85Druæboslovne razprave, XVII (2001), 37-38: 85-93 Thomas Luckmann UDK 316.2Luckmann:316.3 Kultura in druæbena struktura ‡ ali smisel v druæbeni strukturi? 1. Uvod Ne nameravam zasledovati zgodovine konceptov kultura in druæbena struktura in teæav, ki sledijo iz njihovih nekonsistentnih rab v sociologiji ter socialni in kulturni antropologiji. Raje se bom neposredno lotil vpraπanja, kaj je fldruæbenega« v kulturi in kaj je flkulturnega« v druæbeni strukturi. Ne æelim podcenjevati poskusov, ki so v minulem stoletju skuπali vnesti red v zmedo veË ducat predlogov definicije kulture, in prav tako ne nameravam sistematiËno kritizirati preobilice razumevanj druæbene strukture. Mislim, da je mogoËe neposredne odgovore na vpraπanje, ki sem ga ravnokar zastavil, najti v tradiciji nekoliko nerodno poimenovane interpretativne sociologije (verstehende Soziologie), ki jo je uvedel Max Weber, ki je utemeljena na fenomenoloπki protosociologiji Alfreda Schutza in umeπËena v sploπni filozofsko-antropoloπki okvir, povezan z imeni Maxa Schelerja, Helmutha Plessnerja in Arnolda Gehlena. Poskuπal bom pokazati, da premislek implikacij te tradicije vodi v ponoven pretres konceptualne loËitve kulture od druæbene strukture ‡ loËitve, ki velja za nevpraπljivo modrost v sociologiji ter kulturni in socialni antropologiji in je pogosto vzeta kot samoumevna tudi v zgodovini (flsocialna« zgodovina, flkulturna« zgodovina). Posvetil se bom vpraπanju, ali ta loËitev sploh dræi. »e naj bodo kategorije razumljene zgolj kot analitiËna orodja, je potrebno oceniti njihovo uporabnost. »e naj bodo na tihem sprejete kot oznake za ontoloπko razliËna obmoËja, mora to biti izrecno povedano in bodisi z argumenti upraviËeno ali pa zavrnjeno. DopuπËajoË druæboslovnim disciplinam, ki uporabljajo te koncepte v svojih teorijah, koristnost dvoma, moram predpostaviti, da imajo ti pojmi doloËen smisel. Navkljub resnim teæavam pri oblikovanju njihove natanËne in empiriËno uporabne definicije, so ti pojmi skozi velik del zgodovine druæboslovja sluæili kot perspektive za uvidenje doloËenih vidikov Ëloveπke realnosti. Kultura je v sploπnem sluæila za oznaËevanje, na tak ali drugaËen naËin, vsega, kar je v Ëloveπkih druæbah smiselnega, medtem ko je druæbena struktura oznaËevala kvazi-objektivne vidike organiziranosti druæbene dejavnosti v institucijah, razliËnih skupinah, druæbenih slojih in razredih. Da bi odkrili temeljno teæavo s tema dvema pojmoma, ni potrebno iti daleË. Marx ni bil prvi, ki je uvidel, da Ëloveπka realnost izvira iz Ëloveπke prakse [praxis], a bil je prvi, ki je, uporabljajoË moderne pojme, povedal, da se Ëloveπki svet proizvaja, ohranja in spreminja v kolektivnem delovanju. Seveda lahko dodatno predpostavljamo, da to 86 Druæboslovne razprave, XVII (2001), 37-38: 85-93 Thomas Luckmann delovanje vodijo razliËne sile: naravne (npr. evolucijske, genetske itd.), psiholoπke (npr. individualni interes, flracionalna izbira« itd.), druæbene (npr. flrazredni interesi«, flnacionalizem« itd.), boæanske (iskanje odreπenja) ali satanske (zlo in neumnost) ali da je podvræeno Ëistim nakljuËjem. Kakorkoli æe, naj si verjamemo v take poslednje vzroke ali ne, moramo Ëloveπko druæbeno delovanje vnaprej razumeti kot delovanje, ki je smiselno za tiste, ki delajo in delujejo. »e bi se odrekli tej predpostavki, bi druæbeno-znanstveni pojem delovanja popolnoma odrezali od zdravega razuma in vsakdanjega æivljenja. »e je torej druæbeno delovanje smiselno (za akterje) in Ëe druæbeno delovanje proizvaja nekaj, na kar se nanaπata pojma kultura in druæbena struktura, je oËitno, da smisel(nost) ne more biti omejena na kulturo. In v Ëem, Ëe sploh, je smisel loËevanja, Ëe je druæbena struktura enako smiselna kot kultura ‡ ali, drugaËe povedano, Ëe je kultura ravno toliko fldruæbena«, kolikor je druæbena struktura flkulturna«? Navidezno preprosta, samoumevna navezava teh dveh pojmov na dva loËena vidika Ëloveπke realnosti nikakor ni preprosta in tudi ne bi smela biti samoumevna. A vzemimo, da smiselnost ni privilegirana poteza enega obmoËja Ëloveπke realnosti, kateremu je zoperstavljeno drugo, nesmiselno toda morda flobjektivno« obmoËje. Ali ne bi bilo kljub temu moæno, da bi se v Ëloveπkem æivljenjskem svetu konstituirali dve loËeni obmoËji doæivljanja, ki ustrezata kulturi in druæbeni strukturi? Da bi raziskal to moænost, bom povzel fenomenoloπko analizo konstitucije smisla v delovanju. Pred tem pa bi bilo dobro spomniti πe na loËitev med dvema razliËnima diskurzoma o Ëloveπki realnosti. Filozofska refleksija temeljev Ëloveπke realnosti raziskuje konstitucijo univerzalnih struktur Ëloveπkega æivljenjskega sveta. EmpiriËne druæbene vede pa analizirajo in razlagajo raznolike zgodovinske konstrukcije Ëloveπkih druæb. 2. Konstitucija in konstrukcija Ena naloga teorije znanosti je dognati razmerja med znanostjo in drugimi oblikami razmiπljanja o svetu. Poleg tega je njena naloga razjasniti razmerja med vsemi temi oblikami teorije in razliËicami zdravega razuma in, kar je najbolj temeljno, z zdravim razumom podprtimi praktiËnimi dejavnostmi vsakdanjega æivljenja. Iskanje temeljev znanosti v Ëloveπki praxis potrebuje metodo, s katero bi bilo mogoËe to iskanje zanesljivo izvesti. Skoraj nepotrebno je dodati, da mora biti ta metoda enako racionalna in odprta za intersubjektivno preverjanje kot metode empiriËne znanosti. Poleg tega mora voditi sistematiËno refleksijo o lastnih predpostavkah. Tako metodo je ponudila Husserlova fenomenologija. Husserl je zaËel raziskovati izvore matematiËnega in, bolj sploπno, logiËnega miπljenja najprej z metodami psiholoπke, nato pa transcendentalne fenomenologije, zasledujoË te oblike miπljenja nazaj do najbolj temeljnih intencionalnih sintez. Transzendental (transcendentalno) je pri Husserlu razumljeno v najπirπem pomenu kot fldas originale Motiv, das durch Descartes in allen neuzeitlichen Philosophien das sinngebende ist … Es ist das Motiv des Rückfragens nach der letzten Quelle aller Erkenntnisbildung, des Sichbesinnens des Erkennenden auf sich selbst und sein erkennendes Leben, in welchem alle ihm geltenden wissenschaftlichen Gebilde 87Druæboslovne razprave, XVII (2001), 37-38: 85-93 Kultura in druæbena struktura ‡ ali smisel v druæbeni strukturi? zwecktätig geschehen.«1 ZaËetna toËka take radikalne anamneze je prej egoloπka kot kozmoloπka; njena metoda je prej refleksivna kot pa neposredno realistiËna. V zdravem razumu kot tudi v empiriËnih znanostih jemljemo svet, kakrπen se kaæe naπim Ëutom ‡ ali instrumentom in meritvam flrealnosti« izpod in iznad teh Ëutov ‡, kot flrealen«. Nasprotno pa fenomenoloπka metoda postavlja ontoloπke trditve objektov intencionalnega procesa v oklepaj; Ëe uporabljamo to metodo, opisujemo doæivljaje tako, kot se izvorno kaæejo fenomenoloπkemu pogledu, vkljuËujoË njihove trditve (o samih sebi), da so realne. Prav tako postavimo v oklepaj raznolike teorije, ki so del zdravega razuma ali pa so vanj vpeljane iz mitologije, religije, znanosti ipd. To je posebej teæavno iz preprostega razloga, ker fenomenologija za posredovanje svojih ugotovitev uporablja jezik ‡ jezik pa je prepojen z arhaiËnimi pogledi na svet in njihovimi flteorijami« o realnosti. »e v kartezijanskem duhu zaËnemo z raziskovanjem lastnega doæivljanja, se zanaπamo na neposredne dokaze, ki so enako dostopni vsakomur. Med postopnim izvajanjem fenomenoloπke redukcije prehajamo od popolne konkretnosti zgodovinskih, druæbenih in biografskih pogojev vsakdanjega doæivljanja k temeljnim, univerzalnim plastem. OËitno je, da se fenomenoloπka metoda redukcije (dekonstitucije in re- konstitucije) razlikuje od metod, ki so znotraj empiriËnih znanosti v rabi za kategorizacijo in interpretacijo flpodatkov« kakor tudi za generalizacijo in razlaganje. Fenomenoloπka naËela preverjanja se, Ëeprav so ravno tako intersubjektivna, radikalno razlikujejo od naËel preverjanja v empiriËnih znanostih. Podatki, ki jih je potrebno preveriti v fenomenoloπkem opisu, so najbolj osnovnega tipa: flproizvedeni« so s flsubjektivnim« vpogledom v intencionalne procese. Nasprotno so podatki, na katere se nanaπa preverjanje v empiriËnih znanostih, kompleksni proizvodi opazovanja in interpretacije druæbenega delovanja in njegovih proizvodov, npr. tekstov, ter proizvodi meritev in πtetja. Kot æe reËeno, empiriËne znanosti niso ontoloπko nevtralne. NaËeloma sprejemajo ontoloπke trditve o svetu, kot se sam kaæe. Svet, kakrπen se kaæe druæboslovnim znanostim, je svet Ëloveπke praxis. V tej toËki, in naËeloma edino v tej toËki, se naravoslovje bistveno razlikuje od druæboslovja. Predmet druæboslovnih znanosti je zgodovinski na poseben naËin, ne le na naËin kot je zgodovinski kozmos. Univerzum, svet, æiveËe vrste imajo zgodovino, ki je neodvisna od Ëlovekovega delovanja. »loveπke zadeve, tj. predmet druæboslovnih znanosti oz. ved, so, Ëeprav tvorijo (majhen) del zgodovine narave, zgodovinske predvsem kot rezultat nenehnega Ëloveπkega delovanja. So torej zgodovinska konstrukcija. Druæboslovne znanosti torej rekonstruirajo kot podatke nekaj, kar je bilo neodvisno od znanosti konstruirano kot druæbena realnost. In kar je konstruirano kot druæbena realnost, kot zgodovinski Ëloveπki svet, predpostavlja konstitucijo univerzalnih struktur Ëloveπkega æivljenjskega sveta v intencionalnem delovanju. Danes je teæko verjetno, da bi kdorkoli trdil, da so fldata« (podatki( preprosto dani. Spoznanje, da so fldata« pravzaprav flfacta«, da so torej komunikacijski konstrukti, je sploπno sprejeto. In vendar ni nobenega sploπno sprejetega odgovora bodisi na epistemoloπko vpraπanje kako natanko ali na ontoloπko vpraπanje iz Ëesa so podatki konstruirani. 88 Druæboslovne razprave, XVII (2001), 37-38: 85-93 Thomas Luckmann Moje mnenje je, da so odgovori na ta vpraπanja, ki jih lahko najdemo v miselni tradiciji, ki se zaËenja z Maxom Webrom in nadaljuje z Alfredom Schutzom in drugimi, daleË bolj prepriËljivi od tistih, ki jih ponujajo bodisi tako imenovani pozitivisti ali tako imenovani radikalni konstruktivisti. Gre za odgovore, ki so utemeljeni na osnovnem spoznanju, da so podatki druæboslovnih znanosti takorekoË predhodno proizvedeni v Ëloveπkem delovanju ‡ in dokonËno konstituirani v intencionalnih procesih. Filozofska refleksija predmeta druæboslovnih znanosti kaæe, da je ta predmet druæbeno konstruiran in subjektivno konstituiran. Skozi generacije se druæbene realnosti konstruirajo, prenaπajo, ohranjajo, preoblikujejo in uniËujejo. Podatki druæboslovnih znanosti ‡ tako kot podatki flklasiËnih« humanistiËnih ved ‡ so drobci in kosi zgodovinskega Ëloveπkega sveta. S tem je tudi æe nakazano, kako naj bodo obravnavani kot znanstveni podatki. Kot sestavni deli zgodovinske druæbene realnosti morajo biti rekonstruirani kot podatki na naËin, ki ohranja, ne pa uniËuje njihovo bistveno smiselnost in zgodovinskost. 3. Kultura ali druæbena zaloga znanja Pojem kultura je sicer, vsaj v svojem sodobnem pomenu ‡ pomenu, ki ga je zaËenjal pridobivati od 17. stoletja ‡ nejasen. A preden se podamo v opis konstitucije smisla in pomena v Ëloveπkemu doæivljanju znotraj æivljenjskega sveta, si ga je kljub temu koristno pobliæe ogledati. Od zunaj, npr. ko smo sooËeni s tujim naËinom æivljenja, se kultura kaæe kot zaloga prepoznavno povezanih objektiviranih smislov, kot zaloga pomenov, ki vodijo ali doloËajo obnaπanje skupin tujcev. Od znotraj, iz notranjosti skupine, kolektiva, druæbe, ta zaloga pomenov zajema vse, kar je lahko smiselno doæivljeno2 . So konstitutivni del usode neke osebe; reËemo lahko, da tvorijo njen zgodovinski a priori. Smisel in pomen ne smeta biti razumljena kot sinonima. Smisel se nanaπa na kontekst, v katerega posameznik umesti svoje doæivljanje ali delovanje. Pomen se nanaπa na druæbeno objektivacijo subjektivnega smisla doæivljanja ali delovanja. Smisel se objektivira s komunikacijskim prenosom tistega, kar je tipiËno smiselno v doloËenem doæivljaju ali dejanju, v jezik ali nek drug znakovni sistem. S tem je le-to dvignjeno iz edinstvenosti individualne izkuπnje in pripravljeno za sprejetje v nek kolektivni spomin. Ena od sodobnih rab pojma kultura, ki je manj nejasna od drugih, se nanaπa na zalogo pomenov neke skupine, skupnosti, druæbe. To zalogo pomenov bi raje poimenoval druæbena zaloga znanja kot pa kultura. Kakorkoli æe je poimenovana, kar naredi, je to, da loËi ‡ ali, bolje, ponudi tesno povezan niz razlik ‡ med dnevom in noËjo, zemljo in vodo, goro in dolino, nami in njimi, starimi in mladimi, starim oËetom in vnukinjo, svetnikom in greπnikom, Bogom in hudiËem. Razlike niso zgolj kognitivne, intelektualne taksonomije; so predvsem praktiËni in moralni kaæipoti, ki oznaËujejo pravilni naËin obnaπanja v odnosu do vsega, kar prebiva na svetu. OËitno je, da je tisto, kar je v vsakdanjem æivljenju kakor tudi v druæboslovnih znanostih imenovano kultura, vse kaj drugega kot objektivna danost, ko je doæivljeno od znotraj. Doæivljeno od znotraj pomeni: doæivljeno v subjektivnem doæivljaju 89Druæboslovne razprave, XVII (2001), 37-38: 85-93 Kultura in druæbena struktura ‡ ali smisel v druæbeni strukturi? Ëloveπkega bitja, ki je rojeno v smiseln, prijazen ali krut svet in z uËenjem jezika, rab jezika in pomembnih delov druæbene zaloge znanja postopoma pridobiva pomen sveta in ravnanja v njem. Jezik in druæbena zaloga znanja sta poglavitna vira osebnega pogleda na svet; sta nevidna oËala, skozi katera posameznik vidi realnost. V preteklosti je tisto, kar danes imenujemo kultura, doloËalo ne le en in ne le lastni pogled na svet, ampak edini primeren naËin videnja realnosti. Bilo je tisto, kar je Alfred Schutz imenoval flsamoumevni svet«. Zid, ki je varoval ta samoumevni svet, je za veËino ljudi in za veËino Ëloveπke zgodovine zdræal vse napade. Druæbene zaloge znanja ne visijo kar tako v zraku. Pomeni njihovih sestavnih delov dajejo smisel subjektivnemu in intersubjektivnemu delovanju; njihov prostor, takorekoË njihov “biotop”, je znotraj organiziranih oblik kolektivnega delovanja. Z drugimi besedami, kultura predpostavlja druæbeno strukturo, niz institucij, ki regulirajo produkcijo, reprodukcijo in druga obmoËja æivljenja v druæbi. Ustrezno temu druæbena struktura predpostavlja kulturo, zalogo znanja, ki kognitivno opisuje in normativno doloËa naËine produkcije, reprodukcije, molitve in vladanja. AnalitiËna distinkcija med pomenom in smislom ali delovanjem in vedênjem ni niË veË kot abstrakcija. Tisto, kar je v teoriji loËeno na kulturo in druæbeno strukturo, je izvorno konkretna celota, smiselno doæivljanje in delovanje v vsakdanjem æivljenju. Ta par pojmov je morda uporaben za doloËene analitiËne namene. Vendar pa je lahko vse prehitro reificiran. Da bi se izognili tej nevarnosti, je nujno poiskati izvore tistega, kar je smiselno v konkretni celoti, na katero so naloæene te konceptualne abstrakcije. 4. Konstitucija smisla in pomena v Ëloveπkem delovanju Kako daleË se lahko ‡ Ëe ostajamo v pred-teoretiËnem poloæaju (s Husserlovimi besedami) flnaravne dræe« ‡ podamo v podrobnosti dejanj in doæivljajev? Do katere mere lahko njihove posamezne aspekte prepoznamo, se jih spomnimo, jih cenimo, uæivamo, obsojamo, zavraËamo?3 Predhoden (zato ker je tavtoloπki) odgovor se glasi: do praga, onstran katerega jih naπa zavest ne more veË aktivno dojeti kot smiselnih. Smiselnost ni statiËna kvaliteta. Glede na posameznikove trenutne interese ‡ v lastnih ali tujih doæivljajih in dejanjih ‡ lahko postanejo smiselne bodisi majhne bodisi velike flstvari«. V navadnem vsakodnevnem doæivljanju ne posveËamo nobene pozornosti zavestnim aktivnostim, s katerimi doæivljaj postane smiseln. Nobenega razloga nimamo za to. Nasprotno imamo, ko zavzamemo teoretsko dræo druæboslovnih znanosti, vse razloge, da gremo onkraj naivne dræe praktiËnih zadev, v kateri je smiselnost doæivljajev in dejanj sprejeta kot samoumevna. Smiselnost doæivljaja ni lastnost doæivljaja samega, pojmovanega kot zakljuËene entitete ‡ Ëe je nekaj takega sploh mogoËe pojmiti. Konstituira se v odnosu do neËesa, kar ni ono samo ‡ v odnosu do drugega doæivljaja, na primer. Na kaj se tukaj nanaπa pojem doæivljaj? Ne da bi storili silo navadni rabi je mogoËe doæivljaj vzeti za posebno obliko zavesti, s katero je dojeta flrealnost«, s katero se nam flrealnost« vsiljuje in v kateri je flrealnost« oblikovana tako, da se, vsaj naËeloma, kaæe kot neodvisna od naπe zavesti. 90 Druæboslovne razprave, XVII (2001), 37-38: 85-93 Thomas Luckmann Govoril sem o flrealnosti« v ednini. In dejansko v veËini doæivljajev predpostavljamo, da je realnost, v kateri æivimo, enovita. Vendar pa v mnogih doæivljajih doseæemo mejo tistega, kar jemljemo za nevpraπljivo flrealno«; pridemo do meje vsakdanjega sveta in priËnemo doæivljati realnosti drugaËnega tipa: realnost sanj, ekstaze, umetnosti, smrti. Zdaj ne morem slediti vpraπanju, v kakπnem pomenu je mogoËe govoriti o mnogoterih realnostih ‡ Ëe citiram naslov slavnega Ëlanka Alfreda Schutza, v katerem je prevzel izvirni koncept od Williama Jamesa.4 Realnost, ki se nam vedno znova vsiljuje, pa naj se æelimo zbuditi iz sanj ali ne, je realnost vsakdanjega æivljenja. To je realnost, ki jo jemljemo kot samoumevno, realnost, ki se kaæe kot nedvomno dana vse dokler ostanemo v flnaravni« dræi. Samo ko zamenjamo to dræo s teoretiËno perspektivo, bodisi znanstveno ali filozofsko, se zavemo, da je tisto, kar se je kazalo preprosto kot dano, vse prej kot to. Ko se premestimo na najbolj radikalno transcendentalno filozofsko pozicijo, pozicijo fenomenologije, postane jasno, da je svet, kakor ga doæivljamo, proizvod raznovrstnih intencionalnih procesov. Karkoli æe postane objekt naπega doæivljaja, najsi se kaæe kot strogo naπe, kot npr. boleËina v æelodcu, ali kot nekaj drugega kot mi, npr. drevo ali grom, je posredovano z neËim, kar je samo po sebi neobstojeËe: z zavestjo. Doæivljaji vsakdanjega æivljenja in drugih realnosti se konstituirajo v intencionalnem procesu, v sintezi zavesti. Vendar pa elementarna struktura teh procesov ostaja ista. Na tem mestu lahko na kratko povzamem rezultate fenomenoloπkega opisa teh procesov in njihove strukture, do katerih so priπli Edmund Husserl, Aron Gurwitsch, Alfred Schutz in drugi.5 Zavest je tok neprekinjene intencionalne sinteze, ki predstavlja nekaj, kar ni ta tok sam.6 Funkcionalno srediπËe te sinteze je izvorni ego (ki ga ne gre zameπati z empiriËnim jazom), ki se pojavi æe v sintezi identitete v notranjem Ëasu.7 »e se ego usmeri k objektom, ki so proizvodi teh sintez, in je pozoren nanje, ali, kakor lahko tudi reËemo, jih aktivno dojame, izstopijo z jasnejπimi obrisi in si jih je mogoËe zapomniti. Na te privilegirane sestavine v toku zavesti se nanaπa pojem doæivljaj. Doæivljaji so (potekajoËi) zavestni procesi, ki sami v in po sebi πe nimajo smisla. Vendar pa so najmanjπe flenote« v toku zavesti, katerih tematsko jedro je lahko obdarjeno s smislom. Smisel se konstituira, ko se ego usmeri k svojemu doæivljaju in ga poveæe z neËim drugim, natanËneje, ko umesti tematsko jedro doæivljaja v kontekst, ki presega doæivljaj v njegovi razmeroma enostavni aktualnosti.8 Doæivljaji se konstituirajo v intecionalni sintezi. Smisel doæivljajev se konstituira v njihovem odnosu do neËesa drugega. Nekateri doæivljaji imajo posebno Ëasovno strukturo, ki dodaja razseænost smisla, ki sicer v flpreprostih« doæivljajih manjka. Dejanja so zaporedja doæivljajev, ki sledijo projektu delovanja.9 Projekt je predstavljen potekajoËim dejanjem-doæivljajem in smisel teh doæivljajev se konstituira v odnosu med vsakim korakom delovanja in projektom, tj. koncem delovanja, ki je priËakovan v domiπljiji. Vsako dejanje ima tako dejanski smisel, ki se konstituira v zavestno dojetem odnosu med njim kot korakom v celotnem projektu delovanja in predstavljenim projektom. Poleg tega je vsako dejanje ‡ in seveda tudi vsaka pretekla faza dejanja ‡ lahko refleksivno tematizirano in tako pridobi smisel na naËin, primerljiv s tistim, na katerega pridobijo smisel doæivljaji, ki nimajo Ëasovne strukture delovanja. 91Druæboslovne razprave, XVII (2001), 37-38: 85-93 Kultura in druæbena struktura ‡ ali smisel v druæbeni strukturi? Druæbeno delovanje je delovanje, v katerem se projekt navezuje na nek drugi Jaz ali je, kot v druæbeni interakciji, naslovljen na nek drugi Jaz. Projekt se lahko navezuje na neko drugo konkretno in prisotno istovrstno bitje, na nek druæbeni tip ali na neko bolj ali manj anonimno druæbeno strukturo ali institucijo, ki jo tvorijo druæbeni tipi takπne ali drugaËne vrste. V mnogih, Ëe ne v vseh ozirih, je najpomembnejπa oblika druæbenega delovanja neposredna in obojesmerna druæbena interakcija v skupnem okolju, v svetu- znotraj-dosega (world within reach), kot ga je imenoval Schutz. Tukaj je projekt delovanja usmerjen k nekomu, ki je prisoten kot oseba, Ëeprav je seveda vedno doæivljen tudi kot druæbeni tip. V interakciji je lahko projekt delovanja ene osebe spremenjen zaradi dejanj druge osebe. Dejansko so tipiËna dejanja drugega, kot reakcije na dejanja Jaza, bolj ali manj uspeπno priËakovana in æe vnaprej vkljuËena v projekt. Doæivljaji in dejanja v vsakdanjem svetu so utemeljeni na usedlinah preteklih doæivljajev in dejanj, natanËneje na pomembnih sestavnih delih preteklih doæivljajev in dejanj, na tipifikacijah, celotnih shemah preteklih doæivljajev in modelih dejanj. Tipifikacije se oblikujejo, ko so pomembni vidiki izbrani iz celovitosti doæivljaja ‡ tj. iz celotnega polja zavesti nekega doæivljaja in njegovih notranjih in zunanjih obzorij.10 Doæivljajske sheme izbirajo in povezujejo tipifikacije v nadrejene, nekako bolj abstraktne kategorije. Delovanjski modeli so utemeljeni na tipifikacijah in doæivljajskih shemah, vendar poleg tega vsebujejo tudi tipiËne povezave ciljev in sredstev, naËrte zaporedij korakov in subjektivne verjetnosti uspeha danih projektov. Vse izbire in abstrakcije, ki so vkljuËene v tipifikacije, doæivljajske sheme in delovanjske modele, so utemeljene na elementarnih idealizacijah, ki jih je Husserl opisal kot idealizacije tipa flin tako naprej« in idealizacije tipa flto lahko naredim znova in znova«.11 Doæivljajske sheme in delovanjski modeli se sedimentirajo v subjektivni zalogi znanja kot reπitve specifiËnih flproblemov«. Pod doloËenimi pogoji se te reπitve flobjektivirajo«, tj. so v komunikaciji posredovane drugim. Posameznik v obojesmerni in neposredni druæbeni interakciji mnoge flprobleme« vidi tudi kot flprobleme« nekega drugega udeleæenca v konkretni situaciji, in to lahko motivira posameznika, da preda flreπitev« drugemu. Nekatere flreπitve« so lahko dojete kot hipotetiËno pomembne za osebe, ki v situaciji niso prisotne, ali kot bolj sploπno pomembne za flvsakogar« in za Ëlane prihodnjih rodov. Zato so te “reπitve” vkljuËene v druæbeno zalogo znanja in predane institucijam, ki imajo nalogo prenosa teh predelov zaloge znanja flvsakomur«. Tipifikacije, doæivljajske sheme in delovanjski modeli tako postanejo sestavni deli posebnih obmoËij v zalogi znanja ali pa so vkljuËeni v sploπno zalogo znanja. OËitno jezik,11 prepisi jezika in drugi znakovni sistemi igrajo bistveno vlogo v procesu skladiπËenja in prenaπanja znanja. Subjektivni smisel doæivljajev in dejanj ljudi, ki delijo isto druæbeno zalogo znanja, oblikujejo ‡ a ne povsem determinirajo ‡ objektivni pomeni (tipifikacije, doæivljajske sheme in delovanjski modeli), ki se ponujajo oziroma vsiljujejo doæivljanju ali delovanju v dani situaciji. Z njimi dobijo subjektivni smisli ostrejπe obrise ter si jih je mogoËe zapomniti in posredovati drugim. Tako kot se objektivni pomeni konstituirajo iz subjektivnih smislov v komunikacijski interakciji, se tipiËni smisel subjektivnega doæiv- ljanja in delovanja druæbeno konstruira, ko se pomeni vrinejo v doæivljanje in delovanje. 92 Druæboslovne razprave, XVII (2001), 37-38: 85-93 Thomas Luckmann 5. ZakljuËne opazke o flrekonstrukciji« in interpretaciji flkonstrukcij« »loveπki doæivljaji in dejanja niso prvi objekti kozmoloπkega zanimanja, so pa zagotovo drugi. Zanimanje za razlage navideznega gibanja sonca, plime itd. je bilo seveda velikega pomena. Take zadeve so bile razumljene kot neodvisne od Ëloveπkih zadev. Ni pa bilo tako z zadevami, s katerimi se je n.pr. ukvarjal Tukidid: v ospredju Peloponeπke vojne, v ozadju pomen in uËinki moËi v Ëloveπkem æivljenju. Tukaj se nahaja razlika med humanistiko in druæboslovjem na eni, in naravoslovjem na drugi strani. »loveπko razumevanje, Ëloveπko miπljenje in Ëloveπka komunikacija so nujni pogoji vsake znanosti ‡ hkrati pa so tudi objekt druæboslovnih znanosti. Najbolj temeljno metodoloπko vpraπanje druæboslovnih znanosti je oËitno vpraπanje, kako je mogoËe primerno ravnavati z objektom, ki je konstituiran in konstruiran na tak specifiËno Ëloveπki naËin. Skozi veËino zgodnjih diskusij o tem vpraπanju sta si nasprotovala dva pogleda. S staliπËa enega Ëloveπke zadeve niso dostopne znanstveni obravnavi, ker so bistveno subjektivne in jih ni mogoËe objektivno rekonstruirati s pomoËjo prostorsko-Ëasovnih meritev. S staliπËa drugega subjektivnost Ëloveπkih zadev postane dostopna znanstveni obravnavi le, Ëe je vse, kar se smatra za subjektivno, izloËeno in Ëe so Ëloveπke zadeve reducirane na tisto, kar je mogoËe meriti v prostoru in Ëasu. Miπljenje, katerega argumente razvijam tu, zavzema drugaËno pozicijo: flsubjektivnost« Ëloveπkih zadev je æe flobjekti- virana« v Ëloveπkem delovanju kot druæbena realnost; kot taka postane dostopna znanstveni obravnavi. Kar je v druæboslovnih znanostih rekonstruirano kot flpodatek«, so druæbene interakcije in njihovi rezultati, tako konstruiranje kakor konstrukti druæbene realnosti. Objektivnost podatkov je proizvedena intersubjektivno na dveh ravneh, najprej kot rezultat druæbene interakcije (flmaterialna« osnova podatkov), nato pa kot znanstvene rekonstrukcije, ki sledijo preverljivim metodam. Poglavitni problem sestoji v prevajanju flmaterialne« osnove podatkov, to je pri- marnih komunikacijskih konstrukcij druæbene realnosti v nekem zgodovinsko specifiËnem jeziku, v jezik rekonstrukcije, katerega osnovna flgramatika« je gramatika univerzalnih struktur æivljenjskega sveta. Te razkrije fenomenoloπki opis konstitucije æivljenjskega sveta v Ëloveπkem doæivljanju in delovanju. Tako prevajanje omogoËa primerjavo razliËnih zgodovinskih sistemov pomena (zalog znanja) in njihovih osnov v druæbenem delovanju. Iz angleπËine prevedla Sabina Mihelj 93Druæboslovne razprave, XVII (2001), 37-38: 85-93 Kultura in druæbena struktura ‡ ali smisel v druæbeni strukturi? Opombe 1. Edmund Husserl: Die Krisis der europäischen Wissenschaft und die transzendentale Phänomenologie, Haag, 1992, str. 100. 2. “… Traditionen erscheinen dem Menschen im Eigenverhältnis als seines eigenen Wesens und Willens.” V: Arnold Gehlen: Die Seele im technischen Zeitalter. Sozialpsychologische Probleme in der industriellen Gesellschaft. Hamburg, 1957, str. 53. 3. To so vpraπanja, ki jih zastavlja Georg Simmel v svojem eseju “Geschichte und Kultur. Das Problem der historischen Zeit”, ponatisnjenem v Brücke und Tür. Essays der Philosophen zur Geschichte, Religion, Kunst und Wissenschaft (ur. Michael Landmann), Stuttgart 1957, str. 43-58. 4. Cf. Alfred Schutz: “On Multiple Realities”, v Collected papers, I; in Alfred Schutz in Tho- mas Luckmann: Strukturen der Lebenswelt; I, Frankfurt/Main 1979, 48-6?; II, Frankfurt/ Main 1984, 139-178. Koncept prihaja od Williama Jamesa. 5. Edmund Husserl: Cartesianische Mediattionen und Pariser Vorträge, The Hague, 1952 (Husserliana I, ur. S. Strasser); Edmund Husserl: Ideen zu einer reinen Phänomenologie und phänomenologischen Philosophie, 2. Band, The Hague, 1952 (Husserliana IV, ur. W. Biemel); Aron Gurwitsch: Théorie du champ de la conscience, Brugges, 1957; Alfred Schutz: Der Sinnhafte Aufbau der Sozialer Welt, Vienna 1932. 6. Edmund Husserl: Vorlesungen zum inneren Zeitbewußtsein, The Hague, 1966 (Husserliana X, ur. R. Boehm). 7. Alfred Schutz, op.cit., 1932. 8. Cf. Alfred Schutz: Reflections on the Problem of Relevance, New Haven and London, 1970. 9. Cf. Alfred Schutz in Thomas Luckmann, op. cit. II, str. 11-13. 10. Cf. Alfred Schutz in Thomas Luckmann, op. cit. I, str. 227-286. 11. V fenomenoloπki analizi jezika ne gre jemati preprosto kot danega. Ego in alter ego konstituirata znake v interakciji na πiri oËi; konstituirata jih iz indicov in znamenj v skupnem svetu-znotraj-dosega. To sem poskuπal pokazati v ‘Aspekte einer Theorie del Sozialkommunikation’, v Hans Peter Althaus, Helmut Henne, Herbert Ernst Wiegard (ur.): Lexikon der Germanistischen Linguistik, Tübingen, 1973, str. 28-41. (‘Elements of a Social Theory of Communication’ v Thomas Luckmann: Life-World and Social realities, London, Edinburgh itd., 1983, str. 68-91.) Rokopis v angleπËini prejet marca 2001, prevod dokonËan julija 2001. Po mnenju uredniπtva je Ëlanek uvrπËen v kategorijo: vabljeno predavanje na znanstvenem sreËanju (40 letnica sociologije na Slovenskem, Filozofska fakulteta, 21. marec, 2001).