GEOGRAFSKI OBZORNIK V leksikonu najdemo obrazložitve za »skoraj vse« pojme, ki jih uporabljamo v širši strokovni geograf- ski terminologiji. Zlasti obsežno so razloženi izrazi s področja okoljevarstva, kar je za geografe še kako pomembno, saj je ravno na tem področju v sloven- ski terminologiji precejšnji nered. Posamezna gesla so obrazložena tako, da omo- gočajo vključevanje razlag drugih pojmov in s tem razširjeno interpretacijo osnovenga gesla. Dobro je označen abecedni sistem posameznih gesel (mastni tisk in razmiki med pojmi), kar pospešuje hiter do- stop do iskanega gesla. Poglejmo nekaj gesel (-» kazalke, usmeritev k is- kanju obrazložitve): • geofaktor (str. 261): je eden izmed -»ekofaktor- jev oz. -»pokrajinskih faktorjev v -»geoekosistemu oz. -»pokrajinskem ekosistemu. Zanj se uporablja tudi oznaka naravni faktor, ali bolje iz narave iz- hajajoč, kajti naravni faktorji, kot so podnebje, vode, prsti in drugi, so antropogeno spremenje- ni. Posebno v območjih z intenzivno rabo in/ali občutljivim ekosistemom je naravno stanje geofak- torjev že dolgo spremenjeno. To se je zgodilo zla- sti po 2. svetovni vojni v srednji in zahodni Evro- pi z razširitvijo pozidanih in infrastrukturnih po- vršin in v Alpah zaradi masovnega turizma tako poleti kot pozimi. • regija (str. 690): v -»geografiji konkretni tridimen- zionalni izsek iz zemeljske površine, neodvisen od velikosti, tudi večja geografska -»prostorska eno- ta, ki obsega več -»pokrajin, ne glede na velikost in vsebino regije; v -»zemljepisu historično ali ad- ministrativno pogojeno -»ozemlje, bolj ali manj identično z naravnimi enotami, tudi večje območ- je -»regionalnih dimenzij -»pokrajinskega ekosiste- ma, tudi geografska prostorska enota (-»prostor- ska enota, -»geografski prostor) srednje velikosti, ki se lahko na zunaj omeji funkcionalno ali struk- turno (socio-ekonomsko homogeni prostor); v -»pro- storskem planiranju je regija enota za -»regional- no planiranje: v skladu s tem so planske regije nemških zveznih dežel razčlenjene na osnovi upravnih meja, regije so sestavljene iz več dežel- nih okrožij in mestnih središč (-»planske regije, -»mestne regije). • šolska geografija (str. 756): uporaba -»geogra- fije v didaktično šolske namene, označena tudi -»zemljeslovje. Naloga šolske geografije je prila- goditi spoznanja -»obče in -»regionalne geografi- je za uporabo v šolske namene. Zlasti v obdobju med letoma 1960 do 1980 so se koncepti šolske geografije precej spremenili. Od sistematskega opi- sovanja je prešla na občo geografsko tematsko smer s težiščem na npr. -»prostorskem planiranju, ->ge- oekologiji, -»ekonomski in socialni geografiji. Iz napisanih primerov je razvidno, da lahko v lek- sikonu najdemo poglobljene razlage za posamez- no geslo. Ker je uporaba pravilnih pojmov v stroki osnova za njeno utrditev in nadaljnji razvoj, bi bilo prav, da bi se geografi več ukvarjali tudi s termino- loškimi vprašanji. NOVE Z L O Ž E N K E O TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU Tea Lukan Klavžer Uprava Triglavskega narodnega parka (TNP) je leta 1996 izdala prve štiri zloženke o Triglavskem narodnem parku. Prva med njimi prinaša osnovne podatke o parku, naslednja opisuje Dom Trento, in- formacijsko središče TNP in Trentarski muzej, zad- nji dve pa načenjata geološko tematiko (Geološka zgodovina in Okamnelo življenje TNP). Načrtovana zbirka naj bi obiskovalcem približala edini narodni park v Sloveniji iz kar najštevilnejših zornih kotov. Letos z veseljem predstavljamo naslednje tri zlo- ženke. Oblike površja. Besedilo se navezuje na os- novne značilnosti površja TNP in kratko razlago vzro- kov za njihov nastanek. Naštete so notranje tekton- ske sile in zunanji preoblikovalni procesi. Navede- ne so tipične oblike rečnega in ledeniškega reliefa. Nekaj večja pozornost je namenjena kraškim obli- kam, ki jih na pretežno apnenčastem površju TNP sre- čujemo skoraj vsepovsod, zlasti pa nad zgornjo gozd- no mejo. Besedilo je napisala Tea Lukan - Klavžer, fotografije pa prispevali M. Lenarčič, J. Mihelič, M. Pavšek in M. Šolar. Podzemski svet. Zloženka je pravzaprav na- daljevanje prejšnje, le da se s površja spustimo v kraš- ke globine k podzemeljski geomorfološki dediščini. Ta na ozemlju TNP premore skoraj 600 doslej razi- skanih jam in brezen. Njihovo razporeditev prika- zuje poseben zemljevid. Eno od treh raziskanih bre- zen z globino nad 1000 m, Vandimo, si lahko og- ledamo v prerezu. Omenjene so tudi laže dostopne podzemske votline, primerne za popotnike brez ja- marskega znanja. Avtor besedila je M. Simič, avtor- ji fotografij pa M. Simič, B. Lipovec in M. Pintar. 27 GEOGRAFSKI OBZORNIK Gorsko cvetje. Prva med zloženkami, ki pose- ga v tematiko živega sveta, zajame za obiskovalce enega najmikavnejših delov narave, cvetje. Opozo- ri na odvisnost živega sveta od apnenčaste podla- ge in toplega vpliva Jadranskega morja. S primeri je predstavljen vpliv ostrih podnebnih razmer na ob- liko gorskih rastlin (žive barve cvetov, mesnato ode- beljeni zeleni deli, močan koreninski sistem, izrazi- tejša dlakavost). In ne nenazadnje je bralec poučen o zavarovanosti mnogih rastlinskih vrst v visokogor- ju. Pisec besedila jej. Dobravec, fotografije pa so posneli J. Mihelič, J. Dobravec in P. Skoberne. Pri vseh zloženkah so fotografije vsebinsko in es- tetsko skrbno izbrane ter nazorno in nepogrešljivo dopolnjujejo besedilo. Zakon o TNP. Preteklo leto je serijo zloženk o TNP dopolnila še ena z nekoliko drugačno vsebi- no. Obiskovalce obvešča, da so na območju s po- sebnim varstvenim režimom, na katerem ima pred- nost varovanje narave in kulturne pokrajine. Našte- te so poglavitne omejitve, ki izhajajo iz zakona o TNP in nad upoštevanjem katerih bedijo naravovarstve- ni nadzorniki. Zloženke je oblikovala S. Pšeničny, Megagraf je pripravil filme zanje, tiskarna Hren pa jih je natisni- la. Produkcijo je prevzel EPSI d. o. o., izid večine zlo- ženk pa je finančno podprlo Ministrstvo za okolje in prostor. Izšle so v slovenščini ter v angleškem in nemš- kem jeziku; oTNP in Domu Trenta sta dosegljivi tudi v italijanščini. Vse so obiskovalcem na voljo v Infor- macijskem središču TNP v Trenti ali na Upravi TNP na Bledu. Načrtujemo pa še zloženke o vodah, ži- valih, gozdu, etnološki dediščini, umetnostno-zgodo- vinskih spomenikih idr. MOJE PRVO ČUDOVITO RAZISKOVANJE SVETA Mi lan Orožen Adamič V založbi DZS so konec leta priredili izrazito izo- braževalno obarvani računalniški zgoščenki: »Moje prvo čudovito raziskovanje sveta« (My First Amazing World Explorer) in »Kako pa to deluje?«. Z uresni- čitvijo teh dveh projektov so nadaljevali že v letu 1995 začeta prizadevanja, ko je prav tako pri DZS zagle- dala luč sveta zgoščenka »Krajevni leksikon Slove- nije«. To je bila prva slovenska zgoščenka, ki je bila tako v vsebinskem kot v programskem pogledu v ce- loti sad domačega znanja. Obe najnovejši zgoščen- ki sta prevoda in priredbi izvirnikov, ki sta bili izde- lani leta 1996 pri eni najbolj znanih angleških za- ložb Dorling Kindersly. Vse to so svojevrstni pionir- ski podvigi, dosežki, ki nakazujejo prihodnost komu- niciranja, novo obliko posredovanja znanja, in se- veda v Sloveniji uvajanje nove tehnologije. Razum- ljivo je, da se Slovenija z razmeroma majhnim jezi- kovnim območjem ne more enakovredno primerjati z velikimi, več sto milijonskimi jezikovnimi skupina- mi, prav zato je še posebej pohvalen le skromen ča- sovni zamik za podobnimi dosežki v anglosakson- skem svetu. Ob tem je zelo zanimivo in za nas geo- grafe še posebej razveseljivo, da imata od teh treh zgoščenk kar dve izrazito geografsko vsebino. To ni naša posebnost, ker so tudi po svetu zelo popular- ne zgoščenke z enciklopedično in geografsko vse- bino, med najbolj slavnimi sta gotovo Microsoftova Encarta (enciklopedija) in Encarta World Atlas (at- las sveta). Zgoščenki »Moje prvo čudovito raziskovanje sveta« bi lahko rekli tudi »Mali popotnik«, nam geo- grafom pa bi bil morda najbolj blizu naslov »Moj prvi atlas sveta«. Prevod in slovensko priredbo so pripra- vili Urša Vogrinc, Peter Berden in Dimitrij Pucer, pro- dukcijo slovenske različice pa so opravili pri firmi Creativ iz Murske Sobote. Ob nekaterih drobnih ne- rodnostih, ker ni videti, da bi bila opravljena strokov- na recenzija, so svojo nalogo opravili zelo dobro. Tako je se na primer potapljač v Karibih potaplja s ki- sikovo napravo, čeprav je na sliki lepo vidna potap- ljaška priprava na stisnjen zrak. Kisikova potapljaš- ka naprava je povsem drugačna in se ne uporablja pri športnem potapljanju. Seveda brez računalnika ne gre, ni pa zato tre- ba imeti kakšne posebne računalniške »zverine«. Za uspešno raziskovanje sveta potrebujete osebni raču- nalnik, ki je združljiv s standardom IBM/PC in ima procesor 486SX/25MHz ali novejši in operacijski sistem Microsoft Windows 3.1 ali 95. Seveda ne gre brez CD-pogona z vsaj dvojno hitrostjo, 4 MB (pri- poročljivo 8 MB) pomnilnika, zaslonom z grafiko SVGA in 256 barvami ter seveda brez zvočnika ali slušalk, zvočne kartice in miške. To so dokaj skrom- ne tehnične zahteve in težko bi našli novejši računal- nik, ki jih ne bi izpolnjeval. Seveda prispeva boljša računalniška oprema k bolj tekočemu in hitremu de- lovanju. Na prvi pogled je vse skupaj enostavna, morda nekoliko nenavadna igrača, ki pa ni kar tako, ker na vsakem koraku preseneča s kakšno presenetljivo 28