. IELO
^	H HHH Sil M H|
' ^H.v ^H ^H ^H	H| gBRf |SBf|
% številka 6 ^__

STATIr JE V RAZPRAVI
že dolgo je bilo govora, da je stari statut zastarel in da je 1 treba pripraviti novega., ki „bo vseboval temeljne odnose v pod**; jetju, ki niso konkretno ureje-ni. ž. zakoni in ustavo. Komisija > delavskega sveta je osnutek tez za.novi statut•pregledala in'do'". polnila 'in ga dala v razpravo
. r	1':
.kolektivu, V. osnutku tez je na kazariih več variant za posam?.z-
ne .akte samoupravnih organov,da
• l'' ' bi se.MS tem izoblikovala naj bolj -
".' š'a rešitev, ki bi bila v skladu
z nadaljnjo rastjo;podjetja.Za-
željeno. je, da se teze za sta -
tut obravnavajo na sestankih de-
; : i -i
lovnih enot in na sestankih druž- " beno političnih organizacij, da bi pri ten sodelovalo čim večje število članov kolektiva. Pripombe in predloge naj člani kolek -tiva dajo umestno in v. smi-slu samoupravnega sistema, kjer je človek glavna proizvodna sila.
« t-V osnutku tez so nakazane 3 vari-
ante kolektivnih izvršilnih or-
• ... - f* i ' *.'''.,
ganov. 0 tern, katere kolektivne
in individualne izvršilne organe naj ima' podjetje in katere ■■■' funkcija naj opravlja, ni nobene-,, ■ ga zakonitega predpisa. Govora je-bilo le, da direktor ne bi smel edini predlagati kandidatne liste za poslovni odbor.
t.'-.
Na vprašanje, al _ naj bo eden ali več kolektivnih izvršilnih organov, je težko odgovoriti, ker ima v::aka rešitev svoje dobre in slabe lastnosti. če ostanemo pri enemu organu ).upravnemu odboru), računamo, da jo ta rešitev najenostavnejša. Slaba stran pa je v tem, , da se' takšen organ v tako velikem.podjetju kot je - i
naše, ne more poglabljati v nadeve na vseh področjih.• Delitev izvršilne funkcij-.e na več kolektivnih organov je bolj zahtev" na, zato pa omogoča, da se posamezni odbori specializirajo za neko področje. Dobra stran več izvršilnih organov je tudi v tem, da se v upravljanje podjetja pritegne večje število člančv kblektiva, kar je važno tudi za nad*1jno krepitev samoupravnega sistema. Glede .kolektivnih izvršilnih organov imamo-torej več možnosti .. od katerih ima .vsaka svoje dobre in slabe strani. V tezah statuta Sta obdelani dve .varianti', ki predvidevata več izvršilnih organov. Tretjo varianto , kjer je r .imo en kolektivni izvršilni organ pa lahko dosežemo , če .združimo funkcije vseh'orga-nov po eni ali drugi varianti. V osnutku tez je predvideno, da bi delavski svet imel svcj upravni odbor (predsedstvo delavskega sveta), ■ ki pa ni izvršilni organ, ampak organ upravljanja, čeprav se nekatere funkcije bolj izvršilne narave.
Precej prostora v osnutku je posvečeno tudi obratnim delavskim svetom, ki sedaj.ne igrajo ti -ste vloge, ki je predvidena po starem statutu.
Osnutek tez novega statuta je sedaj v razprav' zato je nuj no,da vsi člani kolektiva, posebno pa še člani delavskega sveta, člani raznih komisij in ostale družbeno politične organizacije čim -bolj podrobno pregledajo posa -mezna poglavja in dajo konkretne predloge in pripombe, ker bo v kratkem postal novi statut zakon podjetja.
. r ;
: v'v	Tone OBLAK
. v • •; . >?'. ■'■*•?!;. 'V 'C-

NOVA ORGANIZACIJSKA SHEMA
r ?
Delavski svet je dne 13/3 197o na predlog.direktorja podjetja sprejel novo organizacijsko shemo podjetja. To je funkcionalna shema, ki.zajema vse funkcije po-' sloVanja, razdeljene na posamez- r ne, strokovne službe. .Glavni vzrok, da nam dosedanja organizaci=-ja v podjetju ne ustreza več, je prav gotovo hitro širjenje pod je-? tja in poslovanja. Vendar se moramo poleg omenjenega zavedati še predvsem tega, da moderna tehnologija in poslovanje na sploh ne dovoljujeta gospodarjenja po obč.utku ali na pamet. Potrebni so nam novi sistemi in metode,ki bodo grajeni na proučevanjih,študijih in analizah, le na- ta na -čin si lahko zamišljamo gospodarsko sigurnost in nadaljni napre-dek.	•
Gledano s stališča potreb je organizacijska shema le najhen delež k novi organizaciji podjetja, vendar prvi korak k nadaljnji gradnji.Ce hočemo doseči postavljeni cilj, bomo morali vložiti še ranogo truda in skupnega dela vseh strokovnjakov v podjetju. Prva naloga nas čaka takoj. Funkcionalna organizacijska shema je sprejeta, sedaj pa je prva naša naloga sistemizacija delovnih mest posameznih strokovnih služb, ki jo moramo opraviti čimprej. S pravilnikom o sistemizaciji bomo dosegli le toliko, da bomo ugotovili potrebe po kadrih v novi organizacijski shemi, racionalno delitev dela, smotrno razmestitev dolžnosti,pravic in odgovornosti, koordinacijo dela in delovanje posameznih služb itd. To pa še ni vse, kar je potrebno za popolno in moderno organizacijo.- Vzporedno s tem je še nujno potrebno urediti komunikacijske veze v službah in med njimi splošne in -strokovne informacije 'ter mrežno planiranje. Za izvrševanje; podstavljenih ciljev je prav gotovo. mrežni plan eden od osnovnih faktorjev moderne organizacije,saj •f' z njim lahko 'loločimo točne roke-,,., ki so potrebni za posamezne dejavnosti, ciklus dejavnosti in ciklus vseh dejavnosti v podjetju. Mislimo, da ni potrebno posebej poudarjati kako nam je tak sistem oz. ;pripomoček v modernem poslovanju potreben, saj vemo, da brez načrtnega gospodarjenja niti v družini ne gre več. Nekatere od potrebnih faktorjev za novo organizacijo smo že proučili in jih poskusili v praksi uvajati, a žal se vedno premalo potrudimo, da bi bili pri ten dovolj dosledni. Problem organizacije podjetja je kompleksna naloga, ki mora angažirati nas vse, £rea -.vsem pa tiste, ki po svojem položaju odgovarjajo za dele ali seloT-no organizacijo v podjetju. Motimo $e, če mislimo, da bi nam nekčo ne da bi mi sodelovali, organizi -ral podjetje tako kot bi nam najbolj. ustrezalo. Sami moramo biti sposobni organizirati svoje čelo in to tudi zahtevati od drugih.Če
pa nam- manjka za to potrebnih strq-
■ i ? 'i • • ^..... ■ ■ \
kovnjakov, imamo priliko dobiti pomoč od zavodov, ki se poklicno ukvarjajo s temi problemi,a brez našega tesnega sodelovanja tudi oni ne bodo mogli'napraviti tega. kar si-vsi želimo. Kakor vidimo, to le ni taka naloga,da bi bila z enim sklepom delavskega sveta rešena. To je stalni pro — ces, ki zahteva od nas maksimalne napore, če hočemo, da bo 'organizacija podjetja v skladu z našimi potrebami in razvojem po djetja. Z uspešno rešitvijo nakazanih nalog bomo lahko prinašali bolj strokovne in pravočasne poslovne odločitve in s tem v zvezi dosegali boljše poslovne rezultate, hkrati pa bo to osnova za uvajanje novih modernejših metod dela.
Ivan CAPUDER
STROKOVNA EXKURZIJA V AVSTRIJO IN NEMČIJO	'
Višja tehniška čevljarska šola iz Zagreba je organizirala od
3. do 12. maja strokovno poto 0 vanje po Avstriji in Nemčiji.Na potovanju smo obiskali sledeče tovarne čevljev;	v'
V'Pirmasensu PETER KAISER in tovarno MATTIL, v Erankfurtu obrat tovarne Dorndorf in v Avstriji največjo tovarno za izdelavo smu čarskih čevljev Dachstein-Lint-ner v Mohlnu.
Tovarna čevljev Mattil izdeluje dnevno 18ooo parov ženske 'in moške obutve. Sami izdelujejo vse sestavne dele čevljev zato dajo veliko poudarka na sekalnico, katera razpolaga z vsemi stroji za obdelavo podplatov in plastičnih ter gumijastih peta. Kljub velikemu številu artiklov imajo red in urejenost po oddelkih, Razpo-
lagajo z velikimi površinami delovnih prostorov.
Tovarna Peter Kaiser spada med kvalitetnejše proizvajalce obutve. Imajo zelo urejen strojni park. Predvsem pa imajo urejena skladišča in pakiranje ter odtošiljanje po posa -meznih trgovinah. V obratu, kjer delajo dnevno 5.5oo parov obutve, koristijo za skladišča samo 3oo m2 površine. V primerjavi z Alpino, ki ,izdeluje dnevno 3.800 parov in ima na razpolago čez Too m2.
Tovarna čevljev Dachstein izdeluje dnevno 2.000 do 2.5oo parov speci -alnih smučarskih čevljev, izven sezone pa 3.000 parov planinskih in terenskih čevljev z briganimi pod -plati. Na vprašanje, kako mislijo o nadaljnjem razvoju smučarske obutve, je g. Lintner, lastnik tovarne odgovoril, da bodo že v mesecu septembru začeli z redno proizvodnjo celih brizganih Čevljev. S tem odpade tudi večali problem pomanjka -nja zgornjih delov, s katerimi imajo sed^3 velike težave.
Poleg čevljarskih tovarn pa smo obiskali tu^i-tovarne čevljarskih strojev in sicerFORTUNO v Stuttgartu,v Pirmasensu pa PFALZSTAHLBAU, SCHON SANDT in MOHRBACH. FORTUNA, poznanj tovarna rezilnega orodja in strojev\ ■izdeluje za čevljarsko industrijo ..stroje za egaTiziranje, tanjšanje, žigosanje, letos pa ima nov izdelek to je je avtomat za kosmatenje zgornjih delov na, nacvikanem čevlju. Zelo dobro imajo urejeno operativno pripravo dela." Vsa operativna pri' prava dela se od'ija po ORMIG si - v stemu. Vse faze in materiale imajo \ razdrobljene do najmanjše natanko-sti. Kartoteka operativne priprave dela ima okrog 7.000 kartic.
PFALZSTAHLBAU, vodilna tovarna transportnih naprav za skladišča, šivaln nico in montažo ima poleg ostalih strojev tudi avtomat za brizganje in lakiranje čevljev z apreturo.Avtomat ima zmožnost brizganja samo zg, del čevlja, samo spodnji 'del ali va skupaj spodnji ter Zgornji del." Kapaciteta tega stroja je, \ 3.000 parov na 8 ur.
\
l
Glavni proizvod tovarne SCHON v
Pirmasensu so stroji za cvikanje konic in stroji za sekanje zgornjega usnja in to hidraulični in elektrokontaktni, v zadnjem času pa tudi stroji za sekanje zgor -njega usnja na principu varjenja z visokofrekvenčnim tokom. Prav ta zadnji proizvod največ pro dajajo in dela revolucijo pri krojenju, okrasnem luknjanju in šivanju zgornjih delov.
Sam Pirmasens, kakor tudi raz -L stava čevljarskih strojev v Pirmasensu je nepozabno doživetje in zasluži ime "svetovna metro -• pola čevljarske industrijeTako -so mu dali ime domačini. Na sejmu' so bili prikazani vsi najnovejši dosežki v industriji čevljarskih strojev. Velika konku -renca nemški industriji so prav gotovo proizvajalci iz Francije in Italije. Posebno zaradi nizke cene njihovih strojev.
Novosti pri izdelavi zgornjih delov so stroji za varjenje z vi -sokofrekvenčnim:tokom. Stroji so avtomatski, zelo dra^i in primerni za večje serije od; lo.ooo parov dalje. Pri sestavi ip šivanju 1zgomjih delov je firma PFAFF pripravila-vrsto avtomatov za šivanje ob matrici in to predvsem za šivanje okrasnih £ivov na prednjiku ali gležnici, za sestavo' škornjev in podobno. Tudi ti stroji so rentabilni le v tem primeru, da imajo velike serije posamezngga artikla..
Podplatna izdelava se vedno bolj nagiba v plastiko in polyvretan. V ta namen je bilo polno raz •• stavljenih strojev za brizganje .'podplatov. Razstavljali so raz9 / lični proizvajalci. Stroji so zelo veliki, so celo 3o mestni in imajo seveda veliko zmoglji-vost.	r
Za -navadne neolit podplate pa je • tovarna USM demontrirala sistem lepljenja' podplatov s termo lepilom. To sicer ni več novost,m
vendar ta sistem v Evropi ne more in ne more priti v masovno proizvodnjo. Ovira pri tem jo visoka cena tega lepila, kakor tudi iz -redno zahteven tehnološki postopek pri samem lepljenju.
Poleg strokovne strani tega potovanja pa smo si ogledali tudi turistične zanimivosti kot sta mesti Salzburg in Ntirnberg. Ustavili pa smo se tudi v koncentracijskem taborišču Dachau in Matthausen ter si ogledali v slik^ in besedi ohranje-• no trpljenje, katerega je nemški v "rajh izvajal nad ostalim ljudstvom ""Evrope. Pri v'sem tem pa j^-zalujrlr--ho, da se prav tisto ljudstvo, ki je prizadejalo nn j več gorja, oko •• ; rišča z nečastno dediščino svojih ''prednikov in jo spreminja v turi'-stično atrakcijo svoje dežele.
, Jože BOGATAJ Tone OBLAK
IZGRADNJA TURISTIČNEGA PROMETA V ROMUNIJI
V preteklem letu je Romunijo obiskalo 1,8 milij. inozemskih obi -skovaleev, kar je 33 7.opo več kot leta 1968. V letu 197o pričakujejo 2,1 milij. inozemskih turistov, la investicije na področju turizma je bilo v letu 1969 porabljenih v Romuniji 2oo milij. več kot v letu \ 1968 in sicer 72o milij. lejev. , ^ število hotelskih postelj se je po~. večalo* za 4;. 6 5o,.. mest ,v campingih za U.5oo, v počitniških hišiC.ar. pa za 37 6 mest. Konec leta 19 69 je razpolagala Romunija s 171.Č36 posteljami, od tega 59 .15r"v~hcr-—-telih. Za leto 197o je predvidenih 2 5.ooo novih mest. Poleg tega.be v pravni sezoni na' razpolago:5ooo0 prostih mest v privatni oskrbiv .
Yir: Nachrichten fur Aug-senhandel 29, 4-. 2.7o
't. .i •'. ' ■ ■ • ■>' i,.... . .... ■■ -
SEJEM ČEVLJARSKIH STROJEV V PIRMASENSU
Ko primerjamo letos razstavljene stroje in materiale v PirmaO sensu s stroji in materiali razstavljenimi pred 3 leti, lahko ugotovimo smer razvoja čevljar -ske industrije. Vse večja .uporaba umetnih materialov in specializacija proizvodnje zahtevata nove moderne stroje, ki poveču-jajo proizvodnjo in zahtevajo vse manjše fizično pa večje um -sko sodelovanje človeka.
Predvsem za izdelavo cenejših artiklov se uvaja nov način proiz.-vodnje gornjih delov, to je visokofrekvenčno varjanje gornjih delov. Za ta način izdelave gornjih delov je več tovarn strojev razstavljalo vrsto novih strojev, ki so. izdelani za varjenje raz -nih vrst umetnega usnja. Trenutno pa se ti stroji uporabljajo največ za varjenje podloge. Razstavljena je bila vrsta novih specialnih šivalnih strojev,ki so prirejeni za šivanje posameznih delovnih operacij, imajo visoko zmogljivost in so primerni predvsem za masovno proizvodnjo.
Razstavljeni so bili novi stroji za cvikanje konic, ki cvikajo gornje delo od konic do sredine zgiba in stroj, ki cvika konice-in opetje istočasno. Razstavljen je bil- n.pr. stroj za oblačenje in kosmatenje celih oblečenih no-tranjikpv, ki opravi obe operaciji .istočasno . Nadalje je bilo •-razstavljenih celo vrsto strojev za brizganje podplatov, to so stroji' izdelani povsem na nov način in imajo izredno visoko zmogljivost. Za nas kot izdelovalce -smučarskih;čevljev pa so zanimivi stroji za brizganje celih smučarskih čevljev, ,to je da se gornji del in podplat brizgata istočasno. Seveda pa so ti stroji
izredno dragi in znesek Eoo.ooo DM ne zadostuje za nakup stroja in form.
Razstavljeno je bilo se celo vrsto raznih modernih strojev, opreme in orodij, kar je vse grajeno v cilju znižanja proizvodnih stroškov in povečanja konkurenčne sposobnosti.
Miloš MLINAR
OGLED SEJMA USNJA IN ČEVLJEV v ZAGREBU
V paviljonih Zagrebškega velesejma je bil odprt od 25. maja do 31.maja 19. sejem usnja in čevljev. Na tej prireditvi so razstavljali proizvajalci usnja, čevljev, usnjene galanterije in strojev za omenjene panoge iz desetih evropskih držav in ZDA na površini 2o.ooo m2. Do letos je bil omenjeni sejem odprt v času in sklopu jesenskega zagrebškega velesejma. Letos pa je bila to prva samostojna salonska prireditev. Po vsej verjetnosti ni sedaj primeren čas za tako prireditev, ko smo že sredi sezone pomladv poletje. Gotove bi bil za takšen sejem bolj primeren čas pred za -četkom sezone.
Sejem smo si ogledali v soboto 3o. maja tudi člani delavskega sveta, mojstri in tudi nekateri ostali čla ni kolektiva. Na sejmu so razstav-" ljali obutev tudi vsi pomembnejši jugoslovanski proizvajalci. Meč njimi je bila. zastopana tudi r.aša tovarna z lepo aranžiranim paviljonom in lepimi modeli. Za specialne .smučarske čevlje smo zopet preje-%' ii diplomo in zlato plaketo.
Posebno opazno je bil izstopal največji proizvajalec čevljev v Jugoslaviji kombinat Borovo. Paviljon omenjenega komb.nata je bil po površini in pestrosti skoraj najvei-
ji. Tu smo lahVo videli, da ni same največji serijski .proizva jalec obutve v_.\naši državi,am -pak tudi sledi xrerjutni modi vo- t dilnih čevljarskih' proizvajalcev v dr ug i ur ž^avah, pr ed e m/ jC. ta 3 ji. Seveda*- je vprašaje»/'kč-liko bodd- ^a mogli pga^-i'Si^^i' *r'prak si.,.vV njihovem ptivii joni. so bi -14 Razstavljeni tudi specialni .'smučarski Revij i znjwhkt: "Rieker", ki so,.M'li_,eeii brizgani iz PVC mase;'.,.' '•"'■
Trenutno lepe in modorne modele v tej sezoni je imela tudi^ -to.-'varna PEKO iz TjvŽiča. Tu "mislim ' predvsem z ar?-; tako imenovale plato Čevlje, -f," debelini' oblečenimi vmesnimi podplati.' Posebno vidno so izstopal/i' OT^hke. Vidi se, da jim predle	isti --sodelo-
vanje s firmo Afir iz-ZRN. Tudi-mirenska tovarna čevljev Jadran-; Ciciban jo poka::ala lepo kolek-. t. cijo otroških .čevljev. Tuči-. ostali naši konkurenti s.q phnesli. na sejem marsikaj zanimivega.\. ^ P^i vseh smo lahko videli,--da dq kaj hiti'O napredujejo tako v modi in uvajanju nov-ih tehnoloških postopkov in materialov.
Tuji razstavijalci butve so pokazali bolj komercialno kolekcijo, ki jo lahko plasirajo še kot moderno na jugoslovanskem trgu. Zanimivi so bili posebno' fran '» epski čevlji, ker je bila pri a,-nekaterih zelo niška dena. Res,'., da niso bili nevem ka.kb natančno izdelani in jtudi ne iz najbolj . ših materialov, vendar odigrava • cena važan favktor pri potrošniku. To je tudi nam lahko v pouk, da bomc vsak dan imeli težje pogoje plasmaja svojih izdelkov na svetovni trr.
Na: splošno smo.lahko dobili vtis, da nihče ni pokazal kakšnih po -sobnih modnih teženj za prihodnjo sezeno v svetu. Vsi šo prikazovali to, kar je trenutno v modi. Prav to smo lahko videli tudi na modni reviji. Gotovo je temu botroval neprimeren čas sejma.
Dokaj dobro so bili zastopani, proizvajalci čevljarskih strojev.
Razstavljali so razne izvedbe-tekočih transportnih.trakov za različ ,\neVsišteme;. Močno'so bili zastopa-. črti 'tudi stroj i za cvikanj e"- celotnega., gornjega dela sttermičnim lepilom. Videli smo razne stroje za obdelavo montažnih podplatov, poleg tega tudi. stroje 'za\izdelovanje podplat QV-jodl it kov iz '.PVC mase ' in lepljenje. Zelq hiter, in enostaven ^način lahke brizgane obutve je de -"mpnstrirala češka tovarna-"Svit"
'Tudi tu so poleg- znanih nemških 'firm močno sodelovali Francozi.Prikazali so i' da zelo načrtno konstruirajo in gradijo stroje za razne operacije in izdelave. V tem pisanem kalejdoskopu strojev smo lahko ugbtoyili vsi, d^ bomo morali še v več in čimprej nabavljati modernej t stroje-, če bomo investii^aliAv v stroje in. kadre, smo lahko .prepri. čani, da bomo vsaj dohitevali" napredek znanosti in tehnike v. čevlja stvu.
Morda bo imel kdo pomisleke glede upravičenosti ogledov, takih ali podobnih razstav -za širši krog čla. -nov kolektiva-,- Mislim, da je tudi to neki način izobraževanja kolektiva. Saj na takih razstavah se da primerjati, kako hitro napreduje čevljarska tehnologija pri nas. v in še bolj v svetu. Na ta' na^in lahko ugotovimo, kako daleč sito mi v našem podjetju z tazvojem tebnolo gije in modernizacije proizvodnje,
■ T	'	. *	' . , S' .
Mislim, -da smo bili z organizacijo ogleda sejma vsi udeleženci zadc -voljni'j žal £>a smo pogrešali mec
vodilne delavce, in ■ strokovr^a-• kii' podjet ja,. ki bi, nam lahko posredovali še maršikaj v žvezi 3 praktično. uporabo strojev in ma terially.	'""."
>■> " - "iadim'ir PIVK "
ČLANI KOLEKTIVA ' • DOPISUJTE V S""JE GLASILO !
\
KADROVSKE NOVICE
UVCD V SEZONO LETOVANJ
V	mesecu maju smo zaposlili 9 novih delavcev, delavno razmerje
pa je prenehalo 11 delavcem.
V	obratu v 2ireh so nastopili delo l( delavci: Sonja Buh, Cvetka Justin, Bernarda Leskovec in Anton Kolenc.
Delovno razmerje je prenehalo 7 delavcem in sicer: Julki Nago-de, Mariji Naglič, Francu Boga taj, Milanu Kopač, Milanu Jereb, Marjanu Kacin in Janezu Justin..
V	obratu v Gornji vasi je pre-halo delo civema delavkama-:Darinki Ko letnik .in Anici Kos.
V	prodajni mreži so nastopili delo Katica Davinič, v prodajalni v Beogradu:, Tanja Žagar in Anica Cerk-, vrTrb.bvl jah, Gordana Bilanovič^ Vinkovcih in Janko Kralj v KarloyffiW; Delovno raz mer je je prenehalo dvema11 podaja Ice.r.a : . Ivanu Pavlovič iž" SlaG vonske Požege in Nikoli jLackovič iz Zagreba:,^ • -; V.	"
Of: t;;^' <•.- "fSCii'i dc " Vseh zaposlenih ob koncu maja je bilo 1267 ,delaveevo:inc delai/k.
•ih r tk'. • ■ i ■ ■ '-toa si ■• r v :cr- Angelca FIL-IPIČ •
.r
v i1
■ -A:..:,■] J n 'C.■	fiiIsoq
—,	.« . no rnx> v v
Poročili so ser . ' ■ „
FRANCI PERTOVT/ZDRAVKA BOGATAJ, ALOJZIJA ZUPAN, -ZOFIJA-NOVAK, ANDREJA MLINAR, MIROSLAV GROŠELJ, ANDREJ STANOVNIK, iz obrata Gorenja vas pa MARIJA KAVČIČ.	p '
? , j i
Vsem iskrene čestitke !
;.. '»»oMafciOlVtf ' ID'-' '
Umrl je upokojenec .ALPINE JAKOB MRLAK.	*
i i1. :<>'?. a t"
Stopili smo v čas, ko je poleg dela na vrsti tudi letni dopust. Neka" teri že odhajajo z dela in povedo sodelavcem : " Jutri me ne bo na delo, grem na dopust," drugi pa bomo na to še malo počakali. Vsi se -daj želimo le to, da bi tudi vreme upoštevalo naše želje in nam bilo bolj naklonjeno.
Vprašujejo me: "Ali je letos kaj novega v počitniških hišicah v Uma-gu?"
Med vzdrževalnimi deli>. katere je potrebno opraviti vsako,leto, je bilo letos precej plešft&rija. Pleskarji so bili napušči, nekatera vrataih/ -stropi, tudi ograje pri hišicah so dobile bolj počitniško barvo. Seveda so bila izvršena tudi druga te -koča popravila.
Nanovo so bile nabavljene odeje, za zgornja ležišča 'pa smo montirali lestvice in ščitnike . ;:.	v
Na obali je bila za ;letds predvide-' na; izgraditev pomola. To zaradi ob-gaktivnih razlogov ni bilo napravljen r.• in so bile izvršene le manjše ureditve obale. Opravljena pa je bi-la.i dozidava za razširitev jedilnice ■ dni za novo pralhico . Tudi pri ure-sjanju tega nase Tj a, pr idemcf do -zak' -ljučka kot marsikje, da j.e potreb Veliko, sredstev1 pa malo...
.Poleg vzdrževalnih del pa pomagajo ohranjati naše počitniške hišice, tudi Člani kolektiva - letovale! sami s tem, da primerno ravnajo z inventarjem. Na to, da mora biti v hišicah in okrog njih red in čistoč«, mislim, da ni potrebno posebej Opozarjati. Vsi vemo tudi to, da mčr*-mo hišice naslednjim letovalcem prepustiti urejene'.
Za zaključek pa želja, da bi vsi dopust preživeli prijetno in si nabrali novih moči.
...................Majda JESENKO
\
IZ PREDLOGA PROGRAMA RAZVOJA OTROŠKEGA VARSTVA V OBČINI ŠKOFJA LOKA ,
Program izdelali:
Ciril Jelovšek, ekonomist Janez Kos, socialni .delavec Niko Sedej , socialni delavec
Otroci. Kaj pričakujejo? Znanje? Morda. Prav gotovo pa čakajo tu- ' di ljubezni, topline, zavetja , prisrčne besede', . Ljubezen plačujejo z ljubeznijo, ostre besede ' pa s trmo in solzami. Kako malo potrebujejo Za svojo srečo! Pa smo Jim vsaj to malo dali? Srečo pričakujejo doma. če je ne najdejo, je toliko bolj čakajo v šoli. In, če je še tu ni? Potem je na vrsti družba. Kdo pa je družba?
Ljudje, ki delajo v gospodarstvu, zdravstvu, socialnem skrbstvu ,'■<. prosveti, kulturi in imajo vpliv ■■■ na oblikovanje politike, naj pri vsaki odločitvi pomislijo, da naša družba ni le svet odraslih.Le dobro vzgojeni otroci bodo ohraO nili in razvijali našo samoupravno družbo.
Iz revije Otroktin. družina
(Letnik 1966/9 in 1969/8)
•Obstoječe oblike organiziranega otroškega varstva
Vzgojno varstveni zavod v Zireh
Vrtec v 2ireh je samostojen za -vod. Dela v dvostanovanjski hiši v zelo neprimernih razmerah.Kapaciteta vrtca je od 4 5 do 6o otrok vendar vrtec sprejema več
otrok. Vpisanih je celo 97 otrok, vendar je na dan zbiranja podatkov stanje naslednje:
od 0 do 3 let	4 3 otrok
nad 3-7 let	3o otrok
nad 7 - 15 let	5 otrok
Ustanova daje varstvo 7 8 otrokom, ali 28 otrokom več kot znaša njena zmogljivost. Leta 1969 je od -' klonila sprejem 11 predšolskim in 39 šoloobveznim otrokom. Značilno za vrtec je, da ob sicer nefuncio-nalni stavbi, prostorom in neurejenim sanitarnim pogojem sprejema tudi otroke pod 2 leti starosti (27 otrok).
•Vrtec zaposluje 2 strokovni pedagoški delavki, 2- delavki brez strokovne kvalifikacij g za vzgojno delo in 1 .osebo, ki. se ukvarja s tehničnim delom. ,v; .v Tudi kapaciteta kuhinje ne ustreza 'številu sprejetih otrok.
I SiŠE^'^'	'T.'
Programiranje
Analiza makrolOkacijskega območja Žiro v	" --....
Makrolokacijsko območje žirl obsega naselja, ki neposredno gravitirajo po svbji. bližini na sodišče Zirovske kotline in so3odda-ljene od središča do 1 km. Iz podatkov o številu prebivalstva in zaposlenosti je razvidno, da je ve čina ljudi zaposlenih v delovnih organizacijah v Zireh in je zelo malo kmečkega prebivalstva,^ki se neposredno ukvarjajo s kmetijstvom Od skupnega števila prebivalstva je 2,8 2% kmečkega prebivalstva,od vseh prebivalcev KS Ziri pa 12%. Ožje gravitacijsko območje, v katerem ža deluje VVU v neustreznih pogojih, se je v zadnjih 2o-letih spremenilo po strukturi zaposle -nosti, številu stanovanjskih hiš, številu prebivalstva in številu de lovnih organizacij. Na hitrejši gospodarski razvoj in socialni po-
ložaj prebivalstva ima največji vpliv tovarna čevljev Alpina.Tudi tu se zaradi zaposlovanja prebivalci okoliških krajev prese -ljujejo v center in ustvarjajo nove družinske skupnosti, kar povečuje gostoto prebivalstva.število prebivalstva se je v KS Ži0 ri povečalo od leta 1948 do 1969 od 3281 na 39o7 ali za 626 ljudi (indeks 69/63 = 119). število prebivalstva v makrolokacijskem območju, ki že vključuje, otroke v obstoječo vzgojno varstveno u--stanovo, pa §e je povečalo za 895 ljudi, ali 42,5%. V KS 2iri se je.- letno v. povprečju povečalo število za. 29,81, v ožjem območju pa za-42,62 ljudi. ■
. t"	•.. . r	:
Število prebivalcev MO Žiri T - 2.5
Naselje
1948 1953 1961 1969
Brekovice
•v r .
Dobračeva Nova vaš Osojniča Selo : r ', Stara vas Žiri
75 514 335 31 136 411 598
82 581 121 41 139 5oo
73 629 34 5 41 198 674
6 51 v 667
57 74o 42o l43 194 878. 663
Skupaj
2loo 2315 2627 299,5'
Poprečni''koeficient porasta pre-> bivalst-va !od 'leta 1948 do 1969 'j e med , posameznimi, obdobj i, ki--,nisO časovno "popolnoma enaka , .1,09 3 oziroma letni koeficient • l-,ol7 . število ' prebivalev je letno poraslq.,'za 42,6' ljudi.Med posameznimi časovnimi obdobji je bil letni porast naslednji: 43, 44,6, 44,4, 49. Podatki kažejo, da je bil "največji porast v zadnjih treh letih. .	■.'.',
Število prebivalcev in živorojenih otrok
T - 26
Leto Štev. štev. Koefieiž.otrok _ • otrok prebiv. na 1000 preb.
1963
1964
1965
1966
1967
1968
1969
85 83 88 88 76 82 78
3664 3712 3769 3815 3857 3884 39o7
23 ,2 2 2,4 23 ,3 23,1 19.7 21,1 2o ,o
Poprečje 82,8 38ol
21,4
V poprečju se je v zadnjih 7 letil na območju KS žiri rodilo 82,3 ot-y rok.
Popr-srni koeficient živorojenih ot rok je za preteklih za let 21,4 otrok na 1000 prebivalcev in je ugoden ter nad občinskim poprečjem>ven-^ dar je. število rojstev v delnem upadanju	V
število otrok v zadnjih 7 letih za ožje območj e
T - >1
\
Starost
Poprečje za 7 let %
Za leto 19 G 9
od 0 do 3 181 nad 3 •• 7 252 nad 7 15 484
19 ,8 27., 4 52,8
186 \ 19 ,8 257 \27„3 496 V,9J
---:--------,
Škupij	217 Ioo,o 939 loo,o>
Gospodarski razvoj na žirovskem polju' je šel v preteklih letih naglo navzgor, število zaposlenih se je bistveno povečalo. Pretežna večina
aktivnega prebivalstva se je za poslila v delovnih organizacijah, ki so koncentrirane v središču žirovskega polja. Zaposlujejo predvsem domačo delovno silo.
Zaposleni T - 28
Leto	Štev.	Indeks	Ver.
zap.	ind.
1961	1.124	loo
1962	1. 292	115	115'
1963	1.399	121	lo5
1964	1.378	122	. loo, 2 1965,	1.344	119	98
1966	1.364	121	loo, 2
1967	1.338	119	98,1
1968	1.417	126	.'. lo6
1969	1.431	127	loo,l
Največji razvoj je dosegla v zadnjih letih tovarna čevljev Alpina Siri, ki zaposluje nad .64% vseh zaposlenih delavcev na območju KS Ziri. Od celotnega števila pre bivalstva je zaposlenih v delov ■ nih organizacijah 3 5.,6% ljudi.Če upoštevamo še ostale zaposlene v privatnem sektorju, je v Zireh zaposlenih 1.5oo ljudi,, kar še dvigne procent zaposlenih napram celotnemu številu prebivalstva (38,4%). Število zaposlenih se je od leta 1961 do 1969 povečalo od 1.124 na 1431 ali za 3o7 ljudi oz. za 27'%. Poprečni letni koefici ent je l,o3.
Anketa med zaposlenimi delavci v • delovnih organizacijah je pokazala , da so starši zainteresirani za organizirano otroško varstvo. V VVU je v času izdelave .programa od 8o 85 predšolskih otrok. Iz ankete je razvidno, da so starši pripravljeni dati v varstvo še 157 otrok do 7 leta starosti.Tudi
tu je. velika korelacija med % zaposlenih žen-a in % otrok ki nima -.jo urejenega otroškega varstva.
Naselja v Žireh so dovolj strnjena in starši lahko brez ^pcsebnih te -• žav'napotijo .otroke v VVU, Nekolike bolj sta oddaljeni vasi Brekovi-ce (2 do 3 km) in Selo (2 km). Vsi ostali obravnavani kraji pa so v neposredni blirini centra. Tudi za ostale bolj oddaljene kraje se da s primerno organizacijo zagotoviti organizirano otroško varstvo.
Vzgoino_ varstvena ustanova Ziri
VVU Ziri deluje v neustreznih pogojih enanadstropne dvostanovanjške hiše.. Kapacitete so. znatno .presežene. Dosedanjo prostorsko rešitev vrtca ne- moremo smatrati za trajno. V prvi fazi bo potrebno primerno adaptirati obstoječo stavbo, v perspektivi pa bo nujno zgraditi novo poslopje za VVU.. Dosedanja lokacija ustreza. Tudi lokacija poslopja za novo VVU bo. morala biti v bližini sedanjega vrtca.
Po podatkih o številu otrok, želji staršev in dejanski oceni potreb bo možno v novo VVU vključiti 200 otrok, do 7 leta starosti.
Perspektivno je potrebno zgraditi tu"var?tveno vstanovc za kapaciteto 12H otrok do 7. leta starosti po skupinah:
2 skupini otrok od	2	3	let 32	crtrol
2 sku-ini otrok od	3	- 4	1 40	r
2 skupini otrok pd	4	- 5	24	"
1 skupina otrokaod	5-7	24
Na osnovi normativov je potrebno
za vzgojno osebje in pisarno, gospodinjske prostore, prostore za otroke", skupne prostore, komunikacije in kletne prostore 660 m2 neto površine in 600 m2 zemljišča za osnovno igrišče.
Predračunska vrednost gradnje:
1.	m2 neto površine l,58o.ooo.~
2.	oprema prostorov	loo.ooo.-
3.	kuhinjska oprema	loo.ooo.-
1970 do leta 1980.
VVU-Žiri

-kapaciteta 120	-•
-začetek gradnje 1973 ..predračunska vrednost 2.o2o.ooo
v ;'■": '-.i .<,,	:	(2 . 7oo.ooo)
r ..

GRADITELJ NAŠEGA PODJETJA
."r ■ ■
■ ; ■ 1. i. ;v •
V	.začetku meseca'junija je bil upo kojen dolgoletni član .našega pod-" jetja tov, ALOJZ FILIPIČ. .•
: •	....	" i ' T; i
S svojo 'prizadevnostjo je vedno . pokazal, kako je treba :vztrajho delati na vsakem delovnem mestu ■ za skupen cilj podjetja, in prav. je, da omenimo nekaj- najvidnejših dosežkov:njegovega dela. ,
V	času od leta 1955-vdo leta 1966 , ko je bil direktor podjetja, se je podjetje •hitro širilo in zraslo v pravo,industrijo..Najbolj odgovorne odločitve v njegovi man idatni dobi so bile i
.1. prehod iz ročhe na stroj.no izdelavo obutve .■ ,■ ,
2.	začetek; in razvoj lastne -trgovske mreže " / ,.L -. ..	;
3.	širitev tržišča izven naših me-., ja izvoz.ha vzhod iri Zahod.-,
„ • :•> i - ■	.	r
Prav/jgotovo je bila v tem času po stavljena solidna !osncvaf za nadalj ni razvo-i nod jetja. '	"v
.... -- - •• , ■	• y
- h. ;	, '; V •', •'■
. . ,.-. •• ■ : i ■
V	imenu delovne-skupnosti ALPINE
se ■	-'"' .
• ' • • •> . .
tov. 'FILIPIČ ALOJZU, .; .
. ob. odhodu iz podjetja iskreno zahvaljujem za vse in mu, želim še \ 'dolgo vrsto zdravih in zadovolj - \ nih let v zasluženem pokoju.
'i r
Izidor Rejc • ^
]
! • : : . . - ' ■ ; 4. ureditev igrišča • \ loo. d>6o. -
j 5. načrti ,zeml j,a,ostalo 14o .'odo-.' , skupaj d'in' ". : - 2 ,o2o.ooo. -
Za sanacijo staybe in.delno"pre- . ureditev-■V; :s-edanj em vrtcu, je potrebnd^Iop.^.o.oo.- din. ' ... ' . '■••:■,.,..
i	. " ...,-'..." ' '■•n :-..=. .
I j	: .. ••• ...
Pq'trebna sredstva-letno, - .f ".
za že obstoječi, VVU žiri
■j	t' vzgoj i tel'j Ide	,: loo. ooo
I	0,5 negovalke	' 9.6oo;.-r
I	1 kuhariqa .	17 . '3o o . - .
f	/1 snažilka -	■■> 15 . ooo. -•
.skupaj	141.900.-
. lo% za upravno režijo , in material.izdatke 14.19o,-
i i/';-.. ..
' Prispevek staršev ..... 79.2oo.-
............: ... .,
' za novi. programirani VVU Ziri ..
i 3 vzgoj'itelj-ice	,75 .poo. ~
o,5'btroš-ke negovalke .9 .'6oo. •<■•/ . 1 kuhar ica	.-li . 3oo. " ; '
1 snažilka .	15.ooo.- ^
o,5 kurjač;,.;.. • • -• lo.76o.v
skupaj	'' I27U-6.00.
lo% za upravnor.režijo in material.izdatke' 1.27o.-
prispfevek staršev 59 . 6oo.' "•'.•
■ > ■ . ' ' ' • '. •;' i ; ' .'. • ..	.	,\r
Varstvo osnovnošolskih otrok ../ .,
Iz ankete, na katero so odgovo- ,,'•.' -rile šole, je razvidno, da-'"'-: - je./. .potrebno šolskega, varstva' -3"-68 ; ; -otrok na- vpeh. centralnih šolah,; ,p.d ■tega na osho.vni šoli' v žireh(
59 učencev .-
. •'•-• j'** ■ i. , •. ;
,	; 1 r	'■'!" > :	7
■ZAKLJUČKI.■ '' ' 1	-
. ;U;;v..,f_.3/ '-\...	>r
"'• Na osnovi'analize stanja in pro-gramiranja otroškega varstva občini škof ja- Loka dajemo v obravnavo osnovna izhddišča za grad njo vzgojno varstvenih astanov in razvijanju ostalih oblik ot • roškega varstva v času od leta
SPOZNAVANJE ZELJA POTROŠNIKOV
Od 19. do 25. maja je imelo naše podjetje v prostorih Potrošni ško-informativnega centra v Ljutr ljani na Trgu revolucije. Raz. ,stavijali smo kolekcijo jesen zima 197o, razen tega pa še nekaj posrečenih modelov izven kolekcije.
Razstava je bila organizirana s ciljem ugotoviti' potrošnikov okus, njegove želje, kaj pogreša, kaj mu ni všeč itd. ,-.,■<•_-■ Sestavili smo anketo, ki so^jo potrošniki izpolnjevali. Ker je bila anketa nagradna, je bil odziv zelo velik. Izpolnjenih je .okoli 6oo anketnih listkov, . ki jih sedaj analizirajo uslužbenci Potrošniškega centra. Anketo 1 sem spremljala z zanimanjem in sem vsak dan pregledala vse list ke.	*	.'-. ......	,
Največ uspeha je imel moški der-bi čevelj, narejen na Zelo moder nem'kopitu z visoko dvignjenim vrhom pri palcuv Mislim, da bomo ta čevelj zelo dobro proda -• i • • jali.
Od ženskih Čevljev je bil naj uspešnejši drap šemiš škorenj . ki se zavezuje, do vrha z vezal -kami. Žal pa je izločan iz ko -■ lekcije. Mislim? da je škoda Če ga ne bomo-delali, ker je bilo zanimanje zanj veliko večje^kot za škornje, ki jih bomo delali. Navduševali so se tudi nad kr -znenim škornjem, kakršne smo delali za.odpravo na Anapurno. če bi jih delali v nekoliko lažji obliki, bi jih marsikdo kupil za čas po smučanju.
Potrošniki so izražali željo po modnejši obutvi, širokih kopitih, mehkejših materialih. Od krojev so jim všeč visoko zaprti.
Med obiskovalci razstave je bilo največ mladine -- študentov in dijakov, ker so v bližini fa-
kultete in srednjo šole. Zato je želja no modernejši obutvi še bolj razumljiva. Mislim tudi'; da je mladina glavni potrošnik, čeprav nima dosti.denarja. Ravno oni hočejo i-meti vsako sezono "nove čevlje seveda zaradi mode. Starši pa jim v večini primerov to tudi omogočijp. Zato mislim, da se moramo-potruditi v tej smeri, da nas ne bodp prehite li vsi drugi. To,na ne pomeni da bomo zanemarili bolj zmern^ potrošnike.'	\
Želimo si še več takih razstav ;ker jc to dober način za spoznavanje žolja potrošnikov.
Duša MESEC
USTANOVLJENO JE MUZEJSKO DRUŠTVO
Najboljše pojasnilo, kaj je nas vodilo k ustanovitvi muzejskega društva v žireh in kakšnega pomena bosta predvideni zbirki za kraj, je članek prof. Franceta Planine, katerega neokrnjenega objavljamo:
MUZEJSKA ZBIRKA V ŽIREH
Ko, se otroci v šoli uče o domačem kraju, mora učiteljica poseči na -zaj v daljno in bližnjo preteklost in prikazati, kako so predniki otrok" živeli. kako so s trudom dosegali napredek domačega kraja in kako se je z napredkom gospodar •• stva razvil kraj do današnje stop**1 nje in izboljšalo življenje do današnje ravni. Tudi tujec, ki ga poslovni opravki zanesejo v naš kraj in turist ali izletnik, ki ga zanimajo razmere in posebnosti kraja, povpraša ne le o sedanjih značilnostih kraja, temveč je vesel, 6e mu kdo pove, kakšna sta bila njegova preteklost in razvoj v' , V"-'- ' -V	'.. " ' • ' .
\ ... Ziri f;o danes lepo urejeno naselje ^udobnimi- stavbami, v katerih delajo in živijo razgledani, zavedni ljudj-je z razmeroma visoko živ-Ij.ensko .ravnjo. :Trden gospodarski temelj jim daje toVarna ALPINA.Ta se ni-pojavila kar sama od sebe, marveč je.bilo trebe veliko dela in truda prejšnjih in /sedanjega rodu, da je iz skromnih začetkov čevljarske obrti zraslo to, kar da nes daje kraju gospodarsko trdnost, žirovsko čevljarstvo ima svojo tra dicijo, svojo zgodovino, čim bolj se odmika čas, tem bolj pozabljajo stari na prejšnje čase, tem manj vedo mladi o osnovah, na katerih so zrasle današnje vrednote. Vendar je treba mladino poučiti o raz voju kraja, o prizadevanjih prejšnjih rodov, da bo znala ceniti , kar zdaj"'ima. Poslovnemu partnerju jei treba poudariti, da,današnja žirovsko 'čevljarstvo sloni na solidnih »teirtel jih dolgoletnega razvoj avs'katerim -si je pridobilo bogat er izkušnje-. Tujec, ki. pride v : Ziri 'in tovarrioT- naj . spozna temeljitost sedanje proizvodnje in razvojno pot tovarne, po kateri-jenprišlo do^sedahje stopnje to--. varnišfeega^dela, tovarni bo v korist^ če bo mggia poslovnim part- . ner.j®ii i'M'^Rulturen način pokazati svoj- -porfiert in svojo zgodovino. To bo zari"je ih za kraj najboljše pri' poročil Of"' naj boljša reklam^. ....
Prikaz razmer, v, kraju in razvoja gospodarstva vnima' polne vrednosti■} Če to-, .opravimo--samo z besedami. '• Taksen prikaz mora biti nazoren,; Zato, bomo osnovali zbirko na j raz-- ' lične jših -predmetov , in- - ponazoril, ki bedo - domačinom in tujcem' predstavili, razvoj Čevljarstva'in razvoj Zix?qv. To bo muzejska zbirka čevljarstva. Kolikor si moremo v-naprej predstavljati,.bo vsebova -.. ia dokumente o začetkih čevljar -stva v Zireh, grafični prikaz o razširjenosti te delavnosti,- diagrame' ajV g'rafikone o napredovanju, nekdanjo čevljarsko delavnico,o- . rod je "in izdelke, način .nekdanje.-,,' ga. življenja Čevljarske; družine,-osebe, ki šo vplivale na razvoj-te delavnosti, začetke in razvoj
čevljarske industrije, slike industrijskih ©bratov, diagrame o rasti in vrednosti proizvodnje in izv/oza, razvoj trgovske mreže, dežele in kraje, v katere gre izvoz, izdelke iz raznih dob, obuvala za al^ini -stične odprave, njihovo spominke iz tujih dežel, buvala iz raznih delov svet&in še to in ono, kar bosta prinesla čas in zbiratelj ska vnema.
Druga gospodarska značilnost Zirov je čipkarstvo. V prejšnjih časih je bilo potrebno, da je razen moža -čevljarja nekaj zaslužila tudi žena za preživljanje družine. To delavnost, njene začetke, razširje -nost po Zireh in po Poljanski dolini; izdelke, trgovino, tečaje in čipkarsko šolo itd. bo prikazovala čipkarska muzejska zbirka, podobna..kakor jo bo imel muzej v Idriji. Obe zbirki bodo pa^ poživljale slike in izdelki domačih umetnikov, ki so izšli iz čevljarskih rodbin.
. Povejmo: vnaprej , da to ne bb'nek.' . splošni muzej , temveč le mueejtska zbirka čevljarstva "in čipkarštva.,, ki bo povezana s pokrajinskim muzejem v škofji Loki, kakor je z njim povezana muzejska zbirka železar ■' stva in gozdno-lesnega gospodarstva v Železnikih-. Načrte o žirovski mu-x zejski-zbirki je pretresal zbor za--',- stopnikov iz Zirov ;in ;škofje .Loke .. 2o. maj a ,:t. 1. v "adrv.Znom domu v ' Zireh. Iz- Zirov so se ga udeležili: Izidor Rejc, Alfonz Zajecdr . Karel Bernik.: Franc KavčičVili Kav-čič, Marija Stanonik in tfanez: Se -dej, iz škofje Loke pa Zdravko Kr-vina, Lojze Malovrh, dr. Pavle Blaz-nik, France Planina, Andrej Pavlo--V.ec in Milan Zakelj . Izvolili so predsednika iniciativnega odbora Alfonza Zajca, ki naj razen navzočih pritegne še zastopnike šol in strokovne interesente, nabere člane, ustanovi pododbor Muzejskega' društva v škofji Loki, napravi načrt za zbiranje gradiva in ga začne zbirati., ,da bo muzejska zbirka' ■'• čevljarstva in čipkarštva' odprta vsaj go td-sočletnice loškega gospostva leta 197.3r.r Udeleženci so si ogledali in .Odobrili prostore- y \
\
stari šoli, kjer bo nameščena muzejska zbirka.
France PLANINA
Menimo, da je v našem, kraju ■ do-', volj ljudi, ki ji ta dejavnost '' privlači zato vse tiste ".vabimo, da se včlanijo v Muzej skd društvo Bkofja Loka -Pododbor \f Žlreh. V naprej povemo, da je 'le'tna članarina 20 dflin, v tem znesku' pa je že vračunano, da prejme vsak vsakoletni izvod škofjeloških raz gledov ter ugodnost, da si' vse razstave občasnih in stalnih zbirk v škof j i Loki', Železnikih in upamo, da kmalu tudi v Žireh, ogleda brezplačno. Prijave sprejema Minka Kopač,pri njej boste dobili tudi vsa po r,- , drobnejša. pojasnila. V '.	"
POŽIVITEV.PEVSKE DEJAVNOSTI V ŽIREH
Zadnje čase. v. žireh lahko z zadovoljstvom ugotavljamo., da je' na nebu kulture, ki je posejano le z redkimi zvezdicami, boginja Evterpa-prižgala novo svetlo zvezdo. želimo si,, da bi svetloba te zvezde daljši- čas razsvetljevala kar precej gosto kulturno temo našega kraja.
Gotovo je že vsaj nekaterim znano, da se je pred nedavnim v Žireh ustanovil-mešani pevski zbor na pobudo godbeno-pevske sekcije-Alpine. Prva misel za ustanovi ~> tev mešanega zbDra'' se je porajala že takrat, ko so godbeniki in pevci pripravljali koncert v por■
V preteklem mesecu je.odšla v zasluženi pokoj snažilka tov. MARIJA NAGLIČ. Želimo ji trdne-' ga zdravja in prijeten počitek.
častitev 7 5-letnice Antona Jobsta-Za to priložnost sme povabili skupaj vse pevee, ki so nekoč že sodelovali v mešanem pevskem zboru. Pokazalo se je, da v ljudeh navduše-
•	nje za petje še ni zamrlo, namreč dn- je ..potrebna" le dobro organizira-
■ rta akcija, da spravi ljudi, ki imajo veselje do petja, skupaj. Ta akcija je bila tudi izvršena. Pri tem je imel največ zaslug referent god-beno. pevske sekcije.Viki žakelj.Uspelo mu je, da je od štiridesetžihan skega zbora ^ ki je nastopal na že prej omenj.eiiem koncertu v počasti tev 75 letnega jubileja Antona Job-sta, .povzdignil število kar na 6 5 pevcev. Zbor je že pričel z red nimi vajami in ,se pripravlja za svoj prvi nastop na občinski'reviji '/. pevskih'zborov., ki bo 3, julija v škof ji Loki.- Prepričani smo, da bo ta jiastop vlil pev.cer nove volje do še' aktivnejšega udejstvovanja. .-.. -Žalimo,, da bi s« prijavilo k zboru še več pevcev, posebno;iz vrst mlad'ih.	"• '"	/
Večkrat smo že pomislili.na.to, kdo bi bil v kraju .prav za prav poklican in odgovoren fia- poživitev .. „;ne le pevske1 dejavnosti, marveč tu-
•	d.i.. ostalih-' kulturnih področij , ki ^a.dnje- čase, . žal, . razen redkih 'iz-' jen',, spe nepravično spanje pravičnega., Kadar, koli šrrio o tem premi--Šl^jevali,' vedno smo prišli do istega zaključka: delavsko prosvetno društvo Svoboda:1. -ja" organizacija, ki je dolžna skrbeti za vsestran-
; sko j kulturno udejstvo.vanjq.. Svojo .-. 'skrfe pa bo lahko posvečala temu le na ta način,, da se bo • ponovno .'aktivirala in storila vsaj polovico •tistega, kar je po svojem statutu dolžna storiti, ne pa da zvnača~raa dela, ki bi ga bili dolžni Opravljati posamezni funkcionarji na ramena gospodarja. Tisti, katerim je bila zaupana dolžnost vodenja organizacije, ;naj bi -se skušali . potruditi v.^aj toliko, da bi sklicali občni zbor in prepustili vodstvo organizacije drugim, če ga \ niso sami več voljni prevzeti.
Gotovo je želja; Žirovcev, da bi se
v našem kraju kulturno življenje vsestransko poživilo in da bi poleg petja, ki je trenutno na najboljši poti, zaživele tudi ostale sekcije. Če bomo hoteli doseči to, bo treba v kraju zainteresirati vse družbeno politične fak torje in pospešiti sodelovanje med Svobodo in godbeno pevsko sek cijo Alpine, ki v svojih priza -devanjih dosega presenetljivo dob re rezultate.
Anton ŽAKELJ
ZADNJE BESEDE JANKU JUSTIN
Neizmerno nas je pretresla vest.,./, da je nesrečno naključje pretrga
10	življensko pot članu našega V kolektiva Janku JUSTIN.' :
Naša bolečina v teh nenadnih tragičnih trenutkih.je še toliko večja, ko se spominjamo njegovega življenja in dela v podjetju in doma. Veistnost pri delu in skrb za številno - še nepreskrbljeno družino - je bilo njegovo i življensko vodilo.- . To je kazal na vsakem koraku. V podjetju je z marljivostjo, odgoG vornostjo do dela in strokovno •• stjo pridobival ugled mer- sode -lavci, s svojo skromnostjo pa tudi prijatelje, ki ne bomo pozabi
11	njegovega dela in človeške na rave. Poznali smo ga tudi kot vzornega očeta in moža, ki mu po meni urejena družina višek člo veške sreče in zadovoljstva.
Vsi se zavedamo, da sta njegovo dolgoletno delo v tovarni in znoj, ki ga je prelil, vtkana v velike delovne uspehe, ki jih dosega na še podjetje. Prav v tem pa mi, člani kolektiva Alpine čutimo do njega in njegovih prizadevanj velik dolg.
Odšel je in-ostala je vrzel,ki jo bomo še dolgo občutili.
V neizmerni boli družine pokoj
nega Janka sočustvuje z njo celoten delovni kolektiv Alpine.
OBVESTILO 0 IZPLAČILU REGRESA
Ker se je že pričela sezona dopustov in letovanj želimo seznaniti člane kolektiva z izplačili regresa. Delavski svet je prvotno odobril izplačilo regresa za vsakega člana kolektiva, ki ima v letošnjem letu pravico do dopusta v višini 15o.,oo din, Delavski svet je na predlog sindikalne podružnice ponovno sklepal o višini regresa. Delavski svet je sklen spremenil tako, da se na mesto 15o,oo izplača za regres 2oo,oo din in sicer 15o;oo din iz sredstev skupne porabe, ki so bila oblikovana po zaključnem računu za leto 1959. 5o,oo din pa iz sredstev, ,rki bodo ustvarjena z dohodkom v letu 197 o. Ta znesek bomo morali kriti Az dohodka pred razporeditvijo os-•tanka dohodka v sklade, člani ko lektiva, ki bodo letovali v Zlato-rogu j dobijo Še 4 2,cc din dodatnega regresa za 7 dni,.
Regres bomo izplačali 15,7.^hkrati z rednim izplačilom osebnih dohodkov .
Regres 2oo,oo bo Vo prejeli vsi tisti, ki se niso prijavili za letovanje v Zlatorogu. člani kolektiva., ki bodo preživljali del dopusta v Zlatorogu, bodo 15/7 prejeli le razliko med stroški letovanja in skupn nim regresom. Ta razlika znaša v me secu juniju in septembru 67. din, \ v juliju in avgustu pa 25.- din. (Cena. za oskrbni dan za odraslo ose bo .izven.sezone je 2 5,oo din, v se- s zoni pa 31;op din). Zneske za kritje stroškov oskrbnega dne bo mo po posameznih izmenah nakazovali skupaj za vse prijavijence.
Mlajši delavci, ki bode pridobili pravico do dopusta šele po kolektivnem dopustu, bodo prejeli regres v. mesecu decembru.
. Albinca MOŽIMA
VPRAŠANJA -PRIPOMBE- ODGOVORI
Uredništvo' !
Po priključitvi našega področja k škofje Loki smo pričakovali,da bodo dopolnjeni tudi prometni zna ki za žiri,
Mnogo poslovnih partnerjev Alpine in drugi se namreč pritožuje ker ne poznajo poti v Ziri, označena pa tudi ni in zato zaidejo proti Železnikom ali pa se zamudijo s poizvedovanjem kje naj peljejo.
Smerokaz i"
Pripomba je' upravičena. Posredovali jo bomo pristojnemu organu in pričakujemo, da bo upoštevana, in zadeva urejena.	. ■ , ■< :
"DELO, ŽIVLJENJE" je glasilo Alpine tovarne obutve žiri.
Ureja ga uredniški odbor:
Silva KLEMENČIC, Jože PETERNELJ, Albinca MOZINA, Vladimir PIVK, Alfdnz ZAJEC, Anton ZAKELJ, Anton HRIBAR,
Ivan CAPUDER - odgovorni urednik Majda JESENKO ~ glavni urednik
PREIZKUS ZNANJA IN SREČE •■ nagradni quiz
1.	vprašanje
Katera edina tovarna obutve v naši državi jc že pred drugo svetovno voj.no izdelovala patentirano pod -• platno izdelavo .^oodyear, (na okvir šivani čevlji)?
2.	vprašanje
Vsako leto podeljujejo ob slovenskem kulturnem prazniku 8. februarja Prešernove nagrade za največje dosežke na področju kulimre in .umetnosti^ v preteklem obdobju. Kateri žirovski- rojjak je leta 19Si prejel prešernovo nagrado?	\
\
i
3. vprašanje
Letošnje svetovno prvenstvo v ko' -šarki je za nami.. Naša košarkarska reprezentanca je zasluženo o'svojila zlato kolajno. Katero mesto pa je osvojila jugoslovanska reprezentanca na svetovnem prvenstvu v BuenosN Airesu leta 1950 T
Pošljite čimveč rešitev-nagrada čaka!
Izhaja mesečno. Naklada 1200 izvodov .
Žiri, 15. junija 1970
1
Pri" žrebanju prejetih pravilnih rešitev vprašanj i; rubrike Preizkus .:*' znanja in sreče;; št. je uredniški/ odbor izžrebal
tov. FRANCA ERŽEN Čestitamo !
ODGOVORI NA VPRAŠANJA IZ "PREIZ- FILMSKI SPORED V KINU ;SVOBODA" V KUSA ZNANJA IN SREČE1' št. 4	ŽIREH od ±5.6. do 15.7 ,197C
1.	Sintetični kavčuk, ki se tvori ob kemičnem postopku s polime-rizacijo butadiena in prisot • nosti natrija se imenuje BUNA.
2.	Nov kulturno-umetnostni spomenik pred novo blagovnico Namo v škofji Loki - plastika delo kiparja Toneta Logondrar- pred stavija AGATO IN JURIJA IZ TAVČARJEVEGA ROMANA VISOŠKA KRO- -
" MIKA.
3.	Največji jugoslovanski otok (meri 4o8 kvadratnih kilomet-trov) je KRK.
ZAHVALA
Ob smrti JANEZA JUSTIN, delavca ALPINE se iskreno-^zahvaljujemo vsem sodelavcem, pevcem in dru -gim za sočuštvovanje v težkih tirah ter za poklonjene vence in cvetje.
Posebno zahvalo izrekamo tudi za denarno pomoč.
žena Marijama otroci in starši
17.VI* HLADNOROKI KAZNJENEC ameriška drama
2o . -21. MOŽ, KI NI ZNAL LJUBITI
VI.	ameriška drama
21.VI. VELIKE MUBEfflSUtELVIRE MADIGAN ■'■;' švedska melodrama
! ■ i.
24.VIV UMOR V BAZENU
francoski kriminalni
27.-28. NENAVADNI ROP
VI.	ameriški triler
I.	VIIFANTOMAS
•■C'' r
4.VII.	PETA it, -EDA jugoslov.vojna drama
5.VII.	POSLEDNJI VOZ IZ KATANGE •ameriški avanturistični
8.VII.. ZA LJUEiZEN ALI DENAR ameriška"komedija
II.-12.	TOLPA ANGELOV
VII.	ameriški
15.VII. KAJ SI DELAL V VOJNI, OČKA
amer.-vojna komedija
Za obisk se priporoča
i Uprava kina Siri
KAKO VELIKA RAZLIKA JE MED NASVETOM IN POMOČJO- !
(Allan Herbert
NIČESAR VEČ VERJETI - TO NI rJŽKO TEŽKO PA JE ŠE V KAJ VERJETI.
(Arthur Miller)
FRANC ZAPLATAR
SODOBNA KMEČKA
Menca, ne ve, kako bi rekla.
Nekoč mi kruh otroku je dajala,
me pestovalaj tudi kdaj nagnala,
če klatil jabolka sem že zelena -
a zdaj.,?. ■ ;■„■;•:-•
Zenica, ki že-leze v dve gube),
nasmeh , izžeta gruda, ki jo plesen je.
"Gospod!" In vi in ti se meša. Obraz... tfoke ... življenje preša iztisnila ji-je poslednji sok; udarec suhih vej je stisk nje rok.:J.
Obraz zjasni se, ko povem, da isti sem Janez.,, ki okrog bajte je hlačal ... 0 ti uveli, zgrbljeni že listi spomina ... smehlja se starka -kot da bi v zimo žarek ,posijal.
"Bil zmerom dober si ...
Veš - časi -davki - sama sem - in hči_
je šla, solzam, naj vrne se, se le smeji.
Te zemlje - glej te žuljave dlani -
ne mara jih, češ, kaj nu bo,
za bajto le doklade bi zgubila.
Pa saj ni moje več, tu blok bo stal -
kako bi rada umrla,
prej ko bi senca bloka me podrla...;;
Roke se tresejo, vodeno v nič strme, oči, ki jih obup obupov kakor rja je...
i /