šovinistov. To je treba enkrat jasno povedati in mimo tega ne bo mogel niti ne zunanji minister Figi niti njegov naslednik kot predsednik ministrskega komiteja za izvedbo člena 7. Dejstvo, da je prav zunanji minister predsednik tega komiteja, da domnevati, da pri obveznostih iz člena 7 ne gre zgolj za notranje obveznosti, marveč za obveznosti mednarodnega značaja. Iz Ne dati, temveč vzeti... % tega gledišča Izbije le še bolj na dan potreba resnične vsestransko zadovoljive rešitve tega vprašanja. Mi vsaj želimo tako rešitev, da ne bi bilo nikdar več mednarodnega spora zaradi manjšinskega vprašanja, marveč bi prav manjšina v polni enakopravnosti blažila vse eventualne spore med sosednima državama in ju povezovala na osnovi aktivne koeksistence na vseh področjih kulturnega in gospodarskega sodelovanja. Smatramo, da rešitev dvojezičnega šolstva na osnovi tako imenovane pravice staršev in razni drugi napadi na naše ljudstvo v zvezi s predlogi koroških Slovencev za izvedbo člena 7 v skupni spomenici niso pripravna pot za tako rešitev, pač pa sta bolj pripravno izhodišče narodna strpnost in dvojezična splošna šola, ki ne loči po narodnosti in po svetovnem nazoru in se je povsod tam, kjer se je resnično izvajala, obnesla v korist mirnega sožitja v deželi. Le-ta bo vzgajala novi rod tudi v duhu narodne in svetovnonazome strpnosti, ki je najtrdnejši garant demokratičnega razvoja in mirnega sožitja v deželi. Pri teh volitvah gre po besedah zunanjega ministra Figla tudi za odločitev, ali naj bo o naši šoli odločala »pravica staršev«, kakor jo pojmujeta OVP in Sudmar-ka, ali pa bo šolsko vprašanje rešeno po socialistični zamisli splošne šole, ki jo predstavlja na našem ozemlju dvojezična šola. Mi pa se pri tem š" zavedamo, da gre sporedno s šolskim /prašanjem pri volitvah tudi za rešitev določb člena 7 na sploh. Kdor je za odstranitev narodne mržnje, za mednarodno sporazumevanje in mirno sožitje v deželi, kdor je za demokratično izvedbo člena 7 v duhu strpnosti, bo dal glas tistim socialističnim politikom v deželi, ki jim strpnost ni samo na ustih, marveč so jo brez dvoma v večji meri dokazali kot DVP-jevski veljaki in FPO-jevski hujskači. Dr. Franci Zwitter V današnjem uvodniku so med drugim tudi izvajanja zunanjega ministra Figla na nedavnem predvolilnem zborovanju v Št. Jakobu v Rožu o tem, kako si predstavlja izvajanje člena 7 Državne pogodbe, postavljena na pravo mesto. Nekaj stvarnih ugotovitev in pripomb je k Fi-glovemu govoru objavil tudi »Slovenski poročevalec« v pismu uredništvu, v katerem piše Janko Pleterski med drugim: Avstrijski zunanji minister je govoril o izvajanju manjšinske zaščite po členu7 avstrijske državne pogodbe, konkretno, o vprašanju obveznega dvojezičnega pouka na slovenskem in dvojezičnem ozemlju na Koroškem. Znano je, da koroški Slovenci enotno zahtevajo, da naj sedanji šolski zakon, katerega so leta 1945 vse stranke na Koroškem soglasno sprejele, ostane še naprej v celoti v veljavi, to se pravi, vsi otroci na ozemlju, ki ga zakon opisuje, naj osnovni pouk še naprej dobe v nemščini i n slovenščini. »Ta zahteva se naslanja v svojem bistvu na dejstvo, da je v zakonu označeno ozemlje dvojezično in torej odgovarja načelom enakosti, da oba naroda spoznata oba deželna jezika« (Spomenica koroških Slovencev 11. X. 1955). Prav ta v zakonu zasidrana dejanska enakopravnost obeh jezikov na določenem ozemlju pa je predmet silovite gonje in napadov nemških nacionalistov. Oni zahtevajo »pravico staršev«, ki naj odločajo, ne oziraje se na materinščino otrok, ali naj se otroci poučujejo v nemčšini ali slovenščini. Dema-goška zahteva po »pravici staršev« ima izrazito ponemčevalni namen, saj računa na znano dejstvo faktične neenakopravnosti ter socialnega in psihološkega stanja podrejenosti slovenskega življa na Koroškem. Gre torej za dve principialno popolnoma različni in nasprotni stališči glede izvajanja čl. 7 avstrijske državne pogodbe. In kaj je tedaj Figi o tem vprašanju povedal? Figi najodločneje nastopa proti zahtevam koroških Slovencev (»... manjšinska zaščita se nikakor ne sme razlagati tako, da se naj večina ukloni željam manjšine«), on namesto dejanske enakopravnosti z izrednim poudarkom, kot ga od tako odgovornega državnika še ni bilo slišati, zahteva zloglasno »pravico staršev«. Pri tem mu gre še zasluga, da se je prvi od odgovornih državnikov popolnoma brez distanciranja poslužil ponemčevalne trditve o obstoju posebne »vindišarske« narodnosti na Koroškem, katere edina svoboda bi naj bila svoboda germaniziranja: »Ti roditeljska dvojica«, je patetično vzkliknil Figi, »odločaj, v katerem jeziku naj bo tvoj otrok vzgojen v šoli! Pravica staršev mora ostati sveta pravica! Nemci, Vindišarji in Slovenci naj svobodno odločajo o učnem jeziku.« — To so dejanske Figlove besede, to je bistvo njegovega stališča do zaščite koroških Slovencev. Ne dati, temveč vzeti še tisto, kar je pozitivnega v koroške razmere vnesel demokratični zanos po zmagi protihitlerjevske koalicije. Zatrjevanja na koncu Figlovih izvajanj, da je treba skrbeti, da se bodo otroci manjšine lahko vzgajali v materinščini, so po vsem tem brez vsake stvarne podlage in zato le še varljiv okrasek, namenjen naivnim volivcem. Letnik 1937 najprej v kasarne Na seji, ki je bila prejšnji teden pod predsedstvom zveznega kanclerja, je Obrambni svet vzel na znanje poročilo o pripravah za novačenje in vpoklic letnika 1937. Računajo, da bodo z novačenjem pričeli 30. maja ter bo trajalo ves mesec junij. Predvidoma bo ta letnik vpoklican že oktobra tega leta. Občinske in pokrajinske volitve v Italiji Neodvisna socialistična zveza v Trstu za enotnost naprednih sil. Agnelettova SDZ osamljena. Demokratična strnjenost v tržaških okoliških občinah. Medtem ko dosega pri nas volilna borba že svoj vrhunec, se je v Italiji prav te dni začela. Dne 27. majnika — dva tedna za našimi — bodo po vsej Italiji občinske in pokrajinske volitve. Izvzeti sta samo go-riška pokrajina in dolina Aoste, kiei bodo upravne volitve pozneje. Tol«at boc’o volitve v Italiji prvič po Ir.tu 1946 spet po proporcionalnem sistemu, le v občinah z manj kot 10 000 piebl/alci bo ostal v veljavi še nepriljubljeni večinski sistem, ki omogoča povezavo manjših strank z velikimi, ne daje pa prave slike sorazmerja sil. Odkar je pred kratkim potekel rok za prijavo nastopajočih volilnih strank, je zajel vso Italijo val volilnih zborovanj. V večini večjih italijanskih mest se giblje število strank okoli 13. GOSPODARSKI DROBIŽ Brezposelnost v zapadni Evropi Iz pregleda ECE (gospodarska komisija Združenih narodov za Evropo) je razvidno, koliko je znašala brezposelnost v posameznih državah leta 1955 v primerjavi z letom 1954. Podatki se razumejo v odstotkih glede na število zaposlenih. (V oklepajih podatki za 1954): Norveška 0,2 (0,4), Velika Britanija 0,7 (1,1), Francija 1,0 (1,2), Nizozemska 1,0 (2,2), Švedska 1,4 (1,5), Zapadna Nemčija 2,7 (5,7), Danska 3,9 (4,1), Belgija 4,4 (7,8), Italija pa celo 10,3 (10,4), kar pomeni, da je bil v Italiji več kot vsak deseti delavec brez zaposlitve. Angleška letala radi kupujejo Letos v februarju je zaznamovala angleška letalska industrija velik uspeh na področju izvoza. Iz Anglije je bilo v tem mesecu izvoženih letal za skupno 8,049.307 funtov šter-lingov, kar pomeni rekord v dosedanjem izvozu. Največji odjemalec angleških letal je Amerika, kateri sledita Egipt in Švedska. Posebnega pomena bodo volitve za Trst in tržaško področje, ker so to prve volitve odkar je to ozemlje pripadlo Italiji. Tudi v Trstu je priglasilo 13 strank svoje kandidate in sicer: krščansko demokratska, liberalna, republikanska, socialdemokratska in komunistična stranka, Neodvisna socialistična zveza, socialistična stranka skupaj z Ljudsko zvezo, radikalna in monarhistična stranka, neofašistična MSI, Slovenska demokratska zveza, Tržaška unija in Nacionalni ekonomski pokret. Značilno za tržaške razmere je, da je conska volilna komisija brez nadaljnjega odobrila vse vladne, fašistične in monarhistične kandidature in liste, da pa zgolj zaradi nekih formalnih pomanjkljivosti pri prijavljanju ni priznala liste Tržaške unije, tretje največje tržaške stranke, ki je pri zadnjih volitvah pred štirimi leti dobila 27 000 glasov, in da je izločila tudi nekatere kandidate drugih opozicijskih strank. Ce bo ta krivična izločitev kljub protestu obveljala, bo Tržaška unija verjetno pozvala svoje volivce, naj glasujejo za opozicijske stranke. Napredni tržaški Slovenci pod vodstvom dr. Dekleve, Stoke in drugih so po prizadevanjih za enoten nastop vseh socialističnih sil sklenili nastopiti samostojno v okviru Neodvisne socialistične zveze, ki zagovarja nujnost sodelovanja vseh delavskih strank in bo kljub samostojni kandidaturi vztrajala na tem, da pride v bodočem občinskem in pokrajinskem svetu do akcijske enotnosti vseh naprednih sil. Popolnoma osamljen pa bo nastopil prvak takoimenovane Slovenske demokratske zveze Agneletto, ki je dejansko vedno podpiral le protislovensko politiko reakcionarne večine v tržaškem občinskem svetu. Slovenska krščansko socialna zveza in skupina neodvisnih Slovencev, ki sta ga pri zadnjih volitvah še podpirali, sta ga zapustili v spoznanju, da je pod slovenskim izveskom zastopal le svoje koristi, ne pa koristi slovenskega življa v Trstu. V podeželskih občinah tržaškega področja pa je uspelo ustvariti volilno enotnost široke demokratične strnjenosti. V vseh občinah bodo nastopile enotne liste, na katerih skupno kandidirajo predstavniki Neodvisne socialistične zveze, komunisti, pristaši dr. Besednjaka in dr. Tončiča, pa tudi posamezni pristaši Slovenske demokratske zveze. Italijanskim vladnim strankam in Agnelettovi SDZ je samo v nekaterih podeželskih občinah uspelo postaviti svoje kandidate. Spominska svečanost na Kahlenbergu Kakor smo poročali tudi v našem listu, se je lani oktobra pripetila na Kahlenbergu pri Dunaju strašna nesreča, ko je potniško letalo jugoslovanske letalske družbe JAT vsled megle zgubilo orientacijo in strmoglavilo v gozd Pri tem je sedem oseb zgubilo življenje, več pa jih je bilo poškodovanih, medtem ko se je letalo popolnoma razbilo. Na kraju nesreče je avstrijski turistični klub postavil spominsko ploščo, posvečeno žrtvam nesreče, namreč petim Jugoslovanom in dvema Američanoma. Svečano odkritje spominske plošče je bilo 21. aprila in so ob tej priložnosti položili vence pred ploščo generalni sekretar avstrijskega zunanjega ministrstva Schoner, jugoslovanski veleposlanik v Avstriji dr. Radivoj Uvalič in ameriški veleposlanik v Avstriji Tompson. (Slika AND/Keystone) SVETU Beograd. — Jugoslovanska ljudska skupščina, ki je sklicana za prihodnji ponedeljek, bo na ločenih sejah Zveznega sveta in Zbora proizvajalcev obravnavala med drugim tudi osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o agrarni reformi in kolonizaciji. Washington. — Ameriški trgovinski minister je izjavil, da se je v letošnjem prvem četrtletju občutno povečala trgovina med ZDA in Sovjetsko zvezo ter deželami ljudske demokracije. Zlasti se je povečala menjava kmetijskih pridelkov in industrijske opreme. Berlin. — Vzhodnonemško notranje ministrstvo je amnestiralo »določeno število pripornikov, ki so bili obsojeni zaradi delovanja za tuje ali zahodno-nemške vohunske organizacije«. Med amnestiranimi je več članov zahodno-nemške socialnodemokratske stranke. Rabat. — Plemena španske Zahodne Afrike zahtevajo, naj se tudi to ozemlje priključi k Maroku. Sklenila so, da bodo tako dolgo bojkotirala špansko upravo in trgovino, dokler ne bodo ugodili njihovim zahtevam. New Delhi. — Indijska vlada namerava del dohodkov verskih ustanov izkoristiti za uresničevanje drugega petletnega gospodarskega načrta. Posebna komisija bo proučila gospodarsko stanje samostanov in verskih ustanov, nakar bodo izdelali zakonski predlog, po katerem bodo morale vse verske ustanove pošiljati vladnim organom poročila o svojih dohodkih in del teh odvajati vladi za investicije v gospodarstvu. New York. — Grški stalni delegat v OZN Palamas je razdelil vsem članom OZN dokumente, ki vsebujejo poročila o britanskih grozodejstvih proti grškemu prebivalstvu na Cipru. Med zločini, ki so navedeni v dokumentih, so: nasilje, nadlegovanje žensk, kraja, uničevanje privatne lastnine, umori itd. Grčija posebej očita Veliki Britaniji, da je na Cipru vzpostavila »kolektivno odgovornost« prebivalstva. Moskva. — V poučenih krogih zatrjujejo, da bo sovjetski ministrski podpredsednik Mikojan poleti obiskal Argentino, Brazilijo, Urugvaj in nekatere druge države Latinske Amerike. Mikojano-vo potovanje v Južno Ameriko naj bi bilo v skladu z obširnim sovjetskim načrtom za razvoj trgovine med Sovjetsko zvezo in raznimi južno-ameriškimi državami. Havana. — Zaradi vojaškega upora, do katerega je prišlo konec tedna v Ma-tanzasu na Kubi, a ga je vlada kmalu uspela zadušiti, je kubanska vlada za tri mesece ukinila ustavo. Bivšega predsednika republike so aretirali, nad Ma-tanzasom pa je bilo razglašeno obsedno stanje. Berlin. — Po vseh znakih sodeč bodo v kratkem izpustili še zadnjih pet velikih vojnih zločincev: Hessa, Funka, Speera, Donitza in Baldurja von ' Schi-racha. Kot opravičilo navajajo, da je vzdrževanje zaporov v Spandau z 2000 celicami predraga zadeva. Na misel, da bi obsojene nacistične veličine lahko premestili v kak drug zapor, verjetno ne bodo prišli. Kairo. — Med egiptovskim predsednikom Naserjem in zunanjim ministrom Fassijem je prišlo do nesoglasij glede razmer v Francoski severni Afriki. Po mnenju Fassija se to vprašanje ne tiče Egipčanov, dočim kaže, da zastopa Naser tozadevno drugačno stališče. Varšava. — Konec tedna je prišlo v poljski vladi do večjih sprememb. Položaje zunanjega ministra, ministra za pravosodje in ministra za državna posestva so prevzeli novi ljudje. Za pravosodnega ministra je bila imenovana Zofij3 Vasilovska, kar predstavlja prvi primer, da je postala ženska član poljske vlade. Moskva. — Po sklepu kolektivnega vodstva bodo v Sovjetski zvezi odstranili velikanski Stalinov kip, ki krasi kanal Volga—Don. Po mnenju Hruščeva predstavlja ta kip preveč »delovnih ur in 30 ton izgubljenega brona«. Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani Čeprav smo Slovenci številčno le majhen narod, se po stvaritvah zlasti na kulturnem področju z vso upravičenostjo smemo prištevati med narode z bogato preteklostjo in s pomembnimi prispevki k občemu kulturnemu razvoju. Da se je slovenski narod vedno aktivno vključeval v plodno tekmovanje z vsemi kulturnimi ljudstvi, dokazujejo tudi njegove številne ustanove na vseh kulturnih področjih. Slovenci nimamo le bogato razvite gledališke umetnosti, marveč tudi številne druge kulturne ustanove, katerih visoka ravan slovi daleč preko meja države. Med te spada brez dvoma tudi ljubljanska univerza, ki se ponaša z vsemi najvažnejšimi fakultetami, poleg tega pa s knjižnico, ki bi bila lahko ponos marsikateri drugi deželi. Veliki slovenski arhitekt in mednarodno priznani mojster Plečnik je iz marmo-ra, naravnega kamna in opeke zgradil stavbo, ki je lahko ponos glavnem mestu slovenske republike. V tem reprezentančnem poslopju je dobila svoje mesto reprezentančna kulturna ustanova Slovencev — Narodna in univerzitetna knjižnica, ki ima tudi svojo bogato zgodovino. Leta 1774 je bila osnovana Licejska knjižnica, ki je podedovala knjige ljubljanskega jezuitskega kolegija in raznih kranjskih samostanov, katere je razpustil avstrijski cesar Jožef II. Knjižnico so precej časa urejevali, pri čemer je imela mnogo zaslug Kmetijska družba in Anton Tomaž Linhart. Biblioteka je bila urejena leta 1791, za javnost pa odprta tri leta kasneje. Že leta 1807 je ta knjižnica dobila pravico do dolžnostnih izvodov iz Vojvodine Kranjske. Leta 1919 je postala osrednja slovenska knjižnica s pravico do slovenskih in jugoslovanskih dolžnostnih izvodov. Naziv Univerzitetna biblioteka je dobila leta 1938, leta 1941 pa se je končno preselila v zgradbo, v kateri je še danes. Po osvoboditvi pa je dobila ta slovenska kulturna ustanova svoj sedanji naziv —- Narodna in univerzitetna knjižnica. Zadnja vojna tudi tej kulturni ustanovi ni prizanesla in se je nekega januarskega dne v letu 1944 zaletelo v zgradbo nemško vojaško letalo. Ob tej priložnosti je zgorelo ali je bilo drugače uničenih kakih 50.000 knjig, med temi mnogo leksikonov in drugih strokovnih knjig, ki jih bo le zelo težko ali pa sploh nemogoče nadomestiti. Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani obsega pet oddelkov: rokopisni oddelek, bibliografski oddelek, grafični in kartografski oddelek, glasbeni oddelek in francoski oddelek. V zgradbi so tri čitalnice, in sicer velika s 176 sedeži, časopisna s 24 sedeži in profesorska z 10 sedeži. Seveda pa ti prostori nikakor ne zadostujejo, ker študentje (posebno v zimskih mesecih) do zadnjega kotička napolnijo čitalnice in tako za druge obiskovalce ni več prostora. Prav tako pa so na tesnem tudi z drugimi prostori, ker je v zgradbi nastanjena tudi filozofska fakulteta. Kakor že povedano, prejema knjižnica dolžnostne izvode iz vseh jugoslovanskih republik, poleg tega pa zamenjava knjige s 129 knjižnicami v 28 državah širom po prireja različne razstave, ki so v zvezi s strokovno ali leposlovno literaturo in njenimi avtorji, Knjižnica izdaja bibliografijo itd. Prav tako pa po potrebi posreduje za svoje čitalce katero koli knjigo iz katere koli knjižnice na svetu. S svojim vsestranskim delom je Narod- <*w"' i 1 Iz marmora, naravnega kamna in opeke je zgradil mojster Plečnik stavbo, ki je lahko ponos glavnemu mestu slovenske republike . .. svetu. Število knjig je znašalo začetkom tega leta okoli 639.000 izvodov, obiskovalcev pa je štela knjižnica leta 1955 104.393. Razen tega opravlja Narodna in univerzitetna knjižnica še mnogo drugih važnih in koristnih del. Tako prireja tečaje za knjižničarje, v razstavni dvorani na in univerzitetna knjižnica v Ljubljani dejansko ena najbolj pomembnih kulturnih ustanov slovenskega naroda: na eni strani zgovorna priča kulturnega ustvarjanja Slovencev, na drugi strani pa vir znanosti študentom, znanstvenikom in kulturnim delavcem. Letošnji dubrovniški festival Letošnji festival v Dubrovniku bo obsegal gledališki in koncertni program. Že vsa leta predstavlja posebno znamenitost uprizoritev Shakespearovega Hamleta na trdnjavi Lovrijenac. Te predstave so obiskali tudi najznamenitejši obiskovalci Dubrovnika, kakor Rooseweltova, Clement Attlee, grški kraljevski par in drugi. Uprizoritev je našla odmev tudi v inozemskih gledaliških publikacijah in jo bodo ponavljali tudi letos. Razen tega nameravajo na istem mestu uprizoriti tudi opero Benjamina Brittena »Ugrabljenje Lukrecije«. V trdnjavi Revelin bodo uprizarjali Cornejl-lovega »Cida«. Od jugoslovanskih avtorjev pa so na programu Hanibal Lučič: »Robinja«, Gunduličeva pastorala »Dubravka«, tretji del Vojnovičeve trilogije »Na teraci« in seveda »Dundo Maro-je«. Od oper so na sporedu »Ero z onega sveta« in Verdijev »Othello«. Na festivalu pa bodo uprizorili tudi troje baletov, Hrističevo »Ohridsko legendo«, Baranovi-čevo »Lectarsko srce« in Lhotkin »Vrag na vasi«. Koncertni program je skromnejši, čeprav obsega vrsto simfoničnih in solističnih koncertov. Med koncertanti na letošnjem dubrovniškem festivalu omenjajo Benjamina Brittena, angleškega pev- ca Petra Peansa, praški trio Zinko Kun-čevo, Miinchenski kvartet in bolgarskega pianista Jurija Bukova. Pevski zbor primorskih študentov bo nastopil v Italiji Moški pevski zbor primorskih študentov »Vinko Vodopivec«, ki že četrto leto deluje v Ljubljani, bo na povabilo tržaške Glasbene Matice v soboto gostoval v Trstu. Za naslednji dan pa so pevci povabljeni v Gorico, kjer bo koncert priredila Zveza slovenskih prosvetnih društev. Za gostovanje v Italiji so se primorski študentje-pevci prav dobro pripravili in obsega njihov letošnji program dolgo vrsto pesmi v sedmih jezikih. Kot pripravo na gostovanje v Trstu in Gorici je imel zbor nekaj koncertov v Ljubljani in raznih primorskih krajih. Med drugim so nastopili tudi v Italijanskem prosvetnem društvu »Paolo Morgan« v Ljubljani, in sicer v zahvalo za pomoč, ki jo temu zboru nudi omenjeno društvo. Kajti vsekakor je lep primer kulturnega sodelovanja, ko je italijansko prosvetno društvo omogočilo primorskim študentom, da so že tri leta brezplačno vadili v njegovih društvenih prostorih. KULTURNE DROBTINEm Gostovanje Jugoslovanskega dramskega pozorišta na Dunaju Na povabilo dunajskega »Burgtheatra« bo gostovalo na Dunaju Jugoslovansko dramsko pozorište iz Beograda. Gostovanje, v okviru katerega bodo uprizorili Držičevo komedijo »Dundo Maroje«, je predvideno za 23. junij, ko se bodo jugoslovanski umetniki vrnili s turneje po Sovjetski zvezi. Dunajčani še precej berejo Dunajske mestne knjižnice zaznamujejo prvič v času svojega obstanka, da si je v enem mesecu izposodilo knjige več kot trideset tisoč vpisanih bralcev. Marca meseca je naraslo število bralcev na 30.396, ki so si izposodili 120.549 knjig. Knjige pa je bralo seve veliko več ljudi, ker je treba k vpisanim bralcem prištevati tudi njihove družinske člane kot sobralce. Reprodukcije slik ameriških slikarjev za avstrijske šole Ameriško poslaništvo je izročilo prosvetnemu ministrstvu na Dunaju reprodukcije 180 slik pomembnih ameriških slikarjev zadnjih 75 let. Ministrstvo bo slike razdelilo na posamezne šole in tako omogočilo, da bo mladina spoznala ustvarja- nje priznanih ameriških umetnikov. Za podarjene slike, ki jih je predal ravnatelj ameriškega urada za informacije v Avstriji Jack M. Fleischer, se je v imenu prosvetnega ministrstva zahvalil vodja generalne direkcije poklicnega šolstva mi-nisterialni svetnik dipl. ing. Franz Cech. (AND) Marija Janežič: 8 Doprinos koroških Slovencev k občeslovenski književnosti in kulturi (Iz gradiva za seminarsko nalogo) V celovško dobo spadajo tudi začetki njegovega narodopisnega in jezikoslovnega raziskovanja oz. zbiranja. Jarnikovo jezikoslovno razgledanost najbolje razberemo iz njegovih pisem Primcu, kjer mnogo govori o slovarskem gradivu. Mnogo lepih koroških besed, katere je marljivo zbiral, najdemo tudi v njegovih slovarjih Versuch eines Etymo-logikons der slowenischen Mundart in Inner-vsterreich in Kleine Sammlung. Več jezikoslovnih spisov in sestavkov, o katerih poroča Janez Scheinigg v Kresu 1883/84, je ostalo v rokopisu, n. pr.: Bildung des Zeitwortes, ein Versuch nach Dobrovskys Methode, Sammlun-?e« der Wurzelworter in den slatvischen čdundarten mit einigen ivichtigen Stammzvdr-tern itd. Jarnik je tudi prvi slovenski dialek-tolog. Plod njegovega delovanja na tem pod-r°čju je razprava Obraz slovenskega narečja “ Koruškoj, ki jo je poslal Stanku Vrazu za Nolo. Tu je Jarnik pokazal, da se nagiba k razovemu ilirizmu. (Ilirizem pomeni v juž-noslov. zgodovini poskus združitve južnoslovanskih narodov v en narod z enim knjižnim Jezikom — opomba ured.) Pridno je zbiral narodno blago in priobčeval narodopisne anke in razprave v Carinthiji in drugod. ot,l se je tudi zgodovine, kjer pa ni povsod uspel. Znamenita je njegova študija v Carinthiji (1826) Andeutungen iiber Kdrntens Germanisierung, ein philologisch-statistischer Versuch, kjer je prvi označil dejansko sloven-sko-nemško narodnostno mejo in zavrnil tiste, ki so že tedaj ponemčevali koroške Slovence. Scheinigg poroča v Kresu 1884, da so Jarnika ob izidu tega članka nemški sosedje in sodelavci v Carinthiji napadli in zasmehovali. Pomen Jarnikovega dela, ki je raznovrstno in obsežno, ni tako velik za občeslovensko literarno zgodovino, kot je pomen njegovega sodobnika Valentina Vodnika, vendar pa pomeni veliko pridobitev za Koroško, ki po Jarniku do Frana Ellerja ni imela več tvorcev umetne poezije. Jarnik je bil prvi koroški izobraženec, ki si je prizadeval za vsestranski kulturni in gospodarski napredek slovenskega koroškega ljudstva. To priča njegovo delo. Od pesnika preko narodopisca, zgodovinarja in jezikoslovca, dialektologa do učitelja za versko, umsko in gospodarsko izobrazbo je deloval in ustvarjal samo za svoje ljudstvo. Kar je Jarnik začel, so nadaljevali Majar, Janežič in Einspieler. Brez Jarnikovega delovanja si ne moremo zamisliti dobe po letu 1848, ko je Celovec postal za 20 let literarno središče vseh Slovencev. Zanimivo in omembe vredno je na Koroškem tudi dejstvo, da so se skoraj vsi koroški kulturni delavci od Jarnika preko Majarja do Einspielerja in Janežiča oprijeli ilirske oziroma vseslovanske miselnosti. To je delno razumljivo iz njihovega iskanja pomoči pri slovanskih bratih zaradi narodne ogroženosti na obmejnem severu, delno pa je to plod njihove romantične narave, kar predvsem velja za Jarnika in Majarja. Jarnik se je navdušil za ilirizem že v tridesetih letih. Iz leta 1836 zasledimo že pismeno zvezo med njim in Stankom Vrazom, ki ga je na svojem potovanju po Koroškem leta 1841 tudi obiskal. Njuno skupno delovanje in razumevanje potrjuje tudi to, da je Jarnik dopisoval v Vrazovo Kolo in Danico Ilirsko. Jarnik je bil učitelj svojemu rojaku Matiji Majarju, ki je postal vnet Ilir in pristaš ideje o vseslovanski vzajemnosti. Tudi Majar se je poznal z Vrazom, se z njim dopisoval in ga spremljal po Koroškem, poleg tega je dopisoval v Kolo in zbiral zanj skupaj z Jarnikom koroške narodne pesmi. Matija Majar, ki si je v svojih spisih dodajal pristavek Ziljski, se je rodil kot sin kaj-zarja leta 1809 v Goričah v Ziljski dolini, umrl pa je leta 1892 v Pragi, kjer je tudi pokopan. Po dovršitvi celovške gimnazije in bogoslovja je služboval po raznih krajih slovenske Koroške, ker pa je bil zaradi političnega delovanja med koroškimi Slovenci preganjan, je moral službovati več let tudi v nemških krajih. Ljubezni do slovenskega jezika in slovenstva se je navzel v celovškem Slomškovem krogu, kjer je tudi začel s pisateljevanjem. Prevajal je za Slomška Schmidove povesti. Pod Jarnikovim vplivom je začel zbirati narodno blago in se je razvil v spretnega narodopisca. Zbral, uredil in objavil je ogromno narodnih pesmi, šeg in običajev, povesti, pravljic itd. v različnih glasilih. Leta 1846 je v Celovcu izdal knjižico Pesmarica cerkvena, ki vsebuje 81 nabožnih narodnih pesmi iz vseh slovenskih krajev, s posebno prilogo napevov za orgle. V časopisih je priobčeval članke in razprave raznovrstne vsebine. Razpravljal je o šolstvu, o rodoljubju, posegal v aktualna politična vprašanja, poročal o celovški čitalnici, pisal spominske članke itd. Iz njegovih narodopisnih člankov je razviden njegov pristno-romantični odnos do pesništva; izražal je željo, da bi se slovenski pesniki učili pri narodni pesmi. V članku Nekaj od Slovencev v Novicah 1844 pravi: . . . bolj ko je pesem podobna narodnim, lep- v • • si ;e. Kot rdeča nit se vleče skozi vse njegovo prizadevanje težnja po kulturnem in posebno jezikovnem združenju vseh Slovanov. Oklenil se je Vrazove misli o stapljanju južnoslovanskih jezikov v enotno ilirsko narečje. Upal je, kot vsi obmejni rodoljubi, da bo to rešitev iz narodne stiske obmejnih Slovencev. (Se nadaljuje) Veselo in žalostno iz Šmarjete nad Pliberkom Borovlje Nedavno je imela Prostovoljna požarna bramba v Borovljah svoj letni občni zbor. Med številnimi udeleženci članstva je mogel načelnik Jožef Smrekar pozdraviti tudi gospoda župana Langa in okrajnega komandanta požarnih bramb gospoda Pol-cerja. V minulem letu je_ boroveljska požarna bramba praznovala sedemdesetletnico svojega obstoja in dejavnosti za koristi in blaginjo bližnjega. Bramba je nabavila tudi nov gasilni voz in črpalko na visoki ročni pritisk. Ko so navzoči vzeli izčrpno poročilo na znanje in ga odobrili, so prešli na volitev novega odbora. Spet je bil za prihodnja štiri leta izvoljen za komandanta Jožef Smrekar, ki poseduje to funkcijo že sedemnajst let. Velinja ves — /eluče Med Želučami in Velinjo vesjo je precejšnja razdalja. Toda razdalja nikakor ni ovira, da bi plamen ljubezni ne segel tudi preko takih zaprek in težav ter ne bi vnel v mladih srcih koprneče želje po združitvi. Želja dveh mladih src se je minulo nedeljo tudi izpolnila. Mladi ženin Stanko Selander, p. d. Pridnjakov v Že-lučah je popeljal svojo brhko nevesto Gu-stijo Krušič, p. d. Rupijevo v Velinji vesi k poročnim obredom. Cerkvene poročne obrede je opravil g. župnik Štih, veselo poročno slavje pa je bilo pri Knabrlu v Velinji vesi. Vriskanje, godba in petje je spremljalo mladi par v novo razdobje njunega življenja. Novoporočenca sta iz zavednih slovenskih družin in člana tukajšnjega slovenskega prosvetnega društva. Ženin se je več let udejstvoval kot odličen igralec in pevec pri društvenih prireditvah. Zato so prihiteli tudi naši pevci, da so mlademu paru čestitali in želeli vse najboljše za bodoče življenje. Stanko je tudi ljubitelj planin in član Slovenskega planinskega društva. Želimo, da bi oni mir in sreča, ko jo človek uživa vrh planin, spremljala tudi mlada zakonca vse življenje ter da bi jima bili nepremakljivi gorski velikani simbol, da bosta tudi vedno stala nepremakljiva na oni poti, začrtani v domači hiši in od njunih staršev. Pokrče Usodna delovna nezgoda se je pripetila minuli petek kmetu Alojziju Peteku. S Francom Mikošem sta v nekem gozdu v Hrovačah požagala močan dob. Ko je drevo padlo, so veje zgrabile nesrečnega kmeta in ga podrle na tla. Močnejša veja mu je predrla v ledvice tako silno, da je Petek na posledicah zadobljene rane kmalu nato umrl. Kakor pred' dvema letoma v Mariboru, se je tudi letošnje IV. redne skupščine Planinske zveze Slovenije na Šmarjetni gori pri Kranju udeležila delegacija našega Slovenskega planinskega društva Celovec. Ko je predsednik Planinske zveze Slovenije, tov. Fedor Košir minulo soboto predpoldne slovesno otvoril skupščino, je velika dvorana Planinskega doma na Šmarjetni gori polno zasedena združevala delegate-planince iz vse Slovenije, ki so zastopali preko 35.000 članov svojih planinskih društev. Razen njih pa so bili navzoči tudi številni gostje, predstavniki oblasti mesta in okraja Kranj, zastopniki planinskih organizacij drugih ljudskih republik in Planinarskega saveza Jugoslavije, predstavniki planinstvu sorodnih množičnih organizacij v Sloveniji ter gostje iz Trsta in Koroške. V vrsti govornikov, ki so skupščini prinašali pozdrave, je stopil na oder tudi podpredsednik našega Slovenskega planinskega društva, tov. Danilo Kupper. V svojem kratkem nago.voru je med drugim poudaril, da je »v zadnjem letu dosežena avstrijska državna pogodba, ki je prinesla državi, v kateri živimo, po polnih desetih letih zavezniške okupacije zaželjeno svobodo, še podčrtala najplemenitejšo nalogo, ki smo si jo zadali že ob ustanovitvi našega planinskega društva: prijateljstvo in bratstvo, ki že od nekdaj vlada med vsemi ljubitelji planin in narave — ne glede na njihovo pokolenje ali jezik, ki ga posamezni govori — slovenski planinci na Ko- Kosov oče Janez, ki se mnogo let z uspehom trudi na svoji lepo urejeni gorski kmetiji, je v zadnjih letih poženil obe hčerki in sina Lekša. Doma je ostal samo še najmlajši sin Hermann, ki bo naslednik na Kosovi kmetiji. Temu svojemu sinu je oče tudi dejal: oženi se, moj sin, mlada žena naj bo opora materi, ki je za svoja leta preobremenjena z gospodinjskimi in kmetijskimi posli. Res si je izbral Hermann svojo življenjsko družico, in sicer kar v Šmarjeti. Kaj-žrovo hčerko Lenčko. Mlada Kajžrova hčerka je delavna, pridna in utrjena ter navajena hribov, tako da je pričakovati, da bo prava Kosova gospodinja. Z uspehom je obiskovala tudi gospodinjski tečaj pri Jurju, ki ga je vodila Milka Wieser-jeva, ter ji bo to znanje brez dvoma tudi precej koristilo. Minulo nedeljo, sicer je deževalo ves dan, je že bila v gostoljubni Gutovnikovi gostilni prava, prijetna in domača kmečka svatovščina. Številno je bilo gostov, ki se jim je na večer pridružilo še mnogo drugih ljudi. Veselo razpoloženje ob dobri in zadostni postrežbi je trajalo do ponedeljka zjutraj, ko so se svatje pričeli razhajati, ženin pa je povedel svojo mlado ženo na Kosov dom. Poleg izkušenega in preudarnega Kosovega očeta in skrbne matere bo klilo na domačiji novo mlado življenje. Poleg napornega dela za obstoj in napredek kmetije bodo v novi celici gojili tudi vrline, ki so lastne Kosovi družini že od nekdaj: delavnost, poštenje in zvestoba svojemu ljudstvu. Prav tako pa bo ostalo pri Kosu doma pristno gostoljubje in še se bodo zbirali ob prazniških dnevih prijatelji in znanci pod Kosovo hruško in si povedali marsikaj pametnega, pa tudi šaljivega. Mlademu novoporočenemu paru čestitamo in kličemo: Na mnoga srečna leta! * Iz Šmarjete nad Pliberkom pa poročamo tudi vest, ki je zelo žalostnega značaja. V ponedeljek zvečer, po veseli svatovšči-ni, so se zbrali v Gutovnikovi hiši nekateri znanci in prijatelji mladega gospodarja Lipeja, da bi mu čestitali ter se nekoliko poveselili na večer pred njegovim godom. Med temi je šel h Gutovniku tudi 64-letni sosed in kmet Jožef Tomaž, p. d. Tomaž. Med najprijetnejšim razpoloženjem se je dogodilo nekaj pretresljivega. Nihče ni slutil hudega, ko se je Tomaž naslonil na nekega gosta, toda postajal je vedno težji in na veliko prepaščenje vseh so kmalu ugotovili, da je oče nenadoma in nepričakovano umrl. roškem gojimo in vnašamo povsod tam, kjer po svojih predstavnikih ali tudi posamič sodelujemo. Želimo in na tem delamo, zlasti v okviru Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, v katero je naše društvo včlanjeno, da bi planinski duh prijateljstva in bratstva zavladal in se utrdil prej ali slej tudi med vsemi sloji koroškega prebivalstva, med obema narodoma, ki skupno živita na isti prelepi koroški zemlji ter med narodi Avstrije in Jugoslavije na sploh.« V tem smislu je skupščini izročil bratske planinske pozdrave našega društva ter ji želel popoln delovni uspeh. Pravo veselje je bilo, poslušati nadvse stvarno, temeljito in obširno diskusijo k poročilu upravnega odbora Planinske zveze, ki je sledila pozdravnim govorom. Udeležili so se je številni delegati in zavzemali načelna ter konkretna stališča k posameznim problemom, ki jih je postavila skupščina na svoj dnevni red. Prav tako je stvarno in temeljito delo v popoldanskem zasedanju posameznih delovnih komisij skupščine vsemu njenemu poteku dajalo obeležje pravega parlamenta planincev. Naj navedemo le eno točko iz dnevnega reda, ki jo je načel nestor slovenskega planinstva, priletni prof. Kunaver in ki je potem tvorila težišče vsega razpravljanja o organizacijskem in propagandnem delu planinskih društev in Planinske zveze: skrb za mladino, njena pritegnitev k smotrnemu planinskemu delu in vzgoja mla- Ugledna in spoštovana Tomaževa družina je bila na mah hudo prizadeta, tem bolj, ker je šele pred nekoliko leti umrla tudi nad vse dobra mati. Pokojni Tomažev oče je bil zgled poštenega, delavnega in gostoljubnega kmeta. Bil je eden izmed najboljših sosedov, ki je z veseljem pomagal vsakemu, komur je le mogel. Kakor je bil on sam in njegova žena, so vzgojeni tudi otroci v zvestobi do svojega ljudstva, kar je družina posebno pokazala med vojno za časa nacističnega nasilja. Neštetokrat so obveščali borce za svobodo v nevarnostih, ki so jim pretile. V gostoljubni hiši so našli vedno zanesljivo zatočišče in oporo. Ko so kmalu po vojni prekopali v komelj-skem gozdu telesne ostanke partizana Ba-štejevega sina, so ga na Tomaževem domu položili na mrtvaški oder, kamor ga je hodila škropit vsa soseska in ga obložila s cvetjem. Mlademu junaku so preskrbeli lep in dostojen pogreb in tudi skrbijo, da njegova gomila ni zapuščena. V četrtek so pokojnega Tomaževega očeta položili ob številni udeležbi žalnih gostov k trajnemu počitku na šmarješkem pokopališču. V Tomaževi družini je nastala široka praznina. Žalujočim otrokom pa naj bo v tolažbo tudi zavest nedeljenega sočustvovanja vseh, ki so prekmalu umrlega očeta poznali in spoštovali. Italijanski vicekonzul Bonoldo je minuli teden ob primerni svečanosti izročil socialnemu referentu pri koroški deželni vladi namestniku, deželnega glavarja Krassnigu odlikovanje prezidenta italijanske vlade in sicer »Zvezdo italijanske solidarnosti, I. razred«. Hkrati je bil odlikovan tudi dvorni svetnik dr. Zojer z »Zvezdo italijanske solidarnosti, II. razred«. Slovesnosti je prisostvoval tudi deželni glavar Wedenig. Podelitev visokega odlikovanja je priznanje namestniku deželnega glavarja Krassnigu kot pristojnemu socialnemu referentu in dvornemu svetniku dr. Zojerju kot referentu za socialno preskrbo za zasluge, ki sta si jih pridobila na področju izmenjave otrok med Koroško in Italijo. V zadnjih letih je bilo namreč mnogo koroških otrok na okrevanju v različnih italijanskih počitniških kolonijah, na drugi strani pa je bilo mnogo italijanskih otrok na okrevanju v raznih domovih koroške deželne vlade ter v domovih preskrbovalnih zvez delavskih organizacij. Tudi po znani katastrofi poplav v Padski nižini je dega rodu v ljubezni do narave in planin. V to smer je že storilo vzorni korak Planinsko društvo Ruše pri Mariboru, ki je v sodelovanju z Društvom Prijateljev mladine in s starši ustanovilo gradbeno zadrugo za zgraditev planinskega pionirskega doma nad Rušami na Pohorju, ki bo posvečen spominu na junaški »Prvi pohorski bataljon« (O tem domu in načrtovanem planinskem počitniškem naselju za mladino bomo o priložnosti še poročali). Na zaključnem plenarnem zasedanju v nedeljo je skupščina sprejela poročila posameznih komisij ter po njihovih predlogih storila tehtne sklepe za bodoče delo na vseh področjih planinskega udejstvovanja. Z izvolitvijo novega upravnega odbora, ki mu spet načeluje dolgoletni izkušeni predsednik Fedor Košir, ter nadzornega odbora in s podelitvijo častnih znakov in pohval zaslužnim planincem je bilo pomembno planinsko zasedanje zaključeno. Družabni okvir sta zasedanju planinske skupščine dala sprejem najvidnejših predstavnikov slovenskega planinstva in gostov pri predsedniku Občinskega ljudskega odbora mesta Kranj, tovarišu Hafnerju, med predpoldanskim in popoldanskim zasedanjem skupščine v soboto ter isti dan sproščeni planinski večer, ki je mnogo doprinesel za medsebojno spoznavanje in izmenjavanje mnenj ter izkušenj, v katero smo se lahko za nas koristno vključili tudi koroški planinci kot gostje na skupščini slovenskih planincev. -or. Iz poročila koroškega Rdečega križa Letošnja majska zbirka Koroškega Rdečega križa bo pod geslom »Darujte za ureditev dnevnih domov za dojenčke poklicno zaposlenih mater«. Koroški Rdeči križ razpolaga s 36 rešilnimi avtomobili. Minulo leto so s temi, avtomobili prevozili 860.000 kilometrov ter izvedli 22.000 rešilnih voženj, kar je povprečno 60-krat na dan. Darovanje krvi je bilo minulo leto na Koroškem izredno zadovoljivo. Za voznike motornih vozil je Rdeči križ priredil kratko šolanje o prvi pomoči pri nesrečah. Pokazalo se je namreč, da so šoferji pri takih primerih povečini zelo nespretni ter si ne vedo pomagati s pripomočki za obvezovanje ran ter pogosto več škodujejo, kakor pa koristijo. Italijanski šofer obsojen Kakor smo že poročali, je nedavno italijanski šofer Aldo Croatto s svojim težkim transporterjem prevrnil voz celovške cestne železnice. Mestni obrati zahtevajo povrnitev škode v znesku 180.000 šilingov. Pri okrajnem sodišču v Celovcu je šofer Croatto svojo krivdo v celoti priznal. Sodnik dr. Petjak ga je obsodil na pet mesecev zapora pogojno na tri leta. Za kritje nastale škode pa je pri banki deponiranih 200.000 šilingov. našlo na Koroškem svoje zatočišče precejšnje število italijanskih otrok, v prvi vrsti iz hudo prizadetih italijanskih družin. Kakor že nekaj let zaporedoma, je tudi za leto 1956 v načrtu izmenjava otrok med Italijo in Koroško. Koroške otroke bodo sprejeli na štiritedensko okrevanje v počitniške kolonjie ob morju, kakor v Benetkah-Lido, Massa Cavariola in Forte dei Marmi. Italijanski otroci pa bodo gostje v Heroldecku, Ledincah ter v novo opremljenem okrevališču v Zgornjih Vo-lančah v občini Vajškra pri Beljaku. Mladi ubežniki Beljaška policija ima zadnje čase večkrat priložnost, da prestreže mladostne ubežnike, ki so namenjeni na jug preko avstrijsko-italijanske meje in preko Italije na »divji zapad«. Med takimi ubežniki so večkrat še šolski mladci, ki pobegnejo od doma povečini zaradi slabih redov v spričevalih in zato iz ljojazni pred starši ali iz strahu pred kakšno drugo kaznijo. V večini primerov pa napoti nedorasle fante k takemu koraku v negotovost bujna domišljija, razvneta s prenasičenim branjem pustolovske plaže in skvarjena po gangsterskih filmih. Nedavno so policisti v Beljaku v nočni uri spet prijeli dva fanta, ki so ju zasačili pri sumljivem opravku pri nekem parkiranem avtomobilu. Ugotovili so, da sta fanta elektrotehnična vajenca iz Dunaja, eden 16 drugi pa 15 let star. Ko so od njiju zvedeli, da imata svojo prtljago skrito v parku, so šli tja, kjer so policisti prijeli še dva druga fanta, ki sta prav tako pobegnila iz Dunaja. Vsi štirje fantje so nameravali preko Italije v Afriko, da bi se prijavili in vstopili v tujsko legijo. Fantje so bili opremljeni z lesenimi krepelci in nožem za šipe, s katerim so verjetno nameravali rezati izložbene šipe. Vse štiri mlade ubežnike so transportirali nazaj k staršem na Dunaj. Delodajalci si delajo skrbi, ali bi jih spet sprejeli v svoje obrate. V elektrotehničnem obratu so bili delovni pogoji ugodni, kljub temu pa so mladinci pobegnili. lIEJBDEEEOi Petek, 4. maj: Florijan Sobota, 5. maj: Iremej Nedelja, 6. maj: Janez Ponedeljek, 7. maj: Stanko Torek, 8 maj: Mihael Sreda, 9. maj: Gregor Četrtek, 10. maj: Vnebohod Bili smo gostje na skupščini slovenskih planincev Italijansko odlikovanje za namestnika deželnega glavarja Krassniga Z a dobre vc>lje> g Shaw in Rodin Shaw je bil eden najbolj vnetih Rodino-vih oboževalcev. Njegovega navdušenja za velikega francoskega kiparja pa sprva vsi Shawovi rojaki niso delili. Ljudem, ki so se izdajali za poznavalce umetnosti, je Shavr zagodel po svoje. Nekoč je povabil nekaj najbolj zagrizenih Rodinovih nasprotnikov ter jim pokazal mapo z risbami in slikami Rodinovih del. »Zadnji Rodi-novi osnutki«, je omenil mimogrede. Navzoči so se ozrli na risbe in počili v smeh: »Takšnih zmazkov še nikoli nismo videli. Kaj takšnega niti Rodinu ne bi pripisali itd.« Tedaj pa je Shaw nenadoma presenetil družbo s poraznimi besedami: »Ah, oprostite, pokazal sem vam napačno mapo. Risbe in osnutki, ki jih vidite tu, so Michelangelovo delo.« Raztresen profesor Raztresen profesor predava biologijo in pravi: »Danes bomo napravili znani poskus z žabo. V ta namen sem prinesel s seboj mrtvo žabo.« Profesor seže v žep in potegne iz njega zavitek ter ga skrbno odvije. Iz njega pade obložen kruhek. »Hm,« pravi profesor presenečeno, »dobro se spominjam, da sem že zajtrkoval.« Le malo je še ostalo Eskimov Nad 300 kilometrov daleč se je peljal Eskim Tutu s.sanmi na pasjo vprego od Eskimo Pointa ob zalivu Hudson v južno ležeči Churchill, da bi tam prodal nekaj svojih slonokoščenih izdelkov. Njegova vožnja je bila začetek nevarne nalezljive bolezni, ki je izbruhnila pozimi 1948/49 na severu Kanade. Nihče ni vedel, od kod je ta bolezen prišla, kako se imenuje in kako jo je treba zdraviti. Za to področje pristojni zdravnik dr. Moody je bil prav tedaj na počitnicah. Brzojavno so ga poklicali v njegovo stalno bivališče Shester-field v Arktiki. Tam je našel svoje bolnike ležeče na stopnicah in po tleh majhne bolnišnice. V naselju z 200 Eskimi in 26 belci je bilo bolnih 90 ljudi. Nekateri so že umrli. Tisti, ki so ozdraveli, so bili omrtvičeni. Šlo je za otroško paralizo. Že prej pa je zajela področje, kjer žive Eskimi, tuberkuloza. Zbolelo je 10 odstotkov vseh prebivalcev. Teh dveh bolezni Eskimi sploh niso poznali, dokler niso prišli v stik z belci. Dr. Moody je brž, ko je izbruhnila otroška paraliza, odredil karanteno na področju 130.000 kvadratnih kilometrov. To je bila površinsko največja karantena v zgodovini človeštva ali v zgodovini medicine. Bolezen se je razširila tudi na druga področja in nazadnje potem prenehala. Šele pozneje je dr. Moody zvedel, da so pred nekaj dnevi, preden je Tutu prispel v Churchill, odpeljali nekega vojaka, obolelega za otroško paralizo. Zdravnik je dajal zdravniške nasvete večinoma po radiu. Bil je tudi prvi, ki je uporabljal na arktfč- Sonce kot vir mraza Ravnatelj laboratorijev francoskega inštituta za znanstvene raziskave že vrsto let proučuje sončno energijo in njeno uporabnost za industrijske in druge namene, nedavno pa je izdelal hladilnik, ki izkorišča sončno toploto za pogonsko silo. Aparat ima polcilindrično stoječe zrcalo, ki zbira sončne žarke v žarišču, kjer je rezervoar napolnjen z amoniakom. Pod Učinkom sončnih žarkov se plin segreva in stiska, nato pa v toku skozi cev izgublja del kalorij in se zgoščuje. Razpršilec pordeli amoniak po zraku in tako nastane °iraz. Ta proces se v zaprtem prostoru pojavlja. Plin komprimirajo podnevi, skozi razpršilec pa ga spuščajo ponoči. Hladil-Qik baje dela več let, pri tem pa izkorišča samo sončno energijo. s hitrostjo blizu 29 tisoč kilometrov na uro, toda ne vsi hkrati. Opremljeni bodo z instrumenti, ki bodo radiobrzojavno pošiljali na Zemljo podatke o zemljiški površini in raznih pojavih v atmosferi. . ' 1MI :m Eskimi potujejo iz kraja v kraj s sanmi, ki jih vlečejo psi, najveeji prijatelji prebivalcev visokega Severa. nem področju Geigerjev števec, s katerim je našel v zemlji več dragocenih rudnin. Navezal je stike z Eskimi in ugotovil, da se jih zahodna civilizacija še ni dotaknila. Na arktičnem področju KanaLe je živelo prvotno 35.000 do 50.000 Eskimov, ostalo pa jih je kvečjemu še 9.000, tako usodne posledice je imel izbruh strašne bolezni za eskimski rod. Eskimi pa delno izumirajo tudi zaradi pomanjkanja hrane. Največ pa jih pobero nalezljive bolezni. Živali, s katerimi se hranijo, je čedalje manj, ker jih pobijajo beli lovci kar z brzostrelkami. Prvotno ie živelo na tem področju 2,000.000 severnih jelenov, zdaj pa jih je samo še 650.000. Ali so ženske res klepetulje? Dvanajst umetnih satelitov Ameriški strokovnjaki nameravajo prihodnje leto izstreliti v vesoljstvo dva— Uajst umetnih satelitov. Ameriški kongres pa bo moral za te načrte odobriti še 19,262.000 dolarjev. To bo ameriški prispevek k mednarodnemu fizikalnemu letu 1957/58. Umetni sateliti s premerom 50 do 75 centimetrov bodo krožili okrog Zemlje Izkazalo se je, da moški po krivici očitajo ženskam, da so klepetulje, da preveč govore. Da jim delajo krivico, dokazujejo govorilni rekordi, ki pripadajo izključno moškim. Svetovni prvak v tej »stroki« je 30-letni Irec Kevin Shelhan, ki je lani v decembru nepretrgoma bral, govoril, kričal in šepetal celih 133 ur. Poslušalo ga je 12.000 ljudi. Shelhan je popil 20 skodelic čaja in pokadil 120 cigaret, da ne bi omagal. S tem je znova dosegel rekord in posekal Rusa iz Vladivostoka, ki je nepretrgoma govoril 131 ur. Tudi na gledaliških odrih so taki rekordi pogosti. Seveda pa jih ne moremo primerjati s Shelhanovim. V nekem londonskem gledališču je moral neki igralec izgovoriti zapored 3000 besed, za kar je potreboval 16 minut. Tudi neki nemški radijski reporter, ki'improvizira na odru po- govore in intervjuje z neizurjenimi laiki, je prišel do sklepa, da govore moški več kakor ženske, ki se jim očita klepetavost. Neki poljski profesor je leta 1937 nepretrgoma 26 ur govoril o napakah in slabostih žensk. Med drugim je trdil, da ženske preveč govore. Menda se ni zavedal, da bi moral ta očitek nasloviti predvsem nase. V mnogih parlamentih je že star običaj, da nekateri govorniki izigravajo svoje politične nasprotnike prav z dolgotrajnimi govori. Ta način političnega boja je bil dolgo časa priljubljen v Ameriki, dokler niso pred debatami govorov omejili. Vendar pa se še sedaj dogodi, da govori neki senator iz Teksasa nepretrgoma 23 ur. V angleškem Spodnjem domu pa neki poslanec, ki je bil 20 let na tem položaju, ves ta čas sploh ni odprl ust. Ali že veste, da . . . ... da obstaja neka čudaška vrsta rib, ki si grade gnezda? ... da so zajci v smrtni nevarnosti zelo pogumni? Neredko uidejo lovskim psom na ta način, da skočijo v vodo in jo preplavajo. Plavajo pa dokaj dobro, saj zmorejo celo priti preko manjših ne preveč deročih rek. Isto lastnost kažejo tudi plahe jerebice, ki plavajo samo takrat, kadar jim grozi kakršna koli nevarnost na suhem. ... da tehtajo najlažji helikopterji le 300 kilogramov? ... da dosežejo najhitrejši reaktivni aero- plani tudi 3000 kilometrov na uro, a samo za kratek čas? ... da živi v Južni Ameriki stonoga, ki se le enkrat na leto eno noč iskri v najlepših mavričnih barvah? ... da je neka vojna raketa dosegla brzi-no že nad 6000 kilometrov na uro? ... da so najvišji prebivalca na svetu Indijanci, ki prebivajo v gorah mogočnih Andov v Južni Ameriki do 6000 metrov visoko? ... da so ameriške letalske sile naročile poseben balon z gondolo, ki naj bi dosegel višino 27.000 metrov? Uporabljati ga nameravajo za skakanje s padalom iz velikih višin. Padalci bodo opremljeni s posebnimi zaščitnimi oblekami in maskami za kisik. Padalo se bo avtomatično odprlo šele pri višini kakih 4.500 metrov. KRIŽANKA 4 z 3 9 • • ♦4 • • • • • • b • • • • T A 8 t • • • 9 10 n 'IZ • • • 43 •t *% 45- • • • • A A • « » • 4* • • • t • • • t 49 Vodoravno: 1. veliko naselje, 6. neumen, 7. vzklik, 9. ne poseduješ, 11. domača žival iz vrste perutnine (2. skl. množine), 13. svetloba, 14. žensko ime, 16. imam voljo, 17. važen organ, 19. tanka tkanina. Navpično: 2. glavni števnik, 3. nam sveti in nas greje, žalostno je, če se skriva za oblake, 4. števnik, 5. mati zakonskega druga, 7. pasji lajež, 8. vzpetine, 10. luži, močvari, 12. naplačilo, (2. sklon), 15. še ne rabljen, 18. staroslovanska pijača. Divjanje se spremeni v naglico. Na podlehti pritiska vsa teža telesa, ki se zvija in poganja nazaj. Zdaj leva zdaj1 desna dlan se izteza proti konici rova. Hoče se obrni: i. Plaziti se z glavo naprej — to je hitreje, potegneš se z vsem telesom. Toda že je v tesnem delu rova, kjer se ko-niaj telo prerine. Mora po rakovo naprej. Telo je zmeraj težje. Podlehti so ko* svi-hec. Počil bi. Ne! Še nekaj metrov do jaška. Gornji zobje mu do bolečin pritiskajo na spodnjo ustnico. Premetava se neurejeno, nazaj, samo nazaj. Pri jašku mu roke omahnejo kot mrtve. »Takoj ven, v barako,« mu šepne Ljubo. »Pa Štefan?« »Ga bom jaz počakal.« »Toda, rekli smo . . .« »Izgini! Da se ne bomo gnetli pri izhodu. Pri dviganju v barako bodi previden!« Kradoma se splazi pod Polov pograd. Prisluhne: popolna tišina. Zaseda? Čakajo bas z revolverji in zmagoslavnimi obrabi? Cantalupo, Machi, Molinaro, Vicedo- mini... Toda Ljubo je: rekel, naj takoj izginem v barako. Da ne bo prepozno? Nalahno prične dvigati desko. Odločilni trenutek. Dih mu zastane. Desko nekdo* od zgoraj nagloma dvigne. Roka, ki je iskala po temi, ujame njegovo. Polo mu pomaga ven. Še nikdar ni s tolikšnim olajšanjem zagrabil vlažne prijateljeve reke. Polo mu pove, da je strel padel pred triintrideseto* tik nad* rovom. Miloš mu pogleda v obraz: desna obrv mu nemirno vztrepetava. Miloš med samotnimi, puščobnimi prehodi odhiti prod devetnajsti baraki. Po glavmh poteh opazi skupine ljudi, ki se nagloma zbližujejo in razhajajo. Prešine ga star spomin: Ko je bil še majhen, so imeli doma v veliki košari kup mladih zajčkov; otroci so se igrali z njimi, pobrali enega iz košare, ga nerodno mečkali in nazadnje spet vrgli nazaj*; morali so ga malce pohabiti, ker je šepcl. In zajčki so se vsi vznemirjeni nagnetli okrog njega, se ga dotikali, se niso mogli ločiti od njega ... Taki so se se mu zazdeli ljudje s Canal grande, ki so ta hip stikali glave in tekali sem ter tja, pretreseni od nenadnega strela. V devetnajsti novo* presenečenje: okrog njegovega pograda stojijo marešalo Milo-chi in še dva karabinjera. Miloš je obupno miren: »Izdani smo. Rov je odkrit!« Na njegovem ležišču je vse razme*ano: srajce, robci, knjige, zapiski in mamini zeleni lončki, v katerih mu je pošiljala medu. Z obupom pogleda na to revno razstavo znanih predmetov. »Pazim, da ne bodo česa podtaknili, prašički,« mu šepne Poženel, ki gleda kot ris na stvari in na roke karabinjerov. Milošu nenadoma šine v glavo: »Zakaj me niso pri rovu počakali, če kaj vedo?« »Sezuj čevlje!« mu ukaže Milochi in pokaže s prstom na njegove močno blatne čevlje. Miloš je žalos no nevoljen na samega sebe: pred odhodom iz kleti s: jih je pozabil očistiti. Karabinjer odtrga na notranji strani podlogo in izvleče izpod nje pet velikih, svetlih bankovcev po* tisoč lir. Denar je bilo s* roga prepovedano nositi pri sebi. Tudi najmanjšo' vsoto je bilo treba prijaviti in oddati na komandi. Miloš je skrival denar za beg. Karabinjera ga vkleneta. Odvedejo ga. Še vedno ga muči zaradi rova... Z obrazov karabinjerov je težko kaj razbrati: marešalo je molčeč in uraden, čeprav ga imajo za dobričino, njegova spremljevalca pa sta važna in enostavno surova v rejeni obraz. »So* me morda zasumili na komandi, kjer je Taras ukradel specialko? Je za vsem Can* alupo? Ali pa Glavač? Mogoče me je Paa izdal? Ne, t ega ne verjamem. Za denar v podlogi so marali od nekod zvedeti. Morda me je opazoval Glavač, ko sem ga skril?« Čez pol ure je Miloš visel na visokem kolu. Z rokami na hrb u je bil privezan nanj. Konci prstov so se dotikali tal, pete so bile v zraku. Zahajajoče sonce mu je svetilo v oči. Veriga se mu je zajedla v roke, da so bile modre in nabrekle. Dlani, podlehti, noge, ves život ga je bolel, da bi tulil. Vse naokrog ni bilo nikogar... Muke mu je ublažil usmiljeni mrak nezavesti. NEVIDNA RVAČA Med triintrideseto in žičnimi ovirami je bil najlepši prostor za popoldansko sončenje. Baraka je gledala proti jugu in sonce se je upiralo naravnost vanjo; onstran žic pa so se oči lahko napasle zelenja travnikov, murv in zoreče koruze. Črt in umetnik Niko* sta ležala prav nad teleskopom, na desni od njiju je bil Taras, še naprej proti desni in na levi pa so se zvrstili nagci v kopalkah iz triintride-see in iz drugih barak. V stražarskem stolpu onstran žic se je vrtel nemiren alpinec. Zdaj pa zdaj mu je pogled obvisel na golih telesih, potem pa ga je hipoma umaknil in se oziral po pokrajini in proti vasi, ki je tonila v zelenju. Črt je prebiral Nikova skicirko. V kampu se je Nikov duh spet razigral... tu so risbe internirancev, ki postopajo, polega-jo in posedajo, kakor lesene lutke, v katerih ni več življenja, ampak ie še priča- ZA GOSPODINJO IN DOM Banane SO odlično hranivo v čem je zelenjava pomembna? Banana je sadež, ki ga odlikujejo visoka hranilna vrednost, dober okus ter prijetna aroma. V tropskih krajih je banana ljudem tako običajna hrana kot pri nas krompir. Po sestavinah na hranilni vrednosti je banana precej podobna krompirju, le ima zelo zrela banana manj škroba, zato pa toliko več sladkorja. Dajemo jo bolnikom kot dodatek k dietni hrani. Rudninskih snovi ima banana več kot katerakoli druga rastlina ali bolje rečeno sadje. To je tudi zelo lahko prebavljiv sadež, ki ga lahko dajemo že polletnemu dojenčku. V dietni prehrani pa naj bi banane uživali predvsem bolniki, ki bolehajo na ledvicah, črevesnih boleznih in sladkorni bolezni. V tropskih krajih si pripravljajo banane na najrazličnejše načine, zlasti pa jih suše na soncu. Iz banan izdelujejo tudi Tako izgleda nasad banan moko, ki je mnogo redilnejša in veliko lažje prebavljiva od moke naših žitaric Posebno okusna je moka iz banan, pomešana s kakaom. Prebivalcem naših krajev so banane prava slaščica, samo da so prenekaterim le težko dosegljive, to predvsem zaradi visoke cene. Če bi ocenjevali zelenjavo oziroma njeno vrednost le po množini hranljivih snovi, bi ne zavzemala v prehrani tako pomembnega mesta, saj vsebuje največ 3 °/o beljakovin, do šest odstotkov sladkorja, do 4 % celuloze, vse drugo pa je voda. Prava vrednost zelenjave pa je v bogastvu vitaminov in rudninskih snovi (kalcij, kalij, magnezij, železo, klor in žveplo), za zdravje pa je zelenjava pomembna tudi zato, ker prihajajo z njo v človeški organizem lužnate snovi. V vsakdanjo hrano prinaša zelenjava prijetno sremembo in pospešuje prebavo, gospodinjam pa pomaga za pripravo čim bolj pestrega jedilnega lista. Če z zelenjavo ne ravnamo pravilno, izgubi del svojih dragocenih sestavin. Čim dalje stoji zelenjava potem, ko smo jo izpulile, pripravile, odrezale in podobno, tem več hranljivih snovi izgubi. Zato je največ vredna tista zelenjava, ki pride iz vrta ali polja direktno v lonec, ali pa sveže na mizo. Nabrana zelenjava izgubi precej vitaminov. Zelenjavo je treba pred uporabo oprati, to pa čim hitreje in hkrati čim bolj natančno. V vodo izluži velik del topljivih rudninskih snovi in vitaminov. Napak torej ravna gospodinja, ki pusti zelenjavo v vodi tudi po več ur, pa tudi tista branjev- ka, ki zelenjavo osvežuje z močenjem. Oprana zelenjava naj se posuši na cedilu, ovenelo solato prav tako operimo in pustimo kaplje na njej. Nekatere gospodinje imajo navado, da opirajo zelenjavo, katere se drži mrčes, s slano vodo. To pa je napak, ker slana voda pospešuje izločanje rastlinskih sokov. Korenja petršilja in druge zelenjave ne olupimo, marveč ga le dobro operemo. Z lupljenjem bi namreč odstranili glavno zalogo rudninskih snovi in vitaminov, ki so tik pod lupino. Izjema je le zelo stara zelenjava, ker je njena lupina že zelo olesenela in zaradi tega težko prebavljiva, razen tega pa ovira pri kuhanju mehčanje notranjih delov rastline. Zelenjavo čim prej segrejemo do vrelišča. Počasno naraščanje temperature močno pospešuje razpadanje vitaminov, zato denimo zelenjavo kuhat že v vrelo vodo. Kuhanje naj bo čim krajše. Razkuhana zelenjava ni vedno najboljša. Zlasti vitamini so občutljivi za dolgo segrevanje, hkrati pa izhlapijo tudi dišeča rastlinska olja, ki dajejo prijeten okus. Primerno zrezana zelenjava se hitreje skuha, toda zrezati jo je treba pred kuhanjem. Vsak stik zelenjave z zrakom zmanjšuje njeno vrednost. Vodo, ki se je v njej kuhala zelenjava, ne zlijmo proč, ker bi s tem uničili najdragocenejše, zato z njo zalijemo juhe ipd. Pri čiščenju zelenjave ne pozabimo, da vsebujejo največ vitaminov prav zeleni listi. Korenčkovo zelje je na primer vse polno vitaminov, zato ga ne zametujemo. Skušajmo ga vključiti v jedilnik vsaj v toliki meri kot petršilj. Grahove luščine, cvetačini listi in podobni »neuporabni« deli zelenjave so kaj pripravna osnova za razne zelenjavne juhe. Petršilj je zelo zdrav, saj vsebuje vitamina A in C, zato ga pogosto uporabljajmo, predvsem tako, da z njim potresemo že pripravljeno jed. PRAKTIČNI NASVETI Steklenice za mleko čistite s krompirjevimi olupki. Prav lepo jih boste tudi umile, če boste natrgale časopisni papir, ga stlačile v steklenico ter nalile malo vode in stresale steklenico, dokler ne bo papir pobral vse maščobe. Nato je treba steklenico temeljito splakniti z mrzlo vodo. Prav tako boste lahko očistile steklenice, v katerih je bil petrolej, s peskom ali apnenim mlekom. Ne pozabite na vrv za sušenje perila in ščipalke. Treba jih je od časa do časa oprati, da ne bi prišli madeži na belo perilo. Krtače za lase boste lepo očistile z otrobi, če jih boste drgnili drugo ob drugo. Če so postale ščetine že zelo mehke, postavite krtačo za dobrih pet minut v čisti amoni-jak. Nato jih pa sušite daleč od ognja, ne da bi jih otresale. Ko bodo suhe, bodo ščetine spet trde. ZDRAVSTVENI KOTIČEK Nov način operiranja želodčnih čirov Docent v Innsbrucku dr. Erchard Kux je postavil teorijo, da so mnoge bolezni naših dni posledica prevelike razdraženosti vegetativnega živčnega sistema. Prej je živel človek bolj mirno. Življenjsko važna živca vagus in simpatikus sta lahko iz možganov neovirano harmonično regulirala', funkcije organov (srce, pljuča, želodec, čreva in žleze), nervoznost, razburjenje, hrup, nemir in strah pa zdaj preveč dražijo vegetativna živca. To pdvzroča bolezni, kakor so želodčni čiri, zožitev srca, naduha in tuberkuloza. Dr. Kux meni, da je vegetativni živčni sistem odvečen. Odkril je preprosto operacijo, ki ta sistem izloči. Namesto da bi bolniku z želodčnim čirom prerezal trebuh in mu odrezal znaten del želodca (tako imenovana želodčna resekcija), ga dr. Kux položi tako, da leži s trebuhom na operacijski mizi. Pod lokalno anestezijo mu napravi kratek rez na hrbtu in mu skozi pljučno mreno omrtviči pljučno krilo. Potem potisne votlo iglo v pljuča. Tedaj začne delovati tako imenovani endoskop. V tej drobni cevki sta zamotana optična na- V petih minutah je vse opravljeno! prava in električni operacijski nož, tako imenovani termokauter. Kakor skozi teleskop gleda zdravnik v pljuča in hitro najde v njih dva živca: vagus in simpatikus. Ko ju s termokauterjem stisne, spusti skozi napravo kratek udarec električnega toka in živca sta prerezana. Duh po praženem mesu da znak, da je operacijski poseg končan. Potem kirurg odprtino zašije. Vsa operacija traja največ pet minut. Takoj po njej lahko bolnik je in pije celo močno žganje. Dva dni po operaciji pa že spet lahko redno dela. Želodčnih čirov ne čuti več. Dr. Kux je napravil že nad 2000 takšnih operacij in vse so se posrečile. Živec simpatikus je alarmni živčni sistem. Ta živec potiska v kri hormon adrenalin, kadar grozi nevarnost ali kadar se človek prestraši, in tako pripravi telo za boj. Cesto nastane zaradi tega previsok krvni pritisk. Živec vagus opravlja živčni sistem prebave in spanja. Ta živec proizvaja želodčno kislino in izdela je preveč, kadar ima človek hude skrbi, kadar se jezi in razburja. In tako nastanejo želodčni čiri. Dr. Kux prereže živca vagus in simpa- tikus in tako loči možgane od organov. Da je to moč storiti, so vedeli zdravniki že prej. Toda operacija je bila nevarna in negotova, ker niso vedeli, ali lahko živca prerežejo. Če so prerezali simpatikus, je začel vagus premočno delovati in nasprotno. Šele ko je dr. Kux odkril opeva: O z rezom 2 cm, se je odločil za istočasni prerez obeh živcev, da ju omrtviči. In uspeh je pokazal, da je imel prav. Želodčni čiri izginejo v razmeroma kratkem času, ker niso bolezni, marveč samo simptomi. Želodčni čiri nastanejo zaradi premočne želodčne kisline, ki draži živec vagus. Po operaciji ne morejo več nastati prevelike količine kisline in čiri se zacelijo. Izkušnje so pokazale, da deluje želodec tudi potem, kc je njegova živčna zveza z možgani prerezana, sam s svojim živčnim sistemom nemoteno in čisto dobro. Dr. Kuxova operacija ugodno vpliva tudi na druge bolezni, kakor so angina pek-toris, visok krvni pritisk, vse vrste želodčnih bolezni, levkemija in tuberkuloza. Ta operacija pospešuje tudi zdravljenje raka z raznimi zdravili. kovanje... tam so skice posameznikov iz kampa. Črtu sta ugajali zlasti dve. Na prvi je Niko sam z divje rastočo brado; z grozo strmi v roko, v kateri mu dogoreva ogorek. Pod sliko pa je napisano: »L’ultima cica*«. — In druga: mlad možak z rokami v žepu; sredi kretnje je hipoma obstal in se udržal, da ni storil nekaj velikega, za kar se je bil že sprožil. Pod risbo pa z majhnimi črkami napisana besedica: »Škoda«. Skodla, da gnijem v tej luknji... je pomislil Črt. »Pojdimo pod prho,« je predlagal Niko. »Ne grem,« se je uprl črt. »Zakaj ne? Saj si ves potan!« »Bi me takoj spe: zgrabila revma!« Niko, Taras in drugi so odšli. Črt je ostal sam. »Raje se pražim na soncu, čeprav mi je obupno vroče,« je sklenil. »Lahko bi mi prav ta čas nekdo zasedel mesto, pa ga ne bi mogel pregnati.« Pretegnil se je po tleh in nastavil uho na zemljo; kakor da bi ga nas*avil na majhno žepno uro: od daleč je ni slišati, ko pa jo pritisneš k sebi, jo slišiš: enakomerno, nežno, tiho, a razločno. »To je Štefan... Ljubo, Miloš in Štefan so v popoldanski izmeni.« Že vež dni se je Črt prvi prihajal sončit nad' teleskop. Bal se je, da si ne bi kdo * Zadnji čik. drug prilastil tega mesta. In vedno ga je vleklo, da bi se kakor drugi šel oprhat. Ohladil bi se in bi laže prenašal to pasjo vročino. Saj je poprej ni nikdar sončil, to je bilo za študenre. Zato mu je zdaj teže. Za hip bi odhitel z drugimi, se prerinil med prve in se vsaj malo zmočil; saj ni trebe celo uro čepeti pod prho in ji nastavljati roke, noge, prsi, hrbet, kot to dela Niko. Toda že sama možnost, da bi •a ča;s lahko kdo legel na njegovo mesto, ga je vedno odvrnila od teh zapeljivosti. Danes pa se je domislil nečesa drugega: morda bi odšel pod prho po Nikovem povratku in ga poprosil, naj mu čuva meso? »Niko ne bo slišal tajnega tiktakanja. To je skorrj gotovo. Kakor kak profesor je. Če bi ga pa le slišal, saj je naš, lahko bi mu zabičali, naj molči. Toda odkritje je odkritje. Samo tisti, ki delamo v teleskopu, smemo vedeti zanj. Tudi partijci ne vedo vsi. Tako je nevarnost naj-mrnjša. In Niko! Mnogo se druži s 'enen-teji, pije, mnogo govori... Ne! Prav v tem prikrivanju, v teh tisočerih majhnih previdnostih, v tem je vse. Najmanjša napaka je lahko usodna. Taki trenutki so pri vseh vel;kih podvigih, dasi so navadno kratki, pri teleskopu pa se vlečejo dneve in dneve, tedne in tedne in kdo ve, kdaj bomo na koncu. Nikdar prav ne veš, kdaj lahko z najmanjšo nepremišljenostjo podreš vse. Vzemimo: grem pod prho, pozabim skicirko na svojem mestu, nekdo jo hoče pogledati in se vleže prav nad teleskop. Štefan močneje udari z zagozdo ob kamen, neznanec ga sliši, četudi ni nagnil glave k zemlji. Lahko da ne pos*ane pozoren, lahko pa postane, pokliče še druge, nastavi uho, vsi nastavijo ušesa, prisluhnejo, ugibajo, govorijo o tem vse naokrog, konec. .. Ne! Zaradi prhanja ne tvegam niti1 lasu. Prav zato sta me Štefan in Dušan poslala sem.« Niko, Taras in drugi so se vrnili. »Ni vode.« »Zaprle so jo, svinje!« »Morda bi jih poprosili zanjo!« »Se jih nič ne prime!« »Tako kot nas!« »O, nas se sonce prime!« Zakrohotali so se in polegli. Črt je zopet prelistaval mapo. Živo, vprašujoče: »Kaj pa ta skica za spomenik madoni?« Znano je bilo, da je komanda naročila Niku, naj bi izdelal spomenik madoni, ki bi stal sredi kampa. Niko zaupno, s prstom na ustih, skoraj šepetaje: »Sabotiram... Glej te madonine skice: kako so povTŠne, napravljene tjavdan, samo da jim nekaj pomolim pod nos, kadar pridejo gledat. Zadnjič so me poslali po ilovico izven kampa. Napravil pa nisem nič. Pridi pogledat v moj atelje v skladiščni baraki, boš videl! Vsak dan znova pre- mečem ilovico, da je osnutek vedno malo drugačen. Čutijo pa že, da jih vlečem za nos. Na tihem se jezijo! In koliko vina in kruha so mi že znosili na račun te ma-done!« Nikove svetle, skoraj vodene oči so lokavo zaigrale. »Zakaj pa madone nisi odklonil?« Niko pridržano, prizadeto, z dlanjo na prsih, kakor v obrambo: »Nisem mogel. Če bi jo naravnost odklonil, bi mi vzeli atelje in moje risbe. Nikdar jih ne bi spravil ven, zaplenili bi mi jih. Preprečili bi mi delo. Tako pa bo isti učinek: Nikove madone ne bodo nikdar videli... Vem, kaj misliš! Nekateri mi naravnost očitajo: ,Niko dela madono za fašiste, Niko pozdravlja z dvignjeno taco, Nika zalivajo z vinom, saj je več pijan ko trezen.'« Ogorčeno, brez spakovanja, s pogledom iz oči v oči: »Črt, povem ti, tudi moje delo ni od muh. Lej, poleg te skracane madone skrbno izdelani osnutki za spomenike Iya' nu Cankarju, Rihardu Jakopiču in Antonu Aškercu. Ivan Cankar sredi Ljubljane! 1° ta Jakopič, lej ga!« Navdušeno, kot na žebljevo glavico: »In karikatura Machija! Ga nisem zadel-prasca?« (Se nadaljuje) NAPREDNIH GOSPODARJEV UREJUJE SEKRETARIAT SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE Kalto švicarski krnel j c gospodarijo v svojih gozdovih Najprej so mi povedali, da je v Švici dve tretjini občinskih in skupnih gozdov, zasebnih je samo ena četrtina in državnih 6 odstotkov od celotne gozdne površine. Pri nas menijo, da je Švica polna gozdov, dejansko pa pokrivajo samo eno četrtino celotnega ozemlja gozdovi. Vendar so vsi gozdovi skrbno negovani. S prebiralnim načinom sečnje in ob dobrem razumevanju z gozdarji imajo zdrave sestoje, polnolesno zleknjeno rast drevja, ki daje čist. malo grčav les. Kako so to dosegli? V prebivalcih Švice je ukoreninjena močna ljudska gozdarska zavest! Švicarski kmet je ponosen na gozdove in ga prav nič ne moti, če je gozd njegova zasebna lastnina ali pa občinski. Dalje so kmečke družine nekako od sredine prejšnjega stoletja do prve svetovne ▼ojne v razdobju treh rodov temeljito preuredile planine in ustvarile tam, kjer so imeli prej oguljene pašnike, sočne senožeti in travnike. Zavestno so določili dokaj ostro mejo med gozdom in senožetmi. S tem so dosegli dvojno korist. Z izdatnim izboljšanjem krmske osnove so dvignili živinorejo in mlekarstvo na za-vidno višino, s tem pa tudi dohodek kmf tije. Z intenzivnejšim in urejenim gozdarjenjem pa sekajo zdaj nekoliko manj lesa, kakor ga priraste vsako leto. Toda les je zdrav, dolžinski, malo grčast in izkupiček ugoden. Imajo svoje združenje in splošno lesnogospodarsko centralo. Tam ni toliko preklarije s cenami, kakor pri nas. Razlike v cenah so malenkostne, saj je lesa dovolj in odloča le kvaliteta. In še tretja značilnost je zbudila mojo pozornost. Kar začudil sem se, ko sem videl, da ima švicarski kmet polno razumevanje za svojo občino in svoj okraj (kanton). Švicarski kmet se zaveda, da je občina ona skupnost, v kateri soodloča o vseh važnih gospodarskih in socialnih vprašanjih. Večkrat se pogovorijo na zborih in če je potrebno, brez nadaljnjega doplačujmo dodatne davke za posebne namene, 0 čemur so se predhodno pogovorili. Kadar pa napravijo plazovi večjo škodo, dobijo pomoč od kantona ali pa iz državnega proračuna. Mnogi kmetje pravijo, da so gozdovi lahko občinski. Iz teh gozdov dobijo potrebni les, v zimskih mesecih pa imajo zaslužek pri sečnji, spravilu in prevozu. Čisti dohodki gozdov pa se po proračunih Pravično razdelijo. Gozdarstvo v Švici nam kaže še mno-Ro zanimivosti. Obvezna je gradnja gozdnih cest. Kantonalna oblast prispeva 30 do 40 odstotkov stroškov izgradnje, ostalih 60 do 70 °/o Pa krijejo iz izkupička za les seveda za določeno razdobje. Gozdarski strokovnjak mora razložiti na zboru gozdnih posestnikov gospodarsko upravičenost, preden kmetje in njih občina odobrijo gradnjo ceste. Gradijo že desetletja po določenem vrstnem redu. Mreža gozdnih cest je že gosta, tako da omogoča intenzivno gozdno gospodarjenje. V Švici imajo vaške gozdarske odbore. Člani vsakega odbora pregledujejo skupno z gozdarji odkazovanje posekov, določajo, kakšne sortimente bodo izdelali in kolikšen bo zaslužek delavcev in voznikov. Važno vprašanje je tudi prodaja lesa. skupne potrebe gredo le manjše količine lesa iz občinskih gozdov, drugega v glavnem prodajo. Čisti dobiček vplačajo Predvsem v rezervni sklad za skupne koristi občine. Švicarski kmet gleda na občinski gozd kot na svojega. V stoletjih sta Se oblikovali ta značilna zavest in skrb Za skupni občinski gozd. Privatni gozdovi švicarskega kmeta so Zelo podobni našim. Največ vidimo iglav-Cev- predvsem smreko, pomešano z borov-cem, jelko in bukev, posamezno pa jesen m javor. Na prvi pogled so podobni enosobnim gozdovom. Pri natančnejšem pregledu pa ugotovimo, da prevladuje prebi-ralni gozd. Na golo že desetletja ne sekalo več. Zelo pogosto ugledamo sredi gozdov manjše, 10 do 15 arov velike skupine v Prlr°Sno zraslega mladja. S tem skušajo doseči v gozdovih raznolično strukturo, večjo odpornost in večji prira-stek. Sicer pa švicarski kmetje še vedno podsejejo mnogo sadik in pravočasno čistijo, redčijo in opravijo druga gozdna dela. Prav tega skrbnega gozdarskega dela v naših kmečkih gozdovih pogrešamo. Na kmečko gospodarstvo odpade v Švici dva in pol hektarja gozda, na parcelo pa povprečno le dve tretjini hektarja. Kmečka gozdna posest je tam tako kot pri nas razdrobljena. Na hektar pa imajo tam približno 230 kub. metrov lesne gmote, dočim je pri nas povprečje le 110 do 120 kub. metrov. Letni prirastek znaša 4 do 5 polnih metrov, pri nas povprečno tri. Švicarski kmet si je že v začetku tega stoletja uredil osnove svojega gospodarjenja: sočni travnik, veliko mleka in prireje, oskrbovan gozd — večji prirastek, boljši les! Očitajo jim le, da pokurijo še preveč drv, v povprečju polovico posekanega drevja. Vendar se poraba električnega toka in premoga veča. Drva prodajajo po dobri Krmilni ohrovt (Markstammkohl) je rastlina, ki daje mnogo zelene krme; le-ta je izvrstna hrana za živino, predvsem za molznice. Krave, krmljene z ohrovtom, dajejo več mleka. Največ krmilnega ohrovta pridelajo v Angliji in Franciji. Dobro uspeva v globoki srednje težki zemlji in v krajih z vlažnim in bolj hladnim gorskim podnebjem. Proti mrazu in slani je odporen. Pridelujejo ga tudi na lažji vlažni zemlji, vendar daje tam manjši pridelek. Zemljišče zanj je treba pripraviti prav tako kot za vse kapusnice. Velik pridelek dosežemo na zemljišču, kjer je prej raslo žito. Ne priporočamo ga sejati ali saditi po oljni repici, kolerabi in kapusnicah. Prav tako ni dobro, če ga naslednje leto ponovno sadimo na isti njivi. Zemljišče moramo dobro pognojiti s preležanim gnojem (na ha ga damo 200 do 300 stotov). Koristno je, če dodamo še 150 — 200 kg 40 °/o kalijeve soli in 250 do 300 kg superfosfata. Če zemlji primanjkuje apna, jo moramo še apniti. Krmilni ohrovt lahko sejemo na njivo ali na gredo, od koder ga pozneje presajamo. Setev je odvisna od tega, kdaj želimo imeti krmo. Če jo potrebujemo poleti, ga moramo sejati marca ali aprila v poltople grede. Sadike presajamo aprila ali maja. Kdor ga namerava silirati ali krmiti svežega pozimi, ga naj seje pozneje, sadike pa sadi po strnišču ječmena, Amerikanci pravijo, da za vsak kilogram mesa, ki ga pridobi krava v zadnjih 60 dneh pred telitvijo, dobimo od nje po telitvi 25 litrov mleka več. Iz tega je razvidno, da moramo kravo presušiti 60 dni pred telitvijo, v sušni dobi pa jo moramo dobro krmiti, da si nabere rezervo beljakovin in rudnin, da bo po telitvi lahko dala več mleka. Na višku molznosti je krava v tretjem tednu po telitvi in obdrži pri dobrem krmljenju to molznost okrog 2 meseca, nakar prične molznost padati, ker ji rezerva tedaj poide. Zdaj molze samo od krme, ki ji jo dajemo, prej pa je molzla tudi od krme, ki smo jo dajali v zadnjih dveh mesecih pred telitvijo. Kake 3 do 4 ali 7 do 8 tednov po storitvi se krava začne pojati. Krav prvesnic pa dva do tri mesece po otelitvi ne pripuščamo, tako da si opomorejo. Tudi slabo krmljenih krav ne kaže pripuščati takoj. Vrnimo se k vprašanju, kdaj naj krava teli, da bo po teletu do naslednje presu-šitve dala čimveč mleka. Odgovor se glasi, da naj krava teli od decembra do februarja, vendar le tam, kot smo rekli, kjer je dovolj krme, tako da žival 2 meseca pred telitvijo dobro krmijo. Dva meseca krava dobro molze od rezerve, nato molznost počasi pojema in se zopet dvigne, ko pride krava na zeleno krmo. Krava je na ta način dvakrat mladovna. Pri takem sistemu telitve dobimo 500 do 700 litrov mleka več. Vrhu tega imamo mleko pozimi, ko ga je najmanj. V planinskih krajih so sezonske telitve v zimskem času. Krave ceni tovarni, ki izdeluje iz drv sladkorno melaso za živinsko krmo! V švicarskih gozdovih je red. Bolezni in škodljivcev ne poznajo. Živina nima dostopa v gozdove! Živino pasejo na sočnih pašnikih, in to v električnih žičnih ograjah. V gorskem zaselku v višini 1100 metrov nad morjem sem srečal kmete, ki so vozili slamo. Na moje vprašanje so mi odgovorili, da ne steljarijo, marveč raje kupijo slamo. Velik del švicarskih gozdov varuje strma pobočja, da ne udirajo plazovi do gorskih naselij in obdelovalne zemlje. Zato sekajo manj. Ob dobrem prirastku in močni zalogi rastočega lesa je vendar le dovolj prometa z lesom. Ko podira kmet drevje, gleda, da ostanejo v gozdu ena petina listavcev in štiri petine iglavcev. Zanimivo je, da pred rušenjem obsekajo 1 m koreničnika do zemlje tako, da je višina štora ravna z zemljo. Tam ne vidiš štorov, kakor pri nas. M. P. pšenice ali ovsa. Kadar ga sejemo na njivo, porabimo za ha 3 kg semena. Sejemo ga v vrste, po 50 — 60 cm narazen. Seme ne sme priti pregloboko (le 1 — 2 cm). Ko so sadike primerno visoke, jih začnemo postopoma redčiti, tako da so po 30 do 40 cm narazen. Sadike, ki jih dobimo pri redčenju, lahko presajamo ali jih pa po-kladamo živini. Če nameravamo s sadikami zasaditi 1 ha zemljišča, moramo zasejati v gredah 0.6 do 1 kg semena. Sadike za presajanje naj bodo prav tako velike kakor pri kapusnicah. Na dobro pognojeni zemlji sadimo redkeje. Krmilni ohrovt obdelujemo tako kot zelje ali jedilni ohrovt. Med rastjo lahko ohrovtu obiramo liste in jih pokladamo živini. Ko zrase, lahko pokladamo tudi stebla, če niso seveda preveč olesenela. V krajih z bolj milim podnebjem puščajo ohrovt na njivi tudi pozimi, ker mu sneg ne škoduje; prenese do -10° C. Zato ga v toplih zimskih dnevih ali zgodaj spomladi dodajamo živini kot svežo hrano. Ohrovt lahko s pridom siliramo. Ima to prednost, da daje veliko krme (500 do 600 stotov na ha). Čez zimo ga dobro shranjujemo tudi na ta način, da ga sušimo v kozolcih in krmimo suhega. Krmni ohrovt ima 2 #/o beljakovin in 9 °/o škrobnih vrednosti, kar odgovarja krmni vrednosti strniščne detelje. Po hektarju daje ca. 300 q zelenja. pripuščajo aprila in maja, junija gredo na planine, septembra se vrnejo 4 do 5 mesecev breje, nakar telijo do februarja. Že odstavljena teleta, stara 4 do 6 mesecev, že lahko gredo s kravami na planine. Drugače pa je s kravami, kjer je malo krme ali kjer je v rezanici polovica slame ali koruznice. Ako bi te krave telile pozimi in bi bile v času presušitve slabo krmljene, bi že zaradi tega imele malo mleka. Tudi telitve v maju in juniju, ko je dovolj zelene krme, niso primerne, ker so krave v marcu in aprilu stradale. Krave, ki so zimo prestradale, se morajo v maju in juniju opomoči, da si naberejo dovolj rezervne hrane. Tako bi te krave telile konec junija in julija. Julij in avgust sta za telitve najslabša meseca. Ta dva meseca sta vroča in muhe nadlegujejo živino; kjer teleta napajajo, se med njimi rada pojavlja driska, krma je že stara, otave še ni, detelje (druge košnje) tudi ne. V maju in juniju, ko je krma najboljša, je bila krava suha, v juliju in v avgustu pa, ko bi morala najbolje molsti, je krma bila slaba. Tako smo pri slabi krmi dvakrat tepeni. Pozimi imamo malo mleka, poleti pa tudi ne mnogo. Ako kravo v dobi presušitve, to je zadnja dva meseca pred telitvijo, predolgo molzemo ali preslabo hranimo, tudi telička ne bo dobra molznica, ker se ji mlečne žleze slabo razvijajo. Za pravilen razvoj žlez in hormonov moramo kravo dobro krmiti, da si ustvari rezervo vitaminov v jetrih. Ing. A. S. Kako pridelujemo krmilni ohrovt Kdaj naj krave telijo, da bo več mleka Jasnine v letu 1956 Pašnine že nekaj let niso več uradno določene, vendar smatrata inšpektorat za planšarstvo pri deželni vladi in kmetijska zbornica, da za 100 dni paše na povprečnih planinah odgovarjajo naslednje pašnine: mlada goveda pod 1 letom S 100,— ,, 1 —• 2 leti S 140,— (f 2 — 3 leti S 180.— goveda nad 3 leta S 220,— konji 1 — 2 leti S 280.— ,, 2 — 3 leta s 330.— nad 3 leta s 380.— kobile z žrebeti s 450.— ovce s 30.— Pašnina za krave naj se ravna po dogovoru. Zato pašnino mora lastnik paše skrbeti tudi za pastirja in njegovo oskrbo. Zavarujmo živino, ki gre na pašo Vsako leto pride do tega, da živina na paši pogine zaradi strele, zastrupljenja, zloma kosti, naglega napenjanja in bolezni, ki zahtevajo hitro pomoč živinozdrav-nika, ki ga pa ni pri rokah. Za take nesreče ni nobene odškodnine, torej preostane edino zavarovanje. Zavarovalnina znaša 2 °/o od zneska, s katerim zavarujemo žival. Če zavarujemo žival s 3000 šil., znaša zavarovalnina 60 šil. Doba zavarovanja traja od časa, ko zapusti žival domači hlev, do časa, ko se spet vrne nazaj. Odškodnina v primeru pogina ali prisilnega zakola živali znaša 80 % zavarovalnega zneska. Zavarovanje prevzame Versi-cherungsanstalt osterreichischer Bundes-lander Vers. A. G., ki ima svojo poslovalnico v Celovcu, Wienergasse 11. Zavarujmo posevke proti toči V številnih predelih je toča takorekoč vsakoletni pojav. Obseg škode, ki jo povzroči, je najbolj razviden iz odškodnine, ki so jo lani plačale oškodovancem zavarovalnice. Tri milijone šilingov je znašala odškodnina samo na Koroškem, pri tem pa je še velik del kmetov, ki odškodnine ni bil deležen, ker svojih posevkov ni imel zavarovanih proti toči in je še vedno računal, da bo za škodo po toči dobil javno pomoč. Ta pomoč pa je že nekaj let ukinjena, ker sta se država in dežela odločili, da raje dajeta prispevke k zavarovalnini, ker to več koristi. Tako bo tudi letos na Koroškem zaradi prispevka države in dežele za zavarovanje proti toči zavarovalnina znižana za 25 %. Dandanes, ko je na kmetiji težko pridelati potrebni denar in ko tega vsepovsod primanjkuje, je skrajni čas, da vsaj v najbolj ogroženih predelih zavarujemo svoje posevke v celoti proti toči. V manj ogroženih predelih pa zavarujemo vsaj posevke, ki so zahtevali največ izdatkov. S tem se bomo znebili vsaj rizika toče. Riziko, ki ga nosimo v vremenu, v zdravju in produktivnosti živine ter v ceni kmetijskih pridelkov, je itak še prevelik. it grama okrajna oblast Celovec se je preselila Iz svojih dosedanjih prostorov v August Jackschstrasse se je Agrarna okrajna oblast Celovec preselila v Pierlstrasse, baraka 4. Novi sedež se nahaja v barakah v prečni ulici med Tarviser Strasse 30 in Beethovenstrasse. Plemenski sejem za pinegavsko govedo V sredo, dne 9. maja bo v Feldkirchnu plemenski sejem za bike, telice in krave pinegavske pasme. Na sejmu bo 140 bikov ter 50 telic in krav. Vse živali so preiskane na Tbc in Bang. Pričetek sejma ob 9,30 uri. €e svinja no ostane breja Večkrat stojimo pred uganko, zakaj se svinje ne gonijo. Tu je seveda več vzrokov in tudi več odpomočkov. Med drugim priporočajo tudi krmljenje rži. Pravijo, da se prične svinja goniti že po 10 dneh, če ji damo par pesti rži na dan in da ostane takoj breja. Tudi kravam to pomaga. Rž seveda pomaga samo, če je negonje-nju vzrok pomanjkanje mineralnih snovi v krmi. Smrtonosne avtomobilske dirke v Italiji Tudi na Gradiščanskem vlada zmeda zaradi uradnega jezika Kako si pri celovškem sodišču tolmačijo določila člena 7 glede slovenščine kot enakopravnega uradnega in sodnega jezika, smo v našem listd' že ponovno poročali. Hkrati smo tudi ugotovili, da bi bil skrajni čas, da bi pristojne instance končno napravile konec vsem nepotrebnim zmedam in nejasnostim s tem, da bi dale svojim podrejenim uradom potrebna navodila za pravilno izvajanje določil, zajamčenih v Državni pogodbi, torej v zakonih in ustavi. Iz primera, ki se je pred nedavnim dogodil pred sodiščem v Železnem (Eisen-stadt) na Gradiščanskem, pa vidimo, da se mora s podobnimi težkočami kot koroški Slovenci boriti tudi hrvatska manjšina na Gradiščanskem. V neki tožbi kneza Ester-hazyja proti pripadniku hrvatske manjšine se je namreč izkazalo, da si tudi tam sodišče nikakor ni na jasnem glede določil o manjšinski zaščiti. V kratkih potezah je bil potek pred sodiščem v Železnem naslednji: Ko je dobil obtoženec dostavljeno obtožnico, spisano v nemškem jeziku, je opozoril pristojnega sodnika, da kot pripadnik hrvatske manjšine zahteva na podlagi § 3 člena 7 Državne pogodbe upoštevanje hrvatskega jezika kot enakopravnega uradnega jezika tako pri razpravi kot tudi pri razsodbi. Sodnik mu je odgovoril, da hrvatskega jezika ne obvlada in bo zato dopustil le nemški uradni jezik; če pa obtoženec nemško ne bi hotel govoriti, bo k obravnavi pritegnil tolmača. Nato je obtoženec vložil v hrvatskem jeziku spisan predlog za izključitev in odklonitev sodnika in tolmača. Sodišče je predlog po sodnijskem tolmaču prevedlo v nemščino in dostavilo tožitelju tako hrvatski izvirnik kot nemški prevod. V tem predlogu je obtoženec iz- Še ta teden se bodo sestali v Parizu ministri za zunanje zadeve zapadnih dežel, Velike Britanije, Francije, Zapadne Nemčije in Amerike. Glavna vprašanja, o katerih bodo razpravljali, so razorožitev, združitev Nemčije, arabsko-izraelski spor, vprašanje Posarja in integracija zapadne Evrope. Ministri bodo na svojih sejah skušali vskladiti stališča svojih vlad do svetovnih vprašanj, predvsem do splošne razorožitve na Bližnjem vzhodu. Stališča Pariza, Londona in Washingtona se do sedaj precej razlikujejo. Francoska vlada namreč še vedno vztraja, da bi dali pri reševanju RADIO CELOVEC Poročila dnevno: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 19.45, 22.00. Sobota, 5. maj: 5.50 Kmečka oddaja — 8.45 Širni pisani svet: Jesenski dnevi v Sardiniji — 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 10.00 Gospodinjski magacin — 11.45 Oddaja za podeželje — 13.00 Okoli ljubezni — operetni koncert — 14.30 Pozdrav nate — 17.10 Glasba iz filmov — 18.30 Oddaja za prijatelje zborovske glasbe — 20.10 Glasba ne pozna meja. Nedelja, 6. maj: 6.20 Citre veselo zvenijo — 7.25 S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 8.20 Kmečka oddaja — 9.10 Solistični spored — 11.05 Veselo doni, veselo zveni — 13.00 Operni koncert — 14.30 Pozdrav nate — 16.00 Tekma med radio Graz in radio Celovec — 16.30 Otroški oder — 19.00 Športne vesti — 20.00 Godba na pihala — 20.15 Zveneča pomlad. Ponedeljek, 7. maj: 5.50 Kmečka oddaja — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.45 Oddaja za podeželje — 14.00 Poročila in objave. Iz domačih gajev (slov.) — 14.30 Knjižni kotiček — 15.30 Otroška ura: Za vesele male ljudi — 16.35 Znanje za vse — 17.40 Dobra mladinska knjiga — 18.45 Za našo vas (slov.). Torek, 8. maj: 5.50 Kmečka oddaja — 8.45 Medicinski problemi danes — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 črpno objasnil dejansko in pravno stanje z ozirom na § 3 člena 7 Državne pogodbe in hkrati zahteval sodnika, ki obvlada oba uradna jezika, to je nemščino in hrvaščino. Ker pritegnitev tolmača za prevajanje iz enega uradnega jezika v drug uradni jezik zakonito ni dovoljeno, je obtoženec tolmača odklonil in zahteval dvojezičnega sodnika. Nadalje je obtoženec napravil novo vlogo v hrvatskem jeziku, ki jo je sodišče prav tako prevedlo in jo v izvirniku in prevodu dostavilo tožitelju in finančni prokuraturi. Iz tega sledi, da je okrajno sodišče v Železnem, kar zadeva pismene vloge, hrvatski uradni odnosno sodni jezik v smislu ustave dovolilo. Pri ustni obravnavi pred okrajnim sodiščem je osebno navzoči obtoženec po svojem zastopniku ponovno zahteval upoštevanje določila § 3 člena 7, proti čemur pa je nastopil zastopnik tožitelja, češ, da pomeni ta predlog obtoženca, ki da dobro govori nemško, »zlonamerno zavlačevanje procesa«. Zastopnik obtoženca je proti temu vložil ugovor z utemeljitvijo, da zahteva po upoštevanju ustavnopravno zajamčenih osnovnih pravic in svoboščin nikdar ne more biti zlonamerno dejanje. Prav tako je zastopnik obtoženca grajal ves dosedanji pravni postopek, ker pomeni zaradi neznanja jezika sodnika uporaba le nemškega uradnega jezika in neuporaba prav tako zahtevanega in enakopravnega hrvatskega jezika težko kratenje pravnega postopka. Sodnik je nato z ozirom na predlog za izključitev odnosno odklonitev zaradi neznanja hrvatskega jezika v izvajanju svoje sodne službe oviranega sodnika sklenil, da pravni akt predloži nadrejenemu predsedniku sodišča in odgodil obravnavo za nedoločen čas. svetovnih vprašanj prednost razorožitvi, čeprav ne izključuje možnosti, da bi se tudi združitev Nemčije lahko pozneje obravnavala vzporedno z razorožitvijo. Ti razgovori bodo izredno pomembni, ker bosta 14. maja Pineau in Mollet odpotovala na uradni obisk v Sovjetsko zvezo, kjer bosta zahtevala, naj sovjetska vlada sprejme predlog o uvedbi prepovedi izvoza orožja na Bližnji vzhod. Ameriški zunanji minister, ki je že prispel v Pariz, je pri svojem odhodu iz Washingtona izjavil, da bo tudi organizacija atlantskega pakta našla nove poti in tako postala več kot samo vojaška zveza. Gospodinjski magacin — 11.45 Oddaja za podeželje — 14.00 Poročila in objave. Zdravniški vedež (slov.) — 15.30 Ženska oddaja — 16.50 Kulturne vesti — 18.00 Šlagerji — 18.40 Oddaja za delavce — 19.30 Za vas, gospa — 20.10 Operna oddaja. Sreda, 9. maj: 5.50 Kmečka oddaja — 8.45 Iz ženskega sveta — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.45 Oddaja za podeželje — 14.00 Poročila in objave. Slovenske pesmi — 15.30 Otroška ura — 16.35 Znanje za vse — 17.55 Državnozborske volitve — 18.45 Za ženo in družino (slov.) — 20.10 Oddaja avstrijskih zveznih železnic. Četrtek, 10. maj: 6.00 Avstrijski ljudski plesi — 7.20 Pastirica Uršika. Legenda o Sveti gori pri Gorici (slov.) — 9.10 Zabavna glasba — 13.00 Operni koncert — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Otroški oder — 19.00 Športne vesti — 20.00 Slušna igra — 21.40 Mala serenada. Petek, 11. maj: 5.50 Kmečka oddaja — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.45 Oddaja za podeželje — 14.00 Poročila in objave. Oddaja za matere (slov.) — 15.30 Otroška ura — 16.35 Znanje za vse — 18.00 Šlagerji — 18.45 Majhno srce — velika ljubezen (slov.) — 20.40 Slušna igra. Znane avtomobilske dirke v Italiji »Mille Miglia«, dirke na tisoč milj, privabijo vedno stotisoče gledalcev. Tekmovalci pa konkurirajo v vratolomnih brzi-nah, ki so se pri letošnjih tekmah pokazale smrtonosne. Poročila javljajo, da se je primerila cela serija hudih nesreč, pri katerih je zgubilo življenje 5 oseb, preko 20 pa jih je bilo ranjenih, med temi nekatere tako močno, da so poškodbe smrtno nevarne. Pri Anconi je zaneslo avtomobil nemškega dirkača Piwka in se je zaletel v neko zapreko. Tekmovalca so mogli samo še mrtvega potegniti iz razbitega vozila. Vzhodno od Brescie je zavrtelo s ceste Na zasedanju sindikata hotelskih in gostinskih delojemalcev, ki je bilo končano v četrtek minulega tedna, je bil sprejet eden izmed najvažnejših predlogov, ki zahteva čimprejšnjo uvedbo petdnevnega delovnega tedna za delojemalce v hotelskih in gostinskih obratih. Druga važna zahteva je, da naj bi z novelizacijo obrtnega reda izključili možnost, po kateri je bilo doslej mogoče delojemalca odpustiti po 28 dni trajajoči bolezni. Vedno manj delavcev na kmetih Iz poročila konference prezidentov avstrijskih kmetijskih zbornic je razvidno, da je število bolniško zavarovanih kmetijskih in gozdnih delojemalcev padlo od leta 1937 od 275 600 na 180 000. Tudi od leta 1954 na 1955 se je število kmetijskih delojemalcev znatno znižalo. Meseca julija 1954 jih je bilo še 203 400, leto pozneje pa samo še 191 000. Ta razvoj mora nujno pospeševati dvig delovne produkcije z mehanizacijo, motorizacijo ter racionalizacijo dela. Zveza darovalcev oči V Bonnu so ustanovili mednarodno zvezo darovalcev oči. Kakor poročajo, se je doslej prijavilo že 375 ljudi, med temi cele družine, ki so pripravljene, da dajo po smrti svoje oči na razpolago slepim. Prijave prihajajo iz Zapadne Nemčije. Porurja, Amerike, Anglije, Španske, Holandske in Francije. »Ljudska” letala Po velikem uspehu, ki ga je dosegla avtomobilska industrija s svojimi »ljudskimi« avtomobili (Volkswagen), znanimi in priljubljenimi že po vsem svetu, so začeli sedaj v Zahodni Nemčiji izdelovati še »ljudska« letala. To dvosedežno letalo je dobilo ime »Mora«, čez krila meri 13.5 metrov, dolgo pa je 6 in pol metra. Motor za pogon tega letala so izdelali po vzorcu RADIO LJUBLJANA Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00. 22.00. Sobota, 5. maj: 6.20 Naš jedilnik — 11.05 Za dom in žene — 11.45 Pojte z nami, otroci! —- 12.30 Kmetijski nasveti — 14.30 Pionirski kotiček — 14.45 Mladinski zbori pojo — 16.00 Koncert po željah — 17.15 Želeli ste — poslušajte! — 18.00 Okno v svet — 18.30 Jezikovni pogovori — 20.00 Veseli večer. Nedelja, 6. maj: 6.00 Pisana vrsta poskočnih domačih viž za prijetno nedeljsko jutro — 8.00 O športu in športnikih — 9.00 Otroška predstava — 10.00 Družinski pogovori — 13.30 Za našo vas — 15.15 Želeli ste — poslušajte! 16.30 Naše morje — 21.00 Kulturni razgledi — 21.15 Melodije in ritmi. Ponedeljek, 7. maj: 6.20 Naš jedilnik — 7.10 Zabavni zvoki — 11.05 Radijska šola — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pohorski fantje pojo in igrajo — 13.35 Parada solistov in orkestrov — 14.35 Sprehod po Dunaju — 15.15 Partizanske pesmi in koračnice — 15.40 Še pomnite tovariši ■ ■ ■ (Karel Prušnik-Gašper: Dnevi svobode) — 17.15 Želeli ste — poslušajte! — 20.00 Mladinska oddaja. Torek, 8. maj: 7.10 Zabavni zvoki — 11.45 Cicibanom — dober dan! 12.30 Kmetijski nasveti — 14.30 avtomobil švicarskega dirkača Berneya. Avtomobil je treščil s tako silo v neko drevo, da je voznik obležal na mestu mrtev. Avtomobil, ki ga je vodil Italijan Giacobi, je v bližini Brescie zdrvel v skupino gledalcev, pri čemer je bil eden izmed gledalcev takoj ubit, drugi pa je poškodbam podlegel med transportom v bol-ničnico. Tako se je primerila še vrsta usodnih nesreč. Italijanski tisk je ostro obsojal, ker se dirkanje zaradi deževnega vremena ni odpovedalo ter da so bili tudi varnostni ukrepi pomanjkljivi. V nekem komentarju zahtevajo, da se naj v bodoče tovrstno tekmovanje sploh opusti. motorja za pogon ljudskega avtomobila. Letalo porabi za uro poleta 6 5 litrov bencina. Ceno so mu določili začasno na 73.000 šilingov, upajo pa, da se bo njegova cena pozneje znatno znižala. V Zahodni Nemčiji imajo že približno 850 letalskih klubov s približno 40.000 člani. Brez triptika v Zapadno Nemčijo Inozemci, ki bodo potovali v Zapadno Nemčijo, predvideno že meseca maja ne bodo več potrebovali triptikov in kame-tov za svoja motorna vozila. Kakor priporoča Evropski svet, bodo potrebovali za prevoz motornih vozil samo karto s carinsko označbo, ki jo bodo lahko dobili pri carinarnah na meji ali pa pri svojih organizacijah. Karta bo stala 2.50 marke ter lahko ostane vozilo tri mesece carine prosto v Zapadni Nemčiji. Tržne cene v Celovcu Prejšnji teden so na celovškem tedenskem trgu prodajali po naslednjih cenah: špinačo po 4 do 5 S, glavnato solato 18 do 25 S, belo zelje 3 do 6 S, krompir 1 S, modro zelje 5 S, korenje 5 do 6 S, čebulo 4 do 5 S, česen 8 do 10 S, rdečo peso 3 do 4 S, redkev 3 S, kislo zelje 2.50 do 3 S, kislo repo 2.50 S, hren 10 S, zeleno (Selle-rie) 7 S, por 8 S, petršilj 6 do 7 S, banane 11 do 15 S, oranže 9 do 12 S, orehe 22 S, zemeljske orehe 20 S, rozine 14 S, jabolka 2 do 8 S, dateljne 12 S za kilogram. Komad cvetače po 4 do 5 S, šopek redkvic 1.50 do 2 S, šopek drobnjaka (Schnittlauch) —.50 S, šopek zelišč za juho —.60 S, citrone komad 1.20 S, jajca komad —.80 do —.85 S, venec fig 1.50 S. Dobro opremljen mlin na vodni pogon, gospodarsko poslopje, 3 sobe, kuhinja in shramba, lastna razsvetljava, 1 ha zemljišča — pripravno tudi za žago — takoj naprodaj za 70 000 šil. j takojšnje plačilo 50 000 šil. Modni kotiček — 14.40 Lepi glasovi — lepe pesmi — 16.00 V svetu opernih melodij — 17.15 Želeli ste — poslušajte! — 18.00 Zu-nanje-politični feljton — 18.30 Športni tednik — 20.00 Tedenski notranje-politični pregled — 20.10 Igra Vaški kvintet, pojeta Božo in Miško. Sreda, 9. maj: 7.10 Zabavni zvoki — 11.05 Popevke in ritmi — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.35 S pesmijo po Jugoslaviji (Makedonske in šip' tarske pesmi in plesi) — 14.05 Radijska šola — 15.15 Pariški zvoki — 17.15 Želeli ste — poslušajte! — 18.00 Radijska univerza — 18.30 Za dom in ženo — 18.40 Pesmi slovenskih skladateljev — 19.30 Operni večer. Četrtek, 10. maj: 7.10 Zabavni zvoki — 11.05 Za dom in žene — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 V tričetrtinskem taktu — 14.30 Novi filmi 14.40 Umetne pesmi poje mešani zbor — 15.15 Operetne melodije — 17.15 Želeli ste — P°' slušajte! — 18.10 Pesem skozi stoletja —7 18.30 Družinski pogovori — 20.00 Kulturni obzornik — 20.15 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 »Narod si bo pisni sodbo sam . . .“ (ob 80-letnici rojstva Ivana Cankarja). Petek, 11. maj: 7.10 Zabavni zvoki — 11.05 V glasbi p° svetu — 11.45 Cicibanom — dober dan! -7 12.30 Kmetijski nasveti — 14.30 Zanimivost) doma in po svetu — 15.15 Koncertni valčki — 17.15 Želeli ste — poslušajte! — 18.15 Poje Slovenski oktet — 18.45 Zabavne melodije — 20.00 Tedenski zunanje-politični gled — 21.15 Oddaja o morju in pomorščaki*1- Sestanek zunanjih ministrov v Parizu RADIO PROGRAM Delojemalci v hotelskih in gostinskih obratih zahtevajo petdnevni delovni teden