ANNALES 2/'92 OCENE IN POROČILA Uvodne misli, ki bralca popeljejo v publikacijo, je pripravil Miro Kocjan. Posebno dragocenost publikacije o Kopru predstavlja fotografski delež, ki je delo znanega in uveljavljenega fotografa Jake Jeraše. Njegove fotogra­ fije govorijo pravzaprav same zase in nas vedno znova presenečajo s svojo lepoto, svežino in mojstrsko izvedbo. Vedno znova tudi dokazujejo izostreno oko in avtorjev posluh za pravi zorni kot, pravo osvetlitev, zanimive detajle in čudovite panorame. Izjemni posnetki iz zraka in umetniške reprodukcije so gotovo velika in pomem­ bna obogatitev te publikacije. Z estetskim čutom, svežimi in dognanimi oblikoval­ skimi zamislimi je knjigo opremil Damjan Vremec. Publikacija o Kopru naj bo torej dostojen hommage temu mestu, njegovemu prebivalstvu, preteklim, seda­ njim pa tudi bodočim generacijam, ki bodo negovale in bogatile njegovo izročilo in življenjsko moč. Salvator Žitko Darko Darovec: PREGLED ZGODOVINE ISTRE Knjižnica Annales 1, izdajatelj: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, založnik: Primorske novice, Koper, 7 992, 88 strani* Če si pobliže ogledamo vsebinsko zasnovo najnovej­ šega dela o Istri oziroma ga skušamo predstaviti v njego­ vih osnovnih značilnostih, je treba že uvodoma naglasiti, da gre za poljudno-strokoven in kompleksen prikaz Istre od prazgodovine do najnovejšega časa. V povojnem obdobju je bil z Londonskim memorandumom sicer rešen državno-pravni problem ozemeljske pripadnosti severnega dela Istre, po drugi strani pa je z znanim eksodusom večine italijanskega in dela hrvaškega ter slovenskega prebivalstva nastala povsem nova demograf­ ska oziroma etnična podoba istrskega polotoka. Skratka, avtor Darko Darovec je pripravil obširen prerez celotnega zgodovinskega razvoja tega območja in opozoril na posamezne mejnike v političnem, družbe­ nem in gospodarskem razvoju Istre. Posebna dragoce­ nost in prednost tega dela pa je, da je v ta okvir pritegnil tudi upravne razmere v posameznih obdobjih, razvoj in značilnosti cerkvene organizacije ter institucij, etnograf­ sko podobo, etnološke utrinke in jezikovne značilnosti, kar vse skupaj še dodatno prispeva k pestrosti in zanimi­ vosti te publikacije. Zaradi raznolike problematike, pa tudi zaradi pregle­ dnosti in strnjenega vtisa, se je avtor odločil za kronološ- ko-tematski pristop in je posamezna razvojna obdobja zaokrožil v širših poglavjih. Razvrščena so od antike preko srednjega in novega veka, dobe meščanskih revo­ lucij, obdobja utrditve meščanstva in nacionalnih trenj, do dobe totalitarizmov. V 19. stoletju je Darovec, skozi osvetlitev tedanjih političnih tvorb, ki so nastale na širšem območju Jadrana oziroma Balkana, izpostavil predvsem nacionalne odno­ se in antagonizme, ki so v veliki meri določili nadaljnji družbeni razvoj. V tem kontekstu je orisal vzpon na­ cionalizmov v Trstu in Istri, razvoj italijanskega iredentiz­ ma, narodno gibanje istrskih Slovencev in Hrvatov, nji­ hovo politično uveljavljanje ter, ne nazadnje, izobliko­ vanje slovensko-hrvaške etnične meje. Ta je bila, kot navaja D. Darovec, prvič vrisana tudi na podlagi Czoer- nigovega jezikovnega štetja iz leta 1846 na Kozlerjevem "Zemljovidu slovenske dežele in pokrajin" iz leta 1853, hkrati pa je bila predstavljena tudi v njegovem "Kratkem slovenskem zemljopisu" leto dni kasneje. Iz najnovejšega obdobja tj. obdobja med obema vojnama in v času NOB, je ob splošnem orisu razmer pod Italijo prav gotovo za današnji čas še posebej zani­ mivo poglavje o problemih razmejitve s Hrvaško. Avtor navaja, da so se začela razhajanja s Hrvati glede meje v Istri že med II. svetovno vojno, zato so Istrani sami že februarja 1944 določili mejo med slovenskim in hrva­ škim delom. Potekala naj bi po Dragonji, Topolovcu, Pregari in Črnici, na severozahodu pa po črti Obrov - — kwaïca r-s. .(M-RkO Darovi k ; PREGLED ZGODOVINE ISTRE Prispevek je avtor podal na predstavitvi tega dela 30.6.1992 v dvorani zavarovalne družbe Adriatic v Kopru. 367 ANNALES 2/'92 OCENE IN POROČILA Rupa. Po virih F. Ostanka so se hrvaški predstavniki sicer želeli držati meja po območnih dialektih, vendar se je prebivalstvo sklicevalo na svojo slovensko nacionalno zavest. S to razmejitvijo je bila v bistvu določena tudi današnja razmejitev med republikama. Kasnejši posame­ zni popravki, ki so jih želeli prebivalci sami, so bili vnešeni predvsem zaradi gospodarskih povezav. V svojem zgodovinskem orisu avtor obravnava celot­ no območje istrskega polotoka kot ključno, obenem pa heterogeno območje, ki je skozi dvatisočleten razvoj zajemalo zdaj širši, zdaj ožji prostor. Vanj zagotovo gravitira tudi Trst s svojim kraškim zaledjem, po drugi strani pa Reka s Cresom in Lošinjem, čeprav sta bili prav v 19. stoletju ti območji v izrazitem avstrijskem in ogrskem interesu; Avstrija je izoblikovala svoje "Avstri­ jsko primorje", Ogrska pa svoj "Corpus separatum" z Reko in Kvarnerskim zalivom. Politično-upravna slika Istre se nam torej v Darovče- vem prikazu jasno zarisuje najprej v petsto letne m beneš­ kem obdobju, ko je Serenissima vladala večjemu delu istrskega polotoka in je bila izven tega območja le Pazin- ska grofija, ki je že leta 1374 z dedno pogodbo prišla pod Habsburžane, prav tako pa leta 1466 tudi posesti Devin­ skih gospodov. Že sredi 15. stoletja je Pazinska grofija spadala pod Kranjsko, vendar je bila do konca 18. sto­ letja v upravi in sodstvu samostojna. V ta okvir sodi tudi Trst, ki se je leta 1382 podal v okrilje Habsburžanov in pod njihovo oblastjo v nasled­ njih stoletjih postopno, vendar vztrajno pridobival na moči in pomenu. Novim upravnim spremembam nato sledi mo v prvem avstrijskem obdobju, v letih 1797-1805, v kratkem ob­ dobju Italijanskega kraljestva ter Napoleonovih Ilirskih provinc, zlasti pa v času drugega avstrijskega obdobja, ko je z letom 1861 zaživela Mejna grofija Istra s Kvarnerski­ mi otoki ter dobila svojo samoupravo z deželnim zbo­ rom, seveda v okviru Avstrijskega primorja s cesarskim namestništvom v Trstu. Ta ureditev se je ohranila do konca I. svetovne vojne, ko je ozemlje Julijske krajine po Rapalski pogodbi dokončno pripadlo Kraljevini Italiji. Upravno podobo Istre Daroveczaključuje s prikazom diplomatskega boja za Istro po II. svetovni vojni, še posebej pa vzame pod drobnogled obdobje STO v letih 1947-1954. To obdobje se je zaključilo oktobra 1954 s podpisom Londonskega memuranduma, ko je bivša cona B STO pripadla Jugoslaviji oziroma Sloveniji in Hrvaški, cona A STO pa Italiji. Ob tem velja še posebej omeniti poglavje "Velika slovenska žrtev za Jugoslavijo" v katerem avtor dobesedno navaja, da je bilo podlaga za odločitve velike mednarodne diplomacije pri uravnava­ nju razmerja med Jugoslavijo in Italijo v Parizu leta 1946 takoimenivano etnično ravnotežje, po katerem naj bi ostalo (brez STO) na italijanski strani približno enako število pripadnikov jugoslovanskih narodov kot na jugo­ slovanski strani Italijanov (po statistiki iz leta 1910). V jugoslovanskem okviru se je to nekako izteklo, za Slo­ vence in Italijane pa so podatki osupljivi in kažejo pred­ vsem na veliko slovensko žrtev za Jugoslavijo. Po razde­ litvi STO leta 1954 je bilo namreč končno razmerje 1:4 v škodo Slovencev. Posledice politične razdelitve so bile velikanske spre­ membe etničnega stanja po letu 1947. Število Italijanov v Sloveniji se je do leta 1981 zmanjšalo na okoli 3.000, kar za obalni pas slovenskega dela Istre pomeni precej­ šnjo spremembo etnične sestave na škodo avtohtonih sestavin prebivalstva. Nič manj kritičen ni avtor vzadnjem poglavju "Vzroki izseljevanj", kjer piše, da so državne meje na mirovnih konferencah oblikovali po narodnostnem in ne po ideološkem načelu, zato so s slednjim poskušali pridobiti na svojo stran še nacionalne manjšine. Kljub formalnemu priznavanju narodov in narodnih manjšin je nova (lju­ dska) oblast v odnosu do nacionalnih vprašanj, pod krinko komunističnega internacionalizma, ideološko iz­ vajala pritisk nad prebivalstvom, kar se je med drugim odražalo tudi v obdobju spora z Informbirojem pa seve­ da tudi v času velikega eksodusa iz Istre. Navidez drobna publikacija na 88 straneh torej pri­ naša, poleg predgovora, pregleda zgodovinopisja o Istri, bogate bibliografije in kratkih povzetkov v treh tujih jezikih, razgibano, bogato in poučno vsebino. Avtor je z izkušenim metodološkim pristopom, veliko širino in poz­ navanjem problematike, presegel prvotni namen in pri­ čakovanja založnika (Primorske novice). Pričujoča knjižica bo nedvomno pomagala premostiti dosedanje razdrobljene prispevke o Istri, ki so nastali v polpreteklem in novejšem času, saj prinaša povzetek spoznanj o celotni istrski zgodovini, kar je v sedanjem času, ko smo soočeni z delitvijo Istre med tri države, še zlasti pomembno in aktualno. S tega vidika je še posebej vredno pohvale, da so se Primorske novice odločile za knjižno izdajo in nam tako omogočile, da smo dobili ne le dragocen priročnik, temveč prvi slovenski poljudno­ znanstveni pregled zgodovine Istre po vojni. Salvator Žitko Duška Žitko: EX VOTO - votivne podobe pomorcev immagini votive della gente di mare. Knjižnica Annales 2, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Koper 1992, 66 strani. Izšla je druga knjižica iz zbirke "Knjižnice Annales", posvečena tematiki, kije bila v zadnjih desetletjih znana le ozkemu krogu strokovnjakov - votivnim podobam. Votivne podobe s pomorskimi motivi so nekdaj zelo pogosto krasile obmorske cerkvice, žal pa jih je danes ohranjenih le malo. Edina zbirka na Slovenskem se na­ haja v cerkvici Marijinega prikazanja v Strunjanu. Cer­ kvica je bila nekdaj zelo obiskana romarska točka, potem 368