Volilni shod v Mariboru dne 29. maja 1879. Eer je bilo videti, da bo vlada dolgi dolgi prvi neposredni državni zbor, brž ko ae proračnn za 1. 1879. dožene, razpustila in razpisala nove volitve, sklenili so mariborski slovenski domoljubi uže za čaaa, da se takoj v Maribor skliče volilen shod za slovenski Štajer. Zgodilo se je tako. Dne 17. maja so svitli cesar državni zbor sklenoli, 22. bile ao nove volitve razpisane in 29. maja je zboroval nameravani volilni sbod v Mariboru. Ponzročili so ga tamoanji deželni poslanci dr. Dominkua, dr. Radaj in g. Fluher; povabili so vse državne in deželne poalance in odličniae narodnjake iz vseh okrajev. Gla^ni namcn bil je, Slovence na Štajerekem tako urediti za volflno borbo, da bi zamogli združeni, zedinjeni in složni povsod postopati, 7 vseh 3 volilnih okrogih kmetskih, namreč celjskem, ptujskem in' manborskem zmagati pa tudi 7 mestnih skupinah (Mariboru in Celju) skušati na izid volitev več ali manj uplivati. Ta namen se je popolnem dosegel, kolikor zadeva za6etek. Porazumilo se je glede kandidatov pa tudi glede vodstva volilne borbe! Vabilu ustregli in prišli so vsi naši državni in deželui poslanci razun g. Zolgarja in g. Snidrai6a, ki sta bila zadržana, ter mnogo odličniaih narodnjakov iz Maribora pa tudi iz veakega okraja. G. poslanec dr. Radaj pozdravi zbrane in prevzame na občno željo potem predsedniatvo, g. urednik ,,Slov. Gosp." dr. Gregorec pa tajniatvo. Ta je tndi predložil na6rt dnevnega reda, ki je bil sprejet in pričelo se je sploh razgovarjati o bodo6ib volitvab. Prvi apregovori g. dr. Voanjak in v daljnem govoru povdarja razpad velemogočne ustavo7erne nemško-liberalue stranke. Razbila si je glavo ob Boani in Hercegovini. Razcepljeni so med seboj, vendar zoper nas Slo^ane utegnejo se zopet zediniti. Zato bodimo oprezni in ne zaupajmo prevec, 6eravno je grof Taaffe stopil v ministerstvo. Od tega nimamo sedaj pricakovati druga, nego polajšavo pri volitvab. Uradnikom je ukazal, da imajo biti ,,neutralni" t. j. za nobeno stranko ne smejo delati, ampak strogo izvrševati postavo. To nam je se ve popolnem prav! Glavni nasprotnik Slovanov, g. Stremajer, ae 7edno sedi na miniaterskem stolu. Čakajo še nas hude borbe, preden doaežemo kaj praktične jednakopravnosti. Centralistični aiatem je preveč ukoreninjen in mnogo je še takib, ki nečejo priznati, da ao Slovani eden najtrdnejaib stebrov Avstrije. Zato se nam je pred vsem zanaaati na S7ojo delavnost in vstrajnost! Potem je g. Herman povzel besedo in rekel: posebnega politicnega načrta snovati nam ni treba. Vsaj ga uže imamo. Ime mu je: boj zoper nesre6ni centralistični sistem, ki žali pravice sv. Cerkvi, deželam in narodom, ter nam nalaga bremena, kojih dolgo ve6 ne moremo ladati, in vse nas strmogiavi 7 grozno morali6no pa tudi gmotno ne8re6o, propad in revš6ino! Zoper ta sistem se bojujemo uže 18 let. Sedaj smo zmagi zato bliže doali, ker nas vsestranska sila podpira! Prebivalstvo od lažiliberaiizma zapeljano sprevida 6edalje bolj potrebo 8premembe in torej je upati, da bo novi državni zbor dobil precej drugačišnje lice od prejšnjega. Cel6 brez upanja, da bo boljse, niamo ve6! G. dr. Dominkušje potem tudi rekel, da nam ni treba aestavljati politi6nega črteža ali proprama pač pa moramo razglasiti volilen oklic, 7 katerem se pozivljamo na nasa 8varjenja pred volitvami 1. 1873 in na nesrečne nasledke, na stiako in ailo, v katerej sedaj smo, ker se je obče slabo takrat bilo volilo 7 Avstriji. On nasvetuje, naj se za vodstvo 7olitev in za izdanje volilnega oklica sestavi centralni volilni odbor 7 Mariboru, ki bo kot odbornike imel 7ae aedanje deželne in državne poslance in 7 mariborakih narodnjakov. Ta uasvet bil je sprejet. G. dr. Gregorec je za njim povdarjal 7ažnost 7olitve 7 mariborskem 7olilnem okraju. Da bo v Celju in Ptujn narodni kandidat brez poaebnih težav zmagal, to je precej gotovo. Ali v Mariboru nas 6aka poslednja borba zoper znanega Seidla. Da bo ta propal, na to kaže marsikaj, čeravno je volilni okraj pri državnih dmga6, nego pri deželnib volit^ab, Odpade namreč dobro narodni okraj št. lenartski in šoštanjski, a pristopi konjiški, slov. graaki in mahrenberški. Enkiat je 1. 1873 Seidl zmagal zoper g. Pajka z večino samo 15 glasov; Seidl je dobil 149 glasov, g. Pajk 134. To ni veliko, ako pomislimo, da je vlada stala na Seidlovi strani. V 6 letih se je veliko spremenilo Slovencem na korist. Predlanskim smo vrgli Wretzelna, lani Seidla s c. k. okrajnim glavarjem vred, in letos je uradnikom od ministerstva zabranjeno za Seidlovo stranko več storiti, kakor postava dopušča. Zmaga narodna je tedaj tukaj tudi gotova, če se le postavi dober — kandidat. Pritrdil je tem besedam še 6. g. Jož. Žičkar rekoč, da tudi v konjiakem okraju smo pri volitvah na boljsem, ker Eonjičani iz trga ne volijo takrat s kmeti, ampak z mestjani v Celju. Dalje se je živahno razgovarjalo ae o uredbi volitvenske borbe. Govorili so gg. dr. Eačič, poslanec Kukovec, Ernest Sirca, dr. Šuc itd. Obveljalo je naposled, da se piepušča centralnemu odboru, naj se obrue do posameznih rodoljubov zaradi poatavljanja odborov po sodnijakib okrajib, zlasti pa ondi, kder se bo vršila volitev! Potem je šlo za imenovanje kandidatov, to pa za kmetske volilne okraje Celje, Ptuj, Maribor. Nekateri so mislili, naj se prej sklicejo volilni sbodi za omenjene okraje. Ali navzoči deželni poslanci so izrekli, da je čas prekratek in da, kolikor oni poznajo misli ljudstva, bi naatalo nekako začudenje in sum, da se morebiti nismo zjedinili, ako bi se dnes razšli brez pravega uspeha. Sploh pa sta kandidata za Celje in Ptuj uže mnogič naglašena in treba je porazumiti se le ae glede mariborskega volilnega okraja. Bil je sprejet nasvet g. dr. Eavčiča: kandidatje se imenujejo dnes, a centralni odbor jih slovenskim volilcem 7 voliluem oklicu priporoči! Za celjaki - breaki okraj reee g. Ivan Zuža iz Celja, da tam nikdo na drugega ne misli, kakor na svojega dosedanjega poslanca g. dr. Vošnjaka. Temu pritrdi g. E. Širca iz Griž, celjski kaplan 6. g. Žičkar. Predsednik dr. Radaj prebere telegrame iz Skalske doline, iz Brežic, pisma iz Savinjske doline, ki so vsa za kandidaturo g. dr. Vošnjaka. G. drv Gregorec je, pooblaŠ6en od preč. g. kanonika Žuže v Laškem, izpovedal željo tega preblagega rodoljuba, naj g. dr. Voanjak zopet kandidira. Na to bila je njegova kandidatura z živio-klici enoglasno sprejeta. G. dr. Vošnjak se je ginjen zabvalil za izkazano mu zaupanje in je pripravljen poslanstvo prevzeti in se truditi za blagor naroda, kolikor in dokler mu bodo njegove mo6i dopuščale. Jednako lebko bilo je glede kandidature za ptujsko-rogački okraj. Deželni poslanec g. Ivan Kukoveciz Ljutomera je v daljnem jako spretnem slovenskem govoru razložil, da se čuje le samo jeden glas, naj ostane še za naprej skušeni, mnogozaslužni, bistroumni in zgovorni g. Herman posla- nec tega okraja, naj on, ki se je boril najve6 6asa v nam in našej reči nemilih dnevib, nas zastopa tudi sedaj, ko se bliža prevrat do boljše bodocnosti! Celi zbor je z veselimi živio-klici pritrdil. G. Herman ae je zahvalil in djal, da rad prevzame poslanstvo, ako mu je volilci zopet izro6ijo. V ta namen bo sklical volilne sbode po posameznih okrajih ae pred volitvami! Daljši razgor bil jc o kandidatn, ki ima v mariborskem velikem okraju podreti slednjo uemčursko kandidaturo na štajerski slovenski zemlji ter spodrinoti Seidla ali njegovega namestnika. Sklenolo se je postaviti kaudidata odločno-slovenskega. To smo dolžni vrlim dosedanjim narodnim volilcem, ki so v teb okrajih po velikib žitvab in trdnetn delovanju zmagali lani in predlanskim. Imenovala so se razna imena. Ali vsak izmed navzo6ihseje branil. Razločno ponudbo imeli smo le euo, in to je zbranim naznanil g. dr. Radaj rekoč: nimam čast naznaniti, da v tem okraju želi kandidirati g. dvorni S7etovalec baron GoedelLannoy (Lanoa), rojen Slovenec blizu Maribora, obče Čislan in uže od nekdaj pripravljen vselej delovati v prid Slovencem." G. dr. Gregorec prebere iz pisma preč. g. dr. Ulage, nadžupnika konjiškega, semkaj spadajoče vrstice: ,,naš kandidat, torej tudi g. baron Goedel, mora odločno izjaviti, da bo glasoval v vsem, kakor naš g. dr. Vošnjak. Pri teh volitvah gre ravno zato, da dobi grof Hobenwart sapc s večjim številom konservativnih poslancev. Tu ni potem nič premišljevati. Stremajer pa mora iti." Na željo zborovo povabita gg. dr. Vošnjak in dr. Gregorec gospoda barona Godelna, kateri se slučajno v Mariboru mudi, naj pridi pred zbrane narodue moževe. G. baron pride kmalu potem. Veličastna vseskozi prijazna in lepa njegova oseba je vidno storila ugoden utis na navzoče. Od g. dr. Radaja predstavljen začne govoriti lepo slovenski, katerega jezika je, kakor tudi brvatskega, do dobra zmožen. Rekel je: nv posebno srečo in čast si štcjem, da zainorem oiidi kandidirati, kder sem bil rojen. Jaz sem rodom Slovenec in sem, čeravuo dolga leta o<l domovine v tnjih krajih bivajoč, vselej srcem ostal Slovenec in tndi ostanein. Nekoliko sem se slovenščini odvadil pa lnislim, da se zopet privadim. Prograina razlagati sedaj natančno nc morem, ker ste me naglo pozvali. Mislim pa, da dovolj izrečem, ako povem, da sem si zavedeu dolžnostij poslanca, ki zastopa kuiete, Slovence, iu torej rečem, da bodem kot izvoljeui poslanec vselej glasoval, kakor vaši sloveuski poslanci gg. dr. Vošnjak, g. Herman, grof Hoheimart  Dalje govoriti ni mogel, ker mu je bila beseda pretrgana z živabnimi živio-klici. Bil je enoglasno postavljen za narodnega slovenskega kandidata v v kmetskih okrajib : mariborHkem, slov. bistriškem, konji.škem, slov. graskem in mahrenberškem. Med onimi, ki so tej kandidaturi naposled živabno pritrjevali, moramo omeniti posebno g. dr. Šuca, deželnega poslanca, ki je obljubil na vso moč podpirati jo in pomagati k najsijajuišej zmagi! Konečno bil je ae razgovor zarad mestnih skupin Celje in Maribor. Tukaj se je sklenolo ^sakako upli^ati, 7endar imena kandidatov iu udeleže^anje narodne stranke razglasi centralni 7olilni odbor ob priniernem času 7 slo^enskih no7inah. Potem se je izvolil centralni odbor. Razišli smo se 7 7eselej nadi, da bodemo Slo^euci dne 2. julija v kmetskib skupinah po^sod sijajno zmagali, ako stori vsak S7ojo dolžnost, pa tudi 4. julija utegnemo nasprotnikom 7 mestih narediti nepri6ako7anib piegla^ic, 7saj najbujšim so^iažnikom zamoremo pornagati, da — propadejo! Urejeni tedaj smo, hajd na delo!