informator
Številka 22	Leto XX.	Titovo Velenje, 30. maj 1986
List za obveščanje delavcev
gorenje
Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis
Raziskave in razvoj Interna banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli DS Informatika in organizacija
V torek, 3. junija 1986, referendum
/
//
//
SPREJEMAMO SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽEVANJU IN PORABI STANOVANJSKIH SREDSTEV IN PRAVILNIK O REŠEVANJU STANOVANJSKIH POTREB DELAVCEV
Na referendumu, ki bo v torek, 3. junija 1986, potekal na naših običajnih volilnih mestih,bomo delavci delovnih organizacij in skupnosti Gorenja v Titovem Velenju sprejemali samoupravni sporazum o združevanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo in pravilnik, ki ureja reševanje vprašanj na tem področju!
Oba akta sta se izoblikovala na osnovi široke javne razprave, ki je potekala v vseh samoupravnih delovnih skupinah. Njuno dokončno obliko bodo te dni potrdili tudi delavski sveti vseh udeleženk sporazuma, še prej pa se bomo z njimi seznanili tudi vsi delavci.
Delovna skupina, ki je pri pripravi osnutka obeh aktov skušala upoštevati mnoge pripombe in izkušnje z uveljavljanjem doslej veljavnih aktov, je tudi pri oblikovanju dokončnega predloga zajela mnoge naše predloge in mnenja podana v času javne obravnave. Seveda, če so bila smiselna in v skladu z zakonom, ki ureja to področje. Tako je dokončno besedilo obeh aktov, tako Samoupravnega sporazuma o združevanju in porabi sredstev kot Pravilnika o reševanju stanovanjskih potreb delavcev rezultat naših skupnih razmišljanj in usklajenih interesov.
bg
VSEBINSKE PRIPOMBE SO UPOŠTEVANE
SKUPNO SMO OBLIKOVALI DOKONČNO VSEBINO SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA IN PRAVILNIKA O ZDRUŽEVANJU IN UPORABI SREDSTEV ZA REŠEVANJE STANOVANJSKIH POTREB DELAVCEV.
V javni razpravi so delavci temeljnih organizacij in delovnih skupnosti Gorenja v Titovem Velenju po temeljiti proučitvi podali na osnutek samoupravnega sporazuma in pravilnika o združevanju in uporabi sredstev za reševanje stanovanjskih potreb delavcev preko 300 pripomb, predlpgov, mnenj in sugestij. Število pripomb odraža izjemen interes za kar najbolj objektivno, pravično in vsebinsko ureditev reševanja in razvoja stanovanjske politike.
Pripombe so se nanašale predvsem na bolj natančno oblikovanje virov sredstev za reševanje stanovanjskih potreb, ureditev razmerij med sredstvi za kadrovska stanovanja, stanovanja vzajemnosti in solidarnosti.
Nadalje so delavci zahtevali, da se iz redno zbranih sredstev namenja za reševanje kadrovskih stanovanjskih potreb 20 °/o in ne najmanj 20 °/o. Zahtevali so tudi ureditev prerazporeditve stano-
vanjskih sredstev v primeru delavcev pri prehodu iz ene v drugo delovno organizacijo znotraj Gorenja. V nekaterih tozdih je bila poudarjena nujnost takšne ureditve stanovanjskih posojil, pri katerih ne bo možna uporaba posojil v drug namen, kakor tudi natančnejša opredelitev meril za adaptacijo stanovanj.
Glede samega postopka dodeljevanja stanovanjskih posojil so zahtevali bolj jasno odgovornost in zadolžitve strokovne službe in organov, kakor tudi pogoje in roke vračanja stanovanjskih posojil. Postavljenih je bilo tudi več vprašanj in predlogov, ki se nanašajo na lastno udeležbo mladih družin in delavcev, ki bodo pridobivali kadrovska stanovanja.
Izpostavljena so bila tudi vprašanja prenosa stanovanjske pravice na zakonca, družinskega člana ali drugega uporabnika v primeru smrti ali razveze nosilca stanovanjske pravice.
Glavna zahteva vseh delavcev pa je bila večja hitrost izvajanja postopkov dodeljevanja posojil ter bolj stalna in dosledna kontrola sredstev.
KAKŠEN JE REZULTAT TVOJEGA SODELOVANJA PRI OBLIKOVANJU MERIL?
Stanovanjska problematika nas živo zanima
Razprava o osnovah in merilih je bila zelo živahna. Veliko število razpravljalcev in veliko število kvalitetnih pripomb potrjujeta, daje tudi pri dobro pripravljenem osnutku še vedno potrebno sodelovanje nas vseh.
Vsak lahko najde sebe
Veliko število kvalitetnih pripomb je torej omogočilo, da se je oblikoval dokončni predlog. In tako v dokončnem predlogu lahko vidimo sodelovanje sleherne samoupravne skupine in slehernega posameznika.
Četudi morda pri obravnavi nisi glasno razpravljal, si s svojim odobravanjem ali neodobravanjem vplival na svoje sodelavce, ko so razpravljali in dajali pripombe.
Katere so glavne spremembe ali dopolnitve pri merilih za dodelitev in zamenjavo?
Iz čistopisa predloga meril so razvidne vse spremembe. Tu bi želeli opozoriti na glavne.
1.	Dosti pripomb se je nanašalo na stopnjevanje točk po posameznih kriterijih, večini se je zdelo, da je naraščanje ali padanje točk prestrmo (strma progresija). Predlagali so, naj se to omili.
V skladu s temi pripombami je to narejeno
-	pri stanovanjski površini na člana družine; točke so prej padale takole: 14, 8, 4, 2, 0, zdaj pa je slika taka: 14, 10, 6, 3.
-	pri heterogenosti družine v osnutku točke padajo tako: 5, 3, 1, 0, zdaj pa 5, 4,3, 1.
2.	Precej pripomb na merilo strokovnosti je trdilo, da ima strokovnost preveliko težo, pojavilo pa se je tudi mnenje, daje predlagano število točk premajhno.
Pri obravnavi merila .strokovnost" pa moramo upoštevati delovno dobo. Delavec, ki krajši čas hodi v šolo, se prej zaposli. Pri enaki starosti ima precej večjo delovno dobo.
Poglejmo si, kakšni so ti odnosi pri našem pravilniku.
Primerjamo število točk za delavce z različno stopnjo izobrazbe. Vsi so stari 31 let, vsak se je takoj po končani šoli zaposlil v Gorenju.
Stop. izobr.	Star. do kon. šol.	Sk.dd. in del. dob. v Gor.	H str.	Točke I skup.dd	J dd Gor.	Skupaj
NK-1.	15	16	0	8	14	22
KV-4.	18	13	5	4	13	22
SS-5.	19	12	8	4	10	22
VS-6.	22	9	12	2	7	21
VS-7.	24	7	14	2	5	21
Število točk pri merilu H, I in J kaže, da so realno delavci z nižjo izobrazbo v enakopravnem položaju z delavci z višjo stopnjo izobrazbe. To kaže, da so razmerja med kriteriji dobro postavljena. Pri merilu .strokovnost" je razlika med 4. in 5. stopnjo manjša, kot med 5. in 6. stopnjo. Pogojena je z različnim časom in zahtevnostjo šolanja na 5. in 6. stopnji.
Menimo, da je prav, da se pri merilu strokovnosti teža ni spreminjala.
3.	Pri kriteriju o ločenem življenju je bilo dosti pripomb, da bi maksimalno število točk dobili pri 12 urah odsotnosti.
Te pripombe so upoštevane in je slika sedaj taka:
Prej: nad 14 ur - 3 točke, nad 12 do 14 ur - 2 točki, nad 11 do 12 ur ~ 1 točka;
zdaj: nad 12 ur - 3 točke, nad 11 do 12 ur - 2 točki, nad 10 do 11 ur ~ 1 točka.
4.	Pri kriteriju socialni položaj je upoštevana pomembna pripomba, da se pri izračunu odstotka poprečnega osebnega dohodka v SRS na člana družine upošteva število družinskih članov v času razpisa. Vsi Janški" dohodki družine se torej (po zaslugi pripomb) razdelijo s številom »letošnjih” članov družine, saj bodo le-ti morali živeti s temi dohodki. To je bila dobra pripomba!
5.	Pri deficitarnosti kadrov so upoštevane pripombe, da mora biti ocena o deficitarnosti podana že v planu in da mora ta predlog biti usklajen na področnem kolegiju za kadre ter potrjen od delavskih svetov tozdov in drugih udeleženk sporazuma.
Katere so glavne spremembe ali dopolnitve pri merilih za dode-!itev posojil?
1.	Povečala se je teža merila »socialni položaj”, kajti številne pripombe so bile, da bi naj skozi ta kriterij povečali verjetnost, da socialno šibkejši bolj zagotovo dobi posojilo.
2.	Merili »skupna delovna doba" in »delovni staž v Gorenju” sta na osnovi pripomb spremenjeni tako, da sta zdaj enaki kot pri dodeljevanju stanovanj.
S tem tudi pri dodeljevanju posojil ti dve merili prineseta več točk, kolje bilo v osnutku.
3.	Pri kriteriju »izprazni družbeno stanovanje” je bilo tako:
Stimuliranje prosilcev, ki gradijo, pa že imajo stanovanjsko pravico na stanovanju v lasti Gorenja, nas je vodilo v smeri pridobivanja oz. vračanja stanovanjskih enot in s tem večja možnost reševanja stanovanjskih potreb delavcev.
V 40. členu Pravilnika je prav tako naveden pogoj o vrnitvi in eventualni deložaciji v primeru neizpolnitve roka, navedenega v posojilni Pogodbi. Zaradi veliko pripomb na ta kriterij in prakse iz preteklega obdobja, da starši puščajo v teh stanovanjih že polnoletne otroke, smo Pripombo upoštevali in zmanjšali kriterij L iz 12 na 4 točke.
Ostanek točk (8) smo na podlagi pripomb prenesli na kriterije D (3), G(1), H (4).
hia podlagi pripomb je sedaj predlog, da se po kriteriju »Izprazni družbeno stanovanje v lasti Gorenja" točkuje s 4 točkami (prej 12 točk).
Katere so spremembe pri merilih o dodeljevanju kadrovskih stanovanj in kreditov?
Tu je najmanj sprememb. Morda bi poudarili, da seje poboljšal naslov. Res je bila formulacija »delavci posebnega pomena” precej nespretna.
Poleg omenjenega popravka je popravljeno še točkovanje pri kriteriju »Starost". Razpravljalni so namreč odkrili, da najnižje točke prav za prav nič ne predstavljajo, ker te dobi vsak. Ta formalnost je v predlogu urejena.
Kakšna je misel za zaključek?
Predlog, ki ga imamo pred seboj, je rezultat skupnega dela: za vzorec so nam služili pravilniki, ki smo jih uporabljali več kot 10 let, dopolnili smo jih z resnim strokovnim delom in bogato in resno razpravo po naših samoupravnih skupinah.
Predlog je torej naše skupno delo. Na referendumu ga bomo potrdili in sprejeli. Nato pa bomo kot samoupravljalci budno pazili, da bomo po njem v Gorenju tudi delali.
PRED REFERENDUMOM
Delovna skupina, kije obravnavala pripombe in predloge ter oblikovala spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma in pravilnika o reševanju stanovanjskih vprašanj,meni, da so s tem upoštevane vse bistvene pripombe delavcev, predvsem pa tiste, ki so se oblikovale ob dodelitvi stanovanj in posojil v letu 1985.
Predvsem gre za upoštevanje stanovanjskih razmer in socialnih pogojev, s čimer so delavci postavljeni v enakopraven položaj, istočasno pa je zagotovljena možnost reševanja kadrovskih vprašanj, ki jih nujno narekuje naš nadaljnji razvoj.
Družbenopolitična koordinacija Gorenja v Titovem Velenju je prav tako spremljala potek javne razprave o pripravah na referendumski sprejem aktov o stanovanjskih vprašanjih. Tudi kolegij poslovodnih delavcev delovnih organizacij in skupnosti Gorenja v Titovem Velenju je namenil kar največjo pozornost javni razpravi in sprejel naslednja stališča:
•	Kolegij poslovodnih delavcev sprejema predloge sprememb in dopolnitev sporazuma in pravilnika o združevanju in uporabi sredstev za reševanje stanovanjskih potreb delavcev.
e Kolegij ugotavlja, da s samoupravnim sporazumom in pravilniki ni možno uresničiti vseh želja, interesov in motivov na področju stanovanjskih vprašanj. Sredstva v ta namen so omejena. V sedanjih pogojih gospodarjenja in uresničevanja razvojnih ciljev je način razreševanja stanovanjske problematike, kot je predlagan v navedenih aktih, optimalen.
•	Samo večja produktivnost dela, varčevanje vsakogar in povsod, so pogoji za doseganje večjega dohodka. To je tudi edina možna pot za hitrejše reševanje stanovanjske problematike.
Takoj po referendumu bo v Informatorju objavljen čistopis samoupravnih aktov za reševanje stanovanjskih vprašanj. Hkrati bo objavljen tudi razpis za dodelitev vseh vrst stanovanjskih posojil.
INFORMATOR - UST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA V TITOVEM VELENJU. Družbeni organi: Izdajateljski svet — predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Kranjc. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: GRAFIKA Prevalje, 1986. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne, 23. 1. 1974.