Savinjski vestnik GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJA IN ŠOŠTANJSKEGA OKRAJA Celje, petek dec. 1954 leto vii. st. 51 — cena 10 din Ureja uredniški odbor. — Odgovorai urednik Tone Maslo. — UrednižtTo: Celje, Titov trg 1 Pošt. pred. 123. Tel. 20-07. Cek. raiun 620-T-2» pri NB FLRJ ▼ Celju. — Tisk Celjske tiskarae Četrtletna naroj^nina 125, polletna 250, celoletna 5M (Ln. — Izhaja vsak petek. Poštnina plačau« T gotovini. Obisk — posvečen miru in sodelovanju med narodi Vsaklkrat ko naš predsednik Tito za- pusti meje svoje domovine, je na tako potovanje pozoren ves svet. Vedno in ob vsaki prdiki zablesti ime Tita in Ju- goslavije v zvezi z najnaprednejšimi težnjami človeštva, vselej je taka pot nova spodbuda k uspešnejšemu izvaja- nju politike v svetu na miroljuben način sodelovanja med narodi. Kot je obisk Tita v Angliji potekal v vzdušju spo- štovanja zavezništva v pretekli vojni in bil dokaz, da je sožitje med narodi mo- goče, čeravno razne države nimajo ena- kih notranjih ureditev in da tudi zu- nanja politika ni vselej paralelna. Obisk državam balkanske zveze je še bolj utrdil ugled manjših držav, ki zdru- žene v hotenju po nedotakljivosti lastnih meja lahko predstavljajo silo, ki more kljubovati vsakemu ekspanzionizmu. Tokratno potovanje maršala Tita v Indijo in Burmo ima še poseben in zelo svetal pomen. Potovanje predsednika Tita za azijsko celino ni slučajen, zgolj vljudnosten obisk. Se manj je slučajno to, da je to potovanje namenjeno indij- skemu in burmanskerj^u narodu. O tem zgovorno pričajo težnje teh dveh azij- skih narodov, ki se dostikrat presenet- ljivo zlivajo z nadeli naših narodov, dasiravno jih ločijo velikanske daljave. Juaoslovanski predstavniki v zunanje, političnih izpostavah so ob svojih pred- logih vedno naleteli na podporo Indije. Prav tako so načela indijske zunanje politike bila domala vedno v skladu z našimi in naši delegati so jih z velikim zadovoljstvom podprli. Spomnimo se sa- mo korejskega vprašanja. S kakšnim veseljem so naši narodi zasledovali ne- sebična prizadevanja Indije za razumno rešitev tega kočljivega problema. Indij- ci so v naših narodih dobivali vedno Z obiska predsednika Tita v Indiji. Predsednik indijske vlade Nehru predstavlja visokemu gostu najvišje osebnosti indijske vojske. večje simpatija, ko so vodili trezno po- litiko zravnanja vseh nasprotij v Aziji, kjer bi lahko nastalo poprišče novega spopada v svetu. Indija se ni nikoli pri- stransko naslonila na politiko ene ali druge skupine ekstremističnih političnih tokov. Indija je vedno začenjala reše- vati mednarodne probleme z realnega gledišča. Jemala je politični položaj v osnovi vedno tako, kot je bil in se ni nikoli jalovo lovila za namišljenimi osnovami, kakršne naj bi bile. Konkret- no je Indija vzela Kitajsko narodno re- publiko kot dej'!tvo, prav tako indo- kitajr^ki spopad. Nasprotno je ameriška politika obravnavala te države često na svoj prenapet način. Enostavno jih je ignorirala, kot da zanje ne obstojajo. Prav tako ni slučaj, da je bila g. Pan- dit izvoljena za generalnega sekretarja OZN. To je posledica spoštovanja na- rodov sveta do države, ki je na vsakem koraku dokazala, da ji je stvar miru in sožitja med narodi začetna, najosnov- nejša in edino možna podlaga za razvoj človeštva. Kdorkoli pozna tudi našo zunanjo po- litiko, bo priznal, da so naše jugo- slovanske težnje enake in bo razumel, da je Titov obisk nujna posledica oboje- stranskih resničnih teženj po pravičnem in dolgotrajnem miru v svetu. Tudi Burma je kljub veliki oddalje- nosti naš dober prijatelj. S to arijsko državo nas poleg zunanjepolitičnih so- glasij združujejo nekateri enaki pro- blemi notranjepolitičnega razvoja. Ju- goslavija kot Burma sta se prerodih v ognju in krvi zadnje svetovne vojne, obe pa imata enake težnje po popolni osamosvojitvi in ^pešnem gospodar- skem razvoju. Obe državi sicer na svoj način rešujeta te probleme in ravno to je v tesnem soglasju z našo načelnostjo o razvoju k naprednejši družbeni ure- ditvi. Kot Jugoslavija tudi Burma išče svoje poti do socializma in se ne na- slanja slepo na recepte od zunaj. Iz- menjava mnenj med državniki obeh držav obetajo mnogo koristnega za na- rode Jugoslavije in Burme. Sicer pa je po tej plati razvoj Indije tudi v marsi- čem podoben našemu. Tudi tu je boj za nacionalno osvoboditev bil težak in boleč, kot Jugoslaviji so tudi Indiji po odcepitvi od britanskega imperija obe- tali propast, indijskemu ljudstvu pa očitali nesposobnost in nedozorelost za vodenje lastne državne uprave. Zahod, oziroma pravilneje, nekatere države na Zahodu so ob začetku Tito- vega potovanja vrgle v svet krilatico o nastajanju tretjega bloka nevtralcev. Vsi ti so sami sebi vrgli v obraz dokaz, da stvar miru v svetu ne jemljejo res- no, če pričakujejo, da se vsaka država mora odločiti za eno nasprotujočih strank. Če mislijo tako, potem lahko države, ki želijo resnično mir in sode- lovanje med narodi tudi imenujejo tret- jo silo, je pa to edina sila, ki utegne preprečiti nesrečo za vse človečanstvo, kar ekstremistična politika nekaterih držav le pospešuje rešitev svetovnih problemov na aut-aut način. Kot smo pričakovali, poteka čas obiska našega dragega predsednika popolnoma v tem svetlem vzdušju in programu. Potovanje predsednika Tita je posve- čeno službi miru in sodelovanja med narodi, saj prvaki gostoljubnih držav in njihov visoki gost izkoristijo vsako priložnost za obravnavanje perečih sve- tovnih problemov in za sestavo naj- ugodnejših in najdostopnejših pobud za njih mirno rešitev. Slovesnost v enotah celjske garnizije Na posebno svečan način so Dan ju- goslovanske ljudske armade proslavili pripadniki celjske garniz.ije. Obe ka- sarni sta bili svečano okrašeni z ze- lenjem, zastavami in parolami. Na dan 22. decembra dopoldne so se na dvorišču Titove kasarne Zbrale enote celjske garnizije k svečanosti. V strogem vojaškem redu razpore- jene čete je pregledal pvodpolkovnllk in narodni heroj Ožbolt Jože. Potem je na tribuni čestital vsem pripadnikom praznik JLA, ki so se mu gromko za- hvalili. Sporočil jim je čestitke štaba divizije, nakar je prebral odloke, v katerih so bili odlikovani nekateri ofi- cirji za posebne zasluge pri utrjevanju in vzgajanju armade. Orden za vojne zasluge III. stopnje je prejel kapetan I. stopnje Jereb Ivan. Medalje za vojne zasluge pa so dobili naslednji oficirji: kapetan Poropat Ambrož, kapetan Mu- hoberac Petar, poručnik Barjaktarevič Rade in poručnik Božič Vojin. Poleg tega so bili pohvaljeni še drugi oficirji, ix>doficirji in vojaki, nekateri podoficirji pa so napredovali v višji čin, nekaj pa jih je dobilo nagradni dopust. Ko je bil ta del končan, so pripadniki vojske pozdravili zastavo celjskih enot in izvršili svečan mimohod. Ostali dan so pripadnika celjske garnizije prebili v okviru enot in v klubu. Akademija \f čast Dneva JLA vceljskem Mestnem gledališču Na predvečer praznika JLA so v Ce- lju razobesili zastave na vseh javnih poslopjih. Ko je nastopil prvi mrak se je ozračje nad Celjem streslo ob stre- lih topov in pod nebo so šinile rakete. V Mestnem gledališču v Celju se je k svečani akademiji v čast JLA zbralo veliko število oficirjev, javnih in kul- turnih delavcev. Pred začetkom kulturnega sporeda svečane akademije, je o nastanku, raz- voju, uspehih in nalogah Jugoslovan- ske ljudske armade govoril major Milan Radjenovič. Njegov priložnostni referat je vseboval ves zgodovinski razvoj na- še armade od prvih isker ljudske vsta- je do današnje močne in moderno ure- jene ljudske vojske. V kulturnem delu je nastopil pev.ski zbor druge gimnazije ih učiteljišča. Za- pel je nekaj borbenih partizanskih pe- smi. Vse kaže, da bo ta zbor ix>d vod- stvom prof. Ferlinca sčasoma dosegel lepK) mesto med slovenskimi mladin- skimi zbori Med točkami so se vrstile recitacije iz zbirk partizanskih pesnikov. V drugem delu kulturnega programa je godba na pihala SKUD »France Pre- šeren« izvedla pester koncertni pro- gram. Poleg politične važnosti je bila aka- demija v čast JLA hlirati dostojna kul- turna prireditev. Kako bodo delovale organizacije SZDL v bodočih komunah Pretekli teden je bila pod vodstvom tov. JAKOBA 2ENA seja sekretariata začasnega komiteja ZKS ter predsed- stva SZDL za bodoči celjski okraj. Kon- ferenci, ki je med drugim razpravljala o nekaterih organizacijskih vprašanjih Socialistične zveze v bodočih komunah, so prisostvovali tudi sekretarji začasnih komitejev ZKS bodočih komun v celj- skem okraju. Prva ugotovitev, ki jo je v obšu-nem referatu p>otrdil tov. Žen, se je nanašala na dejstvo, da se je število članov SZDL ob preimenovanju Osvobodilne fronte v Socialistično zvezo zmanjšalo. Samo preimenovanje je sicer majhen vzi-ok temu padcu, glavni vzrok tiči v organi- zacijskih slabostih osnovnih organiza- cij SZDL. 2e dolgo ugotavljamo, da os- novne organizacije nimajo točnih pre- gledov nad svojimi člani. Dogodilo se je, da so osnovne organizacije merile število svojih članov po blagajniškem zapisku. Ta pa je bil največkrat po- manjkljiv, saj blagajniki iz objektivnih pa tudi subjektivnih razlogov niso ob- iskovali vseh članov, da bi od njih za- htevali članski denarni prispevek. Za- radi tega se je število članov stalno manjšalo, seveda po blagajniških za- piskih. V primeru s števDom volivcev je v celjskem okraju povprečno 60% prebi- valcev članov SZDL. Ta odstotek ni za- dovoljiv. Se manj pa je zadovoljiv od- stotek v nekaterih vaseh in obuinah, ki dosega komaj 30%. Ce bi pregledali »delo« teh organizacij, bi videli, da že skoraj dve leti niso sklicevali nobenih sestankov, zborovanj in podobno. Zato ni prav nič čudno, če prebivalci ne ču- tijo potrebe biti člani takšnih nedelav- nih organizacij. Zrcalo dela osnovnih, pa tudi občin- skih organizacij SZDL se vidi še v tem, da traja zelo slabo razdeljevanje novih članskih legitimacij že vse leto. Slabost se kaže v tem, da je bilo med 43.000 vpisanimi člani razdeljenih le okoli 29.000 legitimacij. Torej, okoli 14.000 članov SZDL še ni prejelo novih član- skih legitimacij. Zamenjava starih z novimi legitimacijami ni samo admir nistrativni poseg, mai-več je |X)membno politično delo, ki je na žalost močno zanemarjeno. Pomanjkljivost te zame- njave pa daje upravičeno misliti še na to, da bi se število članov ob morebitni prihodnii zamenjavi legitimacij ponov- no zmanjšalo, če bi potekala pod takimi pogoji in okolnostmi, kot sedanje. Medtem, ko so v mesrtu Celju ter na področju šoštanjskega okraja zadovo- ljivo opravili to nalogo in razen majh- nega, zelo neznatnega števOa, razdelili vse legitimacije, pa so v prevelikem zaostanku na področju bivšega celjskega okoliškega okraja. Po nei>opolnih po- datkih samo v tem okolišu niso razde- lili še okoli 13.000 legitimacij! Podobna x>omanjkljLvost se kaže tudi v pobiranju članarine. Zaradi teh ugotovitev je konferenca sprejela sklep, da je čimprej urediti in utrditi crganizacajsko stran osnovnih ter še sedanjih občinskih organizacij SZDL. Naslednje vprašanje, ki ga je konfe- renca razpravljala je bila organizacij- ska oblika SZDL v bodočiLh komunah. Vprašanje je v tem, ali naj v bodočih komunah poleg osnovnih odborov SZDL obstajajo še občinski odbori, kot nek vmesni organ med osnovnimi organiza- cijami ter komunskim odborom, ali ne. V tej zvezi se je pojavilo še vpraša- nje, ali bodo komunski odbori sposobni uspešno držati zvezo s številčno veli- kimi odbori osnovnih organizacij in ali ne bi bilo umestno, nekatere vaške organizacije SZDL združevati. Po ob- šimti debati je konferenca sprejela sklep, da bi bilo napačno določevati kakršno- koli obvezno organizacijsko obliko SZDL v bodočih komunah. Vse pa kaže. da bodo ta problem v Celju rešili dru- gače, kakor pa v vseh ostalih komunah bodočega okraja. V komunah celjskega okraja, razen v celjski sami, najbrž ne bodo ustanavljali tako imenovanih (kra- jevnih odborov SZDL, obstajali bodo le vaški odbori ter komunski organ. Ve- čina je bila mnenja, da bi bili krajevni odbori SZDL le ovira za uspešnejše de- lo osnovnih organizacij, dede združe- vanja vaških organizacij v večje enote, pa je konferenca sprejela sklep, da takšnih ukrepov ne bi začenjali za ti- ste osnovne organizacije, ki so doslej dobro delale. Nasprotno, pa bi poiskali vzroke nedelavnih oi-ganizacij in jih po potrebi združevali z drugimi. Seveda bodo v tem primeru reševali vsak pro- blem posebej. Mesto Celje bo ta problem rešUo dru- gače. Dosedanje terenske organizacije so številčno prevelike, saj ponekod za- jemajo tudi po več tisoč članov. Zato se je uveljavilo mnenje, da bi bilo prav te terenske organizacije SZDL razde- liti na manjše. Poleg te spremembe pa bodo v Celju ustanovili še tako imeno- vane krajevne odbore SZDL, ki bodo vmesni organi med osnovnimi organi- zacijami ter komunskim odborom SZDL. Na koncu dela je konferenca spre- jela sklep, da naj vaške organizacije pripravljajo svoje občne zbore, na ka- terih naj volijo delegate za komuniko konferenco SZDL. Število delegatov bo določil komimski odbor SZDL. S seje Sveta za gospodarstvo pri OLO Celje Regulacijska dela na Savinji ter urejanje celjskega železniškega vozlišča se bodo nadaljevala v torek dopoldne je bila redna seja okrajnega gospodarskega sveta, ki jo je vodu. podpredsednik OLO Celje tov. MIRAN CVENK. Poleg ostalega, pre- cej obširnega dnevnega reda, je Svet za gospodarstvo razpravljal o spremem- bi zakona o družbenem planu, oziroma o imobilizaciji finančnih sredstev, ki jo mora v skladu z zvezno uredbo izvesti tudi celjski okraj. Po zvezni uredbi bo moral celjski okraj imobnizirati 766 milijonov dinar- jev. Glede na t^, da je ogromna večina preseženih dohodkov že investiranih, Okrajni ljudski odbor ne bo mogel v določenem času zajeti vseh sredstev. Zaradi tega bo Svet za gospodarstvo predlagal skupni seji obeh zborov OLO Celje, da naj se preostanek imobilizira- nih sredstev krije v družbenem planu prihodnjega leta. Ne glede na to, bo Okrajni svet za gospodarstvo potrdil tiste račune za investicijska dela, ki so bila že izvršena. Svet za gospodarstvo pa je med drugim sprejel še odločitev, da kljub imobilizaciji ne bo zmanjšal kreditne kvote za poplavljence ter po- gorelce. Investicijska dela, ki se finansirajo iz pomoči za poplavo bodo ljudski od- bori morali zaključiti s 25. decembrom. V kolikor so ljudski odbori presegli do- ločene zneske pri izvajanju teh del, jih bodo morali plačati sami. Po sklepu seje, pa se bodo nadaljevala vsa to- vrstna dela, zlasti pri urejaniu hudo- urnikov. Po neuradnem zagotovilu se bodo regulacijska dela na Savinn ter dala pri urejaniu celjskega železniške- ga vozlišča nadaljevala tudi v prihod- njem letu. Načrt Okrajnega ljudskega odbora, da bi Kozjanskemu pomagal z otvoritvijo nove tekstilne tovarne, je zaenkrat splaval po vodi. Obljube o prodaji tkal- skih strojev so nekateri odgovorni uslužbenci v Litiji pozabili ter so stro- je namesto v Kozje prodali tovarni »Svilanit« v Kamniku. Zaradi tega je Kozjansko precej prizadeto. Svet za go- spodarstvo pa je naročil že prej ime- novani komisiji, da naj znova prouči vse možnosti za postavitev kakršnega koli industrijskega obrata na gospodar- sko zaostalem Kozjanskem. -ič Uvedba pavšalnega davka naj bo za obrtnike vzoodbudna v minulih dnevih se je sestal začasni komite Zveze komtmistov za bodočo celjsko komuno, ki je pod vodstvom se- kretarke tov. OLGE VRABICEVE v prvi vrsti razpravljal o nekaterih obrt- niških problemih v Celju. Referat o stanju obrtništva ter o predlogih za njegovo zboljšanje je imel tajnik Okraine obrtne zbornice tov. BOGDAN MIRNIK. Konferenca o obrtnih problemih je v prvi vrsti postavila ostro mejo med obrtniki-špekulanti ter lojalnimi delov- nimi obrtniki. Nadalje je biLa na kon- ferenci postavljena zahteva, da naj se čimprej uvede in zelo razširi pavšaUza- cija obrti in to za socialistični ter za- sebni sektor. Predlog se nanaša na to, da naj se pavšalizacija uvede za vse uslužnostne obrtne delavnice, ne glede na sektor lastništva ter tudi na tiste manjšo delavnice ostalih strok, ki pač ne dajejo osnove, da bi mojstri v njih zaradi konjunkture ogrožali socialistič- no gospodarstvo. V razpravi se je uve- ljavilo načelo, da mora biti pavšaliza- cija ugodna, tako za mojstra, kakor tu- di za protrošnika, ki naj to davčno sprostitev občuti v boljši kvaliteti iz- delkov ter v nižjih cenah. Pri vsem tem pa se družba ne bi smela čuditi, če bi zasebni mojster dosegel tudi do 30.000 dinarjev mesečnih dohodkov, saj bi pri tem morali upoštevati, da ni niti socialno zavarovan in da nfma ostalih ugodnosti, ki jih imajo delavci v držav- nem sektorju. V razpravi se je nadalje izkristalizi- rala mi^el, da je nujno v Celju začeti ustanavljati socialistične obrtne delav- nice raznih kovinskih, lesnih ter grad- benih strok. Ustanovila pa naj bi se tudi državna servisna delavnica, v ka- teri bi delali obrtni strokovnjaki, ki so sicer zaposleni že drugod in ki bi v prostem času delali po naročilih tega obrata. To bi bilo sicer legalizirano šušmarstvo, od katerega pa bi družba in potrošniki imeli več, kakor pa sedaj od slabega in nekontroliranega šušmar- skega dela. -ič V tem oziroma prihodnji mesec bodo v Slov. Konjicah odborniki štirih do- sedanjih občin (Konjice, Zreče, Vitanje in Loče) volili na skupni seji prvi za- časni ljudski odbor konjiške komune. 2e pred tem bodo kandidatne liste predlagali na zborih volivcev. Da bi v ta prvi odbor bodoče komune prišlo čim več delavcev iz neposredne pro- izvodnje, je konjiški sindikalni svet predlagal podružnicam, naj še pred zbori volivcev skličejo sestanke član- stva in se že tam pogovore, koga bodo iz dotičnega podjetja predlagali kasneje na zboru volivcev. Seveda pa bodo mo- rali v podružnicah skrbeti, da bodo res zbrali najboljše, ker od prvih odborov komune zavisi, kako bodo usmerili svo- je začetno delo. VSEM NAROČNIKOM, SODELAVCEM IN KOLPOR- TERJEM Sporočamo vsem našim bralcem, da bo zadnja, novoletnim praz- nikom posvečena številka izšla v ČETRTEK, 30. DECEMBRA 1954. Številka bo zelo pestra in polna zanimivega branja. IzLla bo na 24 straneh. Cena v kolportaži 20 d.n. Zaradi predčasnega izdajanja in razsežnosti številke smo prisiljen ves rokopis oddati že do po nedeljka, dne 27. decembra. Opo požar jamo vse naše dopisnike i' sodelavce, da njihovih prispev- kov, ki bi prišli po tem datumv ne bomo mogli objaviti v t • številki. Začasni ljudski odbor konjiške komune bodo izvolili še ta mesec stran 2 »Savinjski vestnik. dne 24. decembra 1954 Stev. 61 Pogled po svetu Svet je pravzaprav postal čakalnica na kompromisni vlak, ki bi peljal z Vzhoda na Zahod, istočasno pa bi dru- ga garnitura vozila z Zahoda na Vzhod. Toda, žal, obe direkciji se ne spora- zumeta niti za vozni red niti za progo niti za garnituro. In tako se istočasno s skromnimi po- skusi, da bi prišlo do večjega sodelo- vanja in do trdnejšega zaupanja, vrši v tem trenutku na zapadni strani vo- jaška konferenca atlanskih poveljnikov, ki se pogovarjajo in sklepajo o strate- ški in taktični uporabi atomskega orožja, kakor da se sama po sebi ra- zume neizogibnost atomske vojne. ZDA hočejo bojda imeti polnomočje za stra- teško orožje, pri čemer Anglija noče zaostati, omali zastopniki atlansue voj- ske pa izražajo bojazen, češ da ne bi bilo prav, če bi o teh strahotah odlo- čali samo štabi. Pri teh cena človeške krvi še nikoli ni kaj prida visoko notirala. Človek bi se ob tem res da vprašal, koliko je v tem dejanju in ne- hanju svobode, kolikšen pa je delež nujnosti. Ali je nujnost tega početja tako velika, di se jfi ne more zaustaviti noben vojščak in noben veljak, kadar pomisli na želje in čustva ogromne ve- čine človeštva? Ali je nujnost toliko večja, da je svobodno odločanje nemo- goče? Ali res delamo zgodovino zavestno in to tako zgodovino, ki prinaša s seboj tretji, še strašnejši svetovni obračun. Pustimo ta moreča vprašanja in po- glejmo na Vzhod. Ves svet opazuje, kako Moskva z vsemi možnimi sredstvi skuša izpodkopati diplomatske načrte Zahoda. Kakor spomladi je tudi zdaj na udarcu Francija, ki je 1. 1944 sklenila pomembno pogodbo s SZ, da bi do- končala boj s svojim dednim sovražni- kom onstran Rena, Rusi zdaj groze, da bodo to pogodbo odpovedali, če bi Fran- cozi zares ratificirali pariške sporazu- me. Ruski koncept o evropski varnosti in pot do nje, oboje je čisto drugačno hakor na zapadu. In nič ne kaže, da bi kaj popustili. Nobenega znamenja za konstruktiven kompromis ne dado od sebe. Med obema taboroma vlada nezaupanje. Atlantski poveljniki so proučili vprašanje, kako vključiti Nem- čijo v Atlantski pakt. A prav to je tisto, kar Rusi hočejo za vsako ceno preprečiti. Atlantski poveljniki so pro- učevali dalje, kaj bodo za razvoj atlant- ske vojske naredili prihodnja tri leta. Hi čuda, če se je pri vsem tem zdelo •maršalu Zukovu vredno opomniti, da je tako delovanje, štaba generala Gruentherja in lorda Ismapa samo lo- gično nadaljevanje Churchillovega tak- tiziranja s premagano nemško vojsko 1. 1945, taktiziranja, na katerega se je rta ves glas zanašal tudi Geobbete v vsaki številki svojega lista »das Rench«. Kocka še ni padla. Ni v vseh parla- mentih tako kakor v sosednji ItaLji, kjer so se skoraj vsi zedinili za takojš- njo ratifikacijo, navkljub vsem notra- njim trenjem vladajoči stranki, ki ae težko orientira med skrajno desnico in levico, čeprav so njene večinske simpatije na strani reakcije. Težje bo v pariškem parlamentu, sodeč po obeh parlamentarnih odborih, ki sta doslej imela ratifikacijo v obdelavi. V prvem je zmagala z enim glasom večine, v drugem — vojaškem — pa propadla z mnogo uglednejlo večino. Bogovi vojne so k sreči poskrbeli za neugonobljiva jabolka razdora. To pot je spet Posaarje na ^)rsti. Vse kaže, da bo to stopilo na pomoč tistim Francozom, ki hi jih za- radi danih obveznosti bilo sram ne gla- sovati tako, kakor je na zapadu zadnja dva meseca pripravljeno. Res, nobeden ne more siliti Francoze in Nemce v po- saarski kompromis, če oba — Adenauer svojih podpisov na pogodbi o Posaarju Tiista nič kaj vesela, kaj šele da bi bila nanju ponosna. AH bo Posaarje pred- znak za vse prizadevanje, ki ga za- stopstva držav kažejo za mir in sodelo- vanje med narodi? Vsekakor bo AmsrUci in Angliji težko posredovati. V venec obrobnih novic naj vpletemo naslednje: Generalna skupščina OZN se je končala z resolucijo o Koreji. Krivda za stagnacijo premirja se zvrača v njej na SZ, Severno Korejo in Ki- tajsko. Generalni tajnik OZN Dag Ham- merskjsoeld se je končno sporazumel s Cu En Lajem za sestanek. Optimisti pravijo, da ne gre samo za ameriške vohune, marveč za novo orientacijo ZDA nasproti LR Kitajski, češ da je Eisenhower končno le odrinil republi- kanske intervericioniste. Te pa je ob- čutno podprl vodja angleške misije v OZN Nutting s svojo izjavo o Formozi, ki da bi jo branila tudi Velika Brita- nija. Proti Nuttingovi izjavi se je dvi- gnil val protestov po vsem otoku za belimi doverskimi skalami. V Avstriji $e sicer v parlamentu prepirajo, na Koroškem pa so si glede zatiranja slo- venskega življa skoraj vsi edini. In da končamo z Orientom: arabski svet se združuje v podpori upornim Alžircem, Irak pa je Angležem ponudil podobno pogodbo, kakršna je bila sklenjena njim v tolažbo ob odhodu iz Sueza z Egip- tom. Nova japonska vlada se nekaterim zdi bolj prokitajska, čeprav je Jošidin nasleHnik Hatojama izjavil, da bo hodil po uho jenih poiih japonske politike. Skratka dovolj materiala tudi za pesi- miste, hi bi z erientalskim pesnikom Abu Navasom rekli: »Kaj je resnica? Kaj je sreča? Sanje? Vse je muka, vse je le iskanje in cilja tu ne najdemo nikdar.« T. O. Nov polet prostovoljnega krvodajalstva v Celju Bližamo se že zaključku drugega leta, ko je tudi naša država prestopila od plačanega k prostovoljnemu brezplač- nemu krvodajalstvu. Naši državljani so se v nekaterih krajih več, v drugih pa manj zavedali važnosti tega dejstva in so se temu primemo tudi odzivali po- zivu Rdečega križa za odvzem krvi. Kdor zasleduje vesti in novosti v našem časopisju, je lahko opazil, da so se klicu Rdečega križa odzvali tudi Celjani, predvsem ob pričetku akcije v prvih mesecih leta 1953 ter ob koncu lanskega in ob začetku letošnjega leta. Nato pa je zanimanje in tudi požrtvo- valnost prostovoljcev nekako zas'pala. Morda bi to stanje lahko nekoliko opra- vičili s poplavo in pripravami za pro- slavo na Ostrožnem, ki so zahtevale velik del ljudi, ki bi bil potreben za izvedbo usp>ešne propagande za pro- stovoljno krvodajalstvo, za sebe. Bolnica je bila zatorej preko polet- nih mesecev navezana le na kri, ki jo je dobila od plačanih krvodajalcev. Stanje se je pa z oktobrom bistveno spremenilo. Za oktober je bila napo- vedana velika krvodajalska akcija v celjskem okolišu od Laškega, preko Šentjurja, Štor, Rogaške Slatine. Ko- njic, Zreč in Vojnika, ki naj bi jo iz- vedla mobilna transfuzijska ekipa Za- voda za transfuzijo krvi v Ljubljani. Zavod za transfuzijo krvi v Ljubljani je na to akcijo povabil tudi tukajšnjo transfuzijsko postajo, ki je z lastno ekipo jemala kri za potrebe tukajšnje bolnice in bližnjih ustanov. Akcija je sijajno uspela, odziv prebivalstva je bil tolikšen, da je zadovoljil poleg na- ših potreb tudi še potrebe Ljubljanske- ga zavoda. Po končani akciji v celj- skem okolišu je celjska ekipa sodelo- vala in dobila kri za svojo postajo tudi v mariborskem okolišu. Okolica Celja je torej svojo človekoljubno dolžnost izpolnila. Po uspešnem vzgledu okolice pa tudi mesto Celje samo ni hotelo zaostati. Cim se je bližala krvodajalska akcija v okolici zaključku, je pričela trans- fuzijska komisija pri Mestnem odboru RK skupno z družbenimi organizacija- mi in predvsem Okrajnim sindikalnim svetom s propagando v mestu samem z namenom, da končno prostovoljno dajanje krvi tudi v mestu uspe in po svojem obsegu še prekosi okolico. Za uvod v akcijo se je 11. novembra javil tukajšnji transfuzijski postaji ce- loten plenum Okrajnega sindikalnega sveta s tov. predsednikom Medvedom na čelu za odvzem krvi. In kri so res tudi darovali vsi, ki so bili za to spo- sobni. Prostovoljcem pionirjem s sin- dikalnega sveta se je v naslednjih dneh pridružil še kolektiv okrajne pošte. Ker je praksa pri nas kakor tudi v drugih državah pokazala, da je uspeh prostovoljnega dajanja krvi najbolj za- jamčen. če stopimo v čim tesnejši stik s krvodajalci, je tudi tukajšnja postaja za transfuzijo opremila ekipo, ki lahko jemlje kri neposredno na delovnem mestu. Tako krvodajalcu ni treba ho- diti v bolnišnico, kar je mnogim ne- prijetno. temveč lahko med delom odda kri in se lahtko po kratkem počitku zopet vrne na svoj posel z zavestjo, da je opravil lepo človekoljubno delo. Za odvzem krvi na mestu, to je v tovarni, se je odločil zopet kolektiv, ki se je že lani in v začetku letošnjega leta izkazal in prihajal v velikem šte- vilu dajat kri na postajo, to je kolektiv Tovarne emajlirane posode. Transfuzij- ska ekipa je dobila od uprave tovarne na razpolago za svoje delo notranjo ambulanto s personalom, tovariš Pirš pa je kot osrednja sila sindikata s svojo prizadevno besedo utrl pot do krvo- dajalcev in to z velikim uspehom. V Eadnjih treh tednih, odkar jemlje ekipa kri v tovarni, je darovalo kri že 130 dajalcev. Razpoloženje je vsako sredo, ko prihaja ekipa v tovarno, na višku. Posamezni oddelki s prijavami kar tek- mujejo med seboj, saj je bilo do sedaj pregledanih že 341 ljudi. Od teh jih je sicer nekaj, ki kljub temu. da so bili STKJSobni za odvzem, še oklevajo, toda prepričani smo, da se bodo pred za- ključkom akcije v tovarni odločili in tudi oni darovali kri. Doslej se je naj- bolje izkazal dekor-Oddelek in upamo, da ga bodo tudi ostali oddelki, ki pri- dejo za njim. posnemali. dr. Stravsova. Sestanek zastopnikov reševalnih postaj v Celju Pred kratkim so se sestali zastopniki 5 reševalnih postaj Celja in okolice z namenom, da sikupno obravnavajo in rešijo najbolj perečo problematiko re- ševalne službe pri nas. Za celjsiko reševalno postajo je naj- bolj oereče vprašanje izrabljenost avto- mobilskega parka. Ž ozirom na važnost slu7be, ki jo opravlja reševalna postaja, bi bilo nujno, da ima prevozna sredstva v ustreznem stanju. Lahko si predstav- ljamo vse nevšečnosti^ ki jih med pre- vozom doživliajo reševalci oziroma predvsem bolniJc, če se rešilni avto sredi dolge ture pokvari in mora šofer med prevozom morda nuinega primera zdravniške TX)moči izgubljati čas s po- pravilom avtomobila. Saj bi mord.^ v Celiu s 5 rešiln'ml avtomobili nekako še šlo. če ne bi bilo toliko težav z nakuoom rezervnih delov. Zato pa se že dolgo suče debata okrog tega, zaJcai niso reševalne postaje kot finančno samostojni zdravstveni zavodi oproščene raznih faktorjev in koefici- entov pri naikupu avtomobilov oziroma vsaj pri nakupu rezervnih delov. Pla- čilo visokega koeficienta močno zavira delo reševalne službe na sploh. Vsaj za celjsko reševalno službo je nakup re- zervnih delov nujen, če hočejo svoj vozni park obdržati v ustreznem stanju. Zato predvidevajo, da bodo visoki uvozni koeficienti povzročili v bodoče tudi zvišano prevoznino. Zastopniki reševalnih postaj so tudi razpravljali, kako bi poenostavili pre- voz bolnika z ozirom na izdajo potreb- nih dokumentov. Izdajanje napotnic in bolniških listov Je bilo pri nas dokaj komplicirano, saj je bolnik moral imeti kar štiri bolniške liste, preden Je prišel v bolni^ico k zdravniku. Zato je pred- videno, da bodo v bodoče tudi pri nas uvedli tako imenovane bolniške izkaz- nice, ki jih bo imel vsak z.avarovanec in bo to obenem dokument, da je bolnik socialno zavarovan, zdravnik pa ga bo lahko sprejel na podlagi te izkaznice. Takšne bolniške izkaznice baje že upo- rabljajo na Hrvaškem. Čebelam preti nova nevarnost Pretekli mesec je bil v Celju 3-dnevni tečaj za spoznavanje in zatiranje čebel- nih bolezni. Predaval je tov. dr. Leon Kocjan, veterinarski epizootiolog Vete- rinarskega znanstvenega zavoda v Ljubljani. Tečaj je bil za območje če- belarskega društva v Celju, ki je v času svojega štiriletnega obstoja zajelo v svoj delokrog ves celjski okraj in danes že sega v sosedne okraje. Od Sotle pa tja v gornjesavinjski kot se- gajo čebelarske družine, ki jih je 22 s 515 člani in nekaj nad 4500 panji. Med vojno je bilo čebelarstvo prav v teh krajih močno prizadeto. Obenem so se jele širiti nalezljive bolezni čebel, kot kuga čebelje zalege, ki .jo povzroča bacillus larvae, in nosemavost — čre- vesni zajedalec nosema apis. V zadnjem času pa nam od koroške strani preti doslej pri nas še neznana nalezljiva čebelja bolezen pršičavost ali grinjavost. Letos so to bolezen prvič ugotovili v Mežiški dolini in k sreči še ni segla preko teh prvih obr6rLkov, ki potekajo ob severozahodni meji proti avstrijski Koroški. Ta bolezen je zelo razširjena v Av- striji, Švici in Nemčiji, kjer se že nad 30 let v inštitutih za čebelarstvo znan- stveniki trudijo, da bi prišli do zaneslji- vega zdravilnega sredstva. To bolezen povzročajo majhne zaje- dalske pršice ali grinje (acarapis v/oodi). Te grinje so podobne človeškim grinjam, samo s to razliko, da se vrinejo v telo čebele skozi zunanje dihalnice v oprsne vzdušnice (traheje). V zračnih cevkah vzdušnic sesajo kri, s katero se hranijo, ko se pršice v vzdušnici razmnožijo, čebele ne morejo več pravilno dihati, oslabijo in lezejo iz panjev, padajo na tla, ne morejo vzleteti in odmro. Zdi se, da se čebelarji premalo zave- damo, da je uspešno čebelarjenje in njegov napredek odvisen v glavnem od zdravja čebel. Treba je pa bolezenske pojave poznati, poznati tudi povzroči- telje, potek in način zatiranja ter zdravljenja bolezni. Vse to je napotilo Zvezo čebelarskih društev Slovenije, da je izposlovala po- trebno podporo. Denarna sredstva bodo služila za kritje stroškov tečajev in za naiDavo zdravil iz inozemstva. Nemškemu znanstveniku Gontarskiju se je po več kot 25-letnem raziskovanju končno le posrečilo sestaviti zooer no- semavost že preizkušeno zdravila »No- semack«. Za zdravljenje ene čebelje družine zadostujejo 4 tablete tega zdra- vila, ki se raztopijo m pomešajo med sladkorno raztopino. Za us'pe3no zdravljenje pršičavosti .priporočajo sedaj Nemci »Delakan«, Švicarji pa »Folbex«. Znanost torej na- preduje in izgleda, da bodo čebelaru s temi sredstvi v bodeče lahko zdravili svoje bolne ljubljenke. Za to delo pa bo potrebno zadostno število izvežbanih čebelarjev, ki bodo na območju svoje čebelarske družine opravljali posle bolezenskega refereta in izvedenca. Prvi korak do tega je bil storjen z uvodoma omenjenim 3-dnev- nim tečajem, katerega se je udeležilo 40 tečajnikov. Vsi tečainiki so pazljivo in z zanimanjem sledili predavanjem tov. dr. Kocjana, ki je na razumljiv način obdelal tri najbolj nevarne na- lezljive bolezni čebel, in to: pršičavost ter nosematozo, ki sta bolezni odraslih čebel in kugo čebelje zalege. Razvoj in stopnje bolezni so ponazorile sten- ske slike, pod drobnogledom pa si je vsak udeleženec ogledal sicer nevidne- ga zajedavca. Sedaj je pa na vrsti delo naših če- belarskih organizacij. Pri čebelarskem društvu v Celju je prevzel posle bo- lezenskega inšpektorja agilen odbornik in čebelprski predavatelj tov. Fegeš. On bo^ zbiral vsa poročila in nadr-irai delo bolezenskih izvedencev na pode- želju. obenem pa izvrševal naročila okrajnega veterinarskega inšpektorja. Tu čaka čebelarske organizacije ve- liko vestnega in podrobnega dela. po- čen-ši. pri popisu vseh čebelnih družin (tudi onih, nečlanov), ki naj prikaže vsako leto koliko čebelnih družin Je bilo ozimlienih. koliko jih je padlo m^ zimo. koliko pom.ladi, vzroke odmira- nja čf^bel vzroke slabega razvoja itd. Tudi bakteriološki oddelek Veterinar- skega znanstvenega zavoda bc' imel s sumljivimi čebelami dosti dela. Vsem gospodarskim organizacijam v letu 1955 skoraj ne boste mogli uspešno FKJslovati brez gospodarskega koledarja 1955«. To bo važen gospodar- ski priročnik, ki bo vseboval vse polno tabel, podatkov, praktičnih navodil, po- jasnil in člankov naših najs'posobnej- ših gospodarstvenikov in strokovnja- kov vseh tehničnih strok. Zato naročite čimprej za vse pisarne in obrate in- dustrijskih, trgovskih, gradbenih, obrt- nih, gostinsikih, zadružnih in prometnih podjetij, za kmetijska posestva, gozdar- stvo in turizem ter za vse gospodarske ustanove potrebno število izvodov »Go- spo-darskega koledarja 1955« po pred- naročniški ceni din 500.— za izvod. Z vednostjo Državnega sekretariata za gospodarstvo LRS, s sodelovanjem Zavoda za statistiko in evidenco LRS ter po pooblastilu vseh republiških go- spodarskih zbornic pripravljamo tisk »Gospodairsikega adresarja LR Sloveni- je«. Ta publikacija bo trajnega pome- na. naročniki je ne bodo uporabljali le leto dni, marveč nekaj let. Reklamni in propagandni oglasi in uvrstitev na- slovov gospodarskih organizacij v »Go- spodai-ski adresar LR Slovenije« bodo kar najbolj popularizirali vsako gospo- darsko organizacijo, njeno proizvod- njo, trgovsko blago, obrtniške izdelke, usluge itd. Zato naj sleherna gospodar- ska organizacija naroči v lastnem in- teresu čimprej, dokler Je še čas, objavo oglasov in uvrstitev naslovov v tej pu- blikaciji. V tem primeru varčevanje pri stroških za oglase in uvrstitve ni smiselno. Strošek za reklame ne gre v breme plačnega fonda, marveč za proizvodna podjetja v breme konta 436, za trgovska podjetja pa v breme konta 434. Vsaka gospodarska organizacija naj se zaveda, da je moralno dolžna po svoji moči podpreti izdajo »Gospo- darskega adresarja LR Slovenije«. Na- ročila za oglase in uvrstitve je mogoče oddati tajnikom okrajnih zbornic ali našim pooblaščenim akviziterjem ali pa jih poslati neposredno na naš naslov: Nova proizvodnja«, Ljubljana, Tru- barjeva 15. telefon 22-951, tek. rač. NB Ljubljana GOl-T-160. V čakalnici na celjski železniški postaji — Kar naprej, Francelj... Pik as! — Človek, najvažnejši člen v proizvodnji Temo Je obdelal v poseb. pre- davanju prof. Bertoncelj, Zavod za proučevanje varnosti pri delu v Ljubljani pred dvorano zastopni- kov najvažnejših podjetij in nji- hovih higiensko-tehničnih zaščit- nih komisij s področja celjskega, šoštanjskega, krškega in trbovelj- skega okraja. Posebno se je za- držal na odnosih, ki naj obstajajo v podjetjih. Ce hočemo ustvariti pravilne odnose, potem moramo paziti že pri izbiri vodilnega ka- dra, hkrati pa pri pravilni zapo- slitvi posameznikov na delovna mesta, in sicer z ozirom na nji- hovo fizično in duševno sposob- nost. Ni vseeno, kakšen karakter — kakšne osebne lastnosti ima tisti, ki Je pooblaščen, da izdaja naloge, tisti ki vodi podjetje ali oddelek, ker je od tega, kako Je nalog iz- dan in kako je prekontrolirano in obdelano izvršeno delo, odvisen tudi nadaljnji uspeh in razvoj podrejenega. Ce predpostavljeni ne upošteva vseh lastnosti, ki Jih nujno ima, ravno tako kakor on, tudi vsak podrejeni, potem bo z nepravilno besedo ali oceno ne- kega dejanja lahko storil mnogo slabega ali pa nasprotno mnogo koristnega. Bistveni lastnosti, ki Jih mora torej imeti predpostav- ljeni, sta smisel za vodenje, da je na pravem mestu pravi človek in da je seveda strokovno sposoben. Ne gre toreJ pri urejanju medse- bojnih odnosov podcenjevati ali celo ne upoštevati duševnosti pod- rejenih," kar se v praksi večkrat zgodi, ker se s to napako lahko tistvari nerazpoloženje in nezado- voljstvo, ki je večkrat vzrok ne- zgodam in zmanjšanju produktiv- nosti dela. Vzgajati moramo primeren ka- der, toda kako in kje? Diskutanti so v razgovoru iz- razili mnenje in željo, da naj bi se organizirali posebni tečaji ali žole za ljudi, ki so že aK pa naj bi po podjetjih zavzeli vodilna mesta, hkrati pa naj bi se vršila vzgoja članov delovnega kolekti- va, da bo tudi s te strani pravilno razumevanje do izdanih nalog in do predpostavljenih. V razgovoru je bila še prav posebno poudar- jena potreba po pravilnem vklju- čevanju mladine v uk. Delo na urejevanju delovnih medsebojnih odnosov (s psiholo- logijo dela) smo komaj začeli in smo v tem še precej zaostali, zato Je prav. da storimo vse, da za- mujeno popravimo in da v proiz- vodnji dosežemo pravilne odnose; V drugem delu sestanka Je inž. Švajger navedel pomembne ugo- tovitve o težkem problemu šte- vilnih nezgod, ki se dogajajo v naših podjetjih. Statistični podat- ki in preiskave nezgod dokazuje- jo, da je največkrat vzrok ravno človek in da je torej predvsem le-temu posvetiti vso pozornost. Iz neke strokovne obdelave vzro- kov nezgod je razvidno, da je v 88 % vzrok nezgode oseben fak- tor. v 10 % tehnične pomanjklji- vosti in da samo 2% pravih vzro- kov ni bilo mogoče ugotoviti. V borbi za zmanjšanje nezgod je predvsem važno, da akcijo sploh začnemo in da ustvarimo 2^nimanje za to področje in delo pravilno organiziramo. Težišče borbe bi moralo biti v podjetju — v delovnem kolektivu in pred- vsem bi se moralo zadolžiti higi- ensko tehnične zaščitne komisije, v katerih naj bi sodelovali nepo- sredni mojstri — preddelavci. Delo mora biti temeljito in je potrebno prav vsako nezgodo do podrobnosti raziskati, ugotoviti prave vzroke in ukrepati, da bo nezgod tem manj. Strokovno po- moč naj bi pri tem delu • nudili varnostni tehniki v podjetju in obratni zdravniki. Tako je torej potrebno pristo- piti k aktivizaciji higiensko-teh- nično-zaščitne komisije, dosledno vzdrževati čim boljše higiensko- tehnično-zaščitne mere. vršiti ne- nehno individualno vzgojo zapo- slenih ljudi, vršiti pravilno raz- poreditev delovne sile po njihovi fizični in duševni sposobnosti ter v skrajni sili uporabljati tudi di- sciplinske ukrepe. Sedanje stanje delovnih nezgod, ki povzroča osebno in gospodar- sko škodo, nujno narekuje stalno prizadevanje, da res pereče sta- nje v čim krajšem času izbolj- šamo. Delo bo ogrom.no, a čebelarstvo Je treba rešiti pred propadanjem. Več kot čebelarjem, bo to delo služilo skupno- sti, saj je znano, da bi brez čebel n« bilo opraševanja, a brez opraševanja ne sadja, ne raznih semen in tudi no donosne reje goveda. Vosek potrebuj« v vedno večjih količinah naša, razvi- jajoča se industrija. Med pride šele v tretji vrsti v poštev, ki pa ni samo IX5slastica za mlado in staro, temveč nenadkriljivo hranivo in zdravilo, o čemer so si menda edini vsi zdraTniki.; J. K. Stev. 51 »Savinjski vestnik«. dne 24. decembra 1954 Stran 8 O nalogah elektro-strojne komisije Ljudske tehnike Ljudska tehnika je po osvoboditvi iz- vršila ogromno delo na tehnični vzgoji Širokih mMOŽic. Tisoče in tisoče mladih ljudi je v teh sekcijah dobilo tehnič- no znanje in kvalifikacijo za strokovno dejavnost na različnih področjih tehnič- ne kulture. Naša hitra industrializacija In naša armada sta s takšno dejavnostjo Lj-udske tehnike dobili veliko število tehnično izobraženih ljudi, ki so zmožni hitreje obvladati komplicirano tehniko v različnih tovarnah, ali pa v različnih tehničnih enotah naše armade. Ta dejavnost minulih let je imela tudi nekaj pomanjkljivosti, predvsem zaradi tega, ker se je v glavnem odvi- jala v določenih ozkih krožkih. Ti raz- lični krožki, čeprav so izvršili veliko delo, niso mogli izvršiti naloge dviga tehnične kulture predvsem na vasi. Vse večja mehanizacija in elektrifikacija, kj prodira vse globlje v življenje na naši vasi. narekuje družbi tehnično vzgojo kmetov. To je velika naloga, ki Eahteva mnogo doslednosti in potrpe- žljivosti. vendar nam naše sodobno življenje narekuje, da poučimo kmete, kako bi najbolje izkoristili možnosti, ki jih dajeta sodobna mehanizacija in elektrifikacija. To nalogo je prevzela nase Ljudska tehnika, ki je v minulem letu pričela z organizacijo elektro- strojn'h in kmetij3'ko-tehničnih komisij pri okrajnih odborih Ljudske tehnike. Te komisije koordinirajo vso to dejav- nost na teritoriju celega okraja. Elektro-strojna komisija ima še eno specifično nalogo, in sicer da ne deluje samo na vasi, temveč da tudi skrbi za dvig tehnične kulture v tovarnah in podjetjih. Na nedavnem kongresu Ljudske teh- nike v Celju ie pre'^=!pdnik elektro- «?trojne komisije pri Glavnem odboru Ljudske tehnike, tov. inž. Korošec re- zimiral celotno diskusijo in predlagal kongresu koristne sklepe o dejavnosti Ljudske tehnike na področju elektro- strojništva. Sklepi zajemajo široke dejavnosti, vendar ne izčrpajo vso možnost Ljud- ske tehnike na polju elektro-strojni- štva, predvsem v tovarnah in podjetjih. To najbolj dokazujejo nekateri primeri v tovarnah in to tudi v našem okraju, kjer so se elektro-strojni krožki dobro uveljavili. Vzemimo samo kot primer Tekstilno tovarno v Preboldu, kjer so člani elek- tro-strojne sekcije, razen da prirejajo strokovna predavanja, izdelali v delav- nicah po lastnih načrtih tudi razno strojno opremo, kot: brzoparilnik. mi- niaturni karbidni agregat, stebrični vr- talni stroj, generalno pa popravili in rekonstruirali kovinsko žago ter izde- lali mnogo raznovrstnega orodja za po- trebe tovarne. Tudi v Tovarni emajlirane posode v Celju so člani Ljudske tehnike iz- delovali po naročilu operacijske mize za bolnice. Takšnih primerov imamo tudi po drugih tovarnah. Ti primeri doikazujejo. da je dejavnost elektro- strojnih sekcij in krožkov učinkov ta in koristna kakor za tovarne in podjetia tako tudi za same člane Ljudske teh- nike. ki so na ta način povečali svojo strokovnost in prišli do denarnih sred- stev, katera so koristno izrabili za raz- ne strokovne ekskurzije. Važno je pripomniti, da je takšna dejavnost mogoča samo v tistih tovar- nah in podjetjih, kjer imajo uprave razumevanje za Ljudsko tehniko. Na žalost ne kažejo povsod tega razume- vanja ter imamo v našem okraju to- varne in podjetja, kjer Ljudska tehni- ka sploh ne deluje, ali pa se bori z različnimi težavami, k'" jih ne bi bilo, če bi šla uprava na roko članom. Po kon^res-u se je razširila elektro- stroina komi.sija pri Okrainem odboru Celje. Komisija bo poskrbela za naba- vo TX)trebnih filmov in organizacijo raznih strokovnih predavanj na vasi. Razen tega je že pristopila k oživetju elektro-strojne dejavnosti Ljudske teh- nike po tovarnah in podjetjih. Ce bo razumevanja pri odgovornih faktorjih, bodo elektro-strojni krožki pripomogli strokovnemu izobraževanju naših de- lavcev FK) tovarnah in postali žarišče tehnične kulture v svoji okolici. Inž. G. Skljarevski Še ta mesec bedo v Rogaški Slatini ustanovili novo gradbeno podjetie Ker je v Rogaški Slatini — kot malo- kie drugje — silno pomanjkanje sta- novanj tjo bodoča komuna morala spre- jeti prvenstveno nalogo, da bodo spo- mladi v Rogaški'Slatini začeli na veliko .graditi in adaptirati stanovanjske pro- store. Predvsem bo nujna novogradnja gimnazije, ker že danes ne vedo. kam bodo prihodnje leto z dijaki. Prenatrpa- nost v gimnazijskih razredih — do 60 dijakov v enem razredu — močno ovira pcuk in vsak šols^ki napredek. Prav tako nujna pa bo tudi gradnja prosvet- nega doma, ker nimajo z-a kulturno udejstvovanje nobenega primernega prostora, ljudi pa dovolj, ki so željni kulture in prav tako tudi dovolj kadra, ki bi se z ljubeznijo posvetil kulturno prosvetnemu udejstvovanju. Na nove gradnie občina oziroma bodoča komuna vsekakor računa in kot kaže, tudi fi- n?nčn9 sredstva ne bodo 2avrla potreb- nega dela. Pred kratkim so v Rogaški Slatini prodali osem hišic splošnega ljudskega premoženja, ki so na licita- ciji vrgle kar lepe denarce, nekaj eno- in dvostanovanjskih hiš pa še bodo prodali. S tem denarjem in s posojili računajo, da bodo v prihodnjem letu l?.hko začeli graditi nova stanovanja v četvorčkih. Sicer pa se je za stvar tudi resno zavzela Steklarna, saj namerava v' prihodnjem letu zgraditi 50 stano- vanj. Ce bodo Rogačani dovolj potrpežljivi in dovolj iznajdljivi, bodo te načrte laliko uresničili, saj imajo ogromno gradbenega materiala tako rekoč kar pri roki. Zato pa bodo še ta mesec ustanovili novo gradbeno podjetje. Del Boča je namreč poln kamna, ki je od- ličen za asfalt. Ta kamen je namreč za 50 % boljši od kokrškega in so tudi frakcije pokazale, da se mnogo bolje lomi. Ža ta kamen se že sedaj zanimajo nekatere cestne uprave in železnice, in kot izgleda, bodo imeli ogromno na- ročil. Nekoliko više od Boča je nahajališče apnenca za žganje apna. Arheolog pa je tam našel tudi naha.jališče posebne vrste kamna, ki bi služil kot imitacija marmorja za obloge zidov. Nekoliko niže pa so spet našli odlično glino za izdelovanje opeke. Ko bo novo gradbeno podjetje začelo poslovati, bo treba potegniti le 4 km železnice, da bodo ti obrati direktno povezani med seboj. Vsa ta bogata nahajališča gradbene- ga materiala bodo Rogaški Slatini ko- ristno služila pri reševanju silno pere- čih stanovanjskih problemov. Bivši poljčanski okraj je bil do vasi Kostrivnica v nekaterili pogledih zelo brezbrižen in mačehovsko nastrojen. Zato pa so se tudi Kostrivničani nekako zaprli vase in izolirali od vsakega jav- nega delovanja. Ko pa je dobila Ro- gašlca Slatina Kostrivnico v svoje ob- činsko območje, so jim le-ti posvetili več pozornosti in Kostrivničani so za- čeli z veseljem reševati gospodarske probleme svoje vasi. Prvi pozitivni gospodarski ukrep je bil elektrifikacija njihove vasi. Lansko leto so izvolili pripravljalni odbor in so se sami domačini močno zainteresirali za izvedbo tega načrta. Danes ima že pre- cej hiš električno luč in posamezniki kar z veseljem tekmujejo med seboj, kje bo prej ugasnila petrolejka. Seveda jim tudi oi>čina v vsakem pogledu po- maga in Kostrivničani znajo ceniti to naklonjenost. To se kaže zlasti na zbo- rih volivcev, ki so tu najbolje obiskani in kjer tudi volivci najbolj živo raz- pravljajo o vseh perečih gospodarskih problemih. Tako so nedavno spet imeli prav uspešen zbor volivcev, na katerem so sprejeli slprav- PrOSlcl\ cl (iljčinsk('()a praznika v Žaicu 27. decembra 1954 bo minilo 13 let, ko so i>adli prvi aktivisti OF iz občine Žalec pod streli okupatorja v Mariboru. Bili so to organi7atorji narodnoosvobo- dilne fronte v Žalcu, in sicer: Stajner Adolf, Pajenk Franc, Venkovič Jernej, Herman Janiko, Ferderber Ernest, Za- gode Jože in Luskar Jože. Da dostojno počastimo spomin teh in še nad sto drugih žrtev nacističnega te- rorja in padiih borcev za svobodo, je prvih sedmih talcev. Letos bo občina /aiec praznovala že drugič svoj občin- ski praznik. V pon deljek, dne 27. docnmbra t. 1. zjutraj ob 9. uri bo imel Občinski ljud- ski odbor Žalec slavnostno sejo v Kino- dvorani doma »Partizan*. Na se.io so povabili zveznega ljudskega poslanca tov. Viktorja Avblja, republiškega po- slanca tov iMirana Cvenika in predsed- nika Okrajnega ljudskega odbora Celje Občinski ljudski odbor Žalec sklenil že lani, da se 27. december proslavlja kot občinski praznik. Za prvo proslavo t^?ga dne, je bil odkrit spomenik na trgu v Žalcu, v katerem so vzidane tudi žare tov. Rika Jermana. Vabljeni so tudi svoici ž-tev fašis:tiičnega teror a in o=;tai. Po slavnostni seji bo skurni odhod k spKjmeniku žrtev NOB, kier bo sr-o- min-ika svečanost in polaganje vencev. Higiensko - tehnična zaščitna komisija „Konusa'' v Slov. Konjicah Po mnogih naših podjetjih že obra- tujejo higiens^ko-tehnične zaščitne ko- misije, ki zlasti ugotavljajo vzroke na- stalih nezgod in poškodb ter obolenj v podjetju. Pred kratkim je imela talca HTZ ko- misija v tovarni usnja »Konus« v Slo- venskih Konjicah svojo sejo, na kateri so obravnavali važne probleme in o katerih je prav, da vedo tudi druga podjetja in da tudi ona pristopijo k aktivnejšemu delu na tem področju dejavnosti. Na seji so poudarili, da so mojstri bili že večkrat opozorjeni na vzdrževanje čistoče po obratih in na uporabo za- ščitnih sredstev. V skladišču kož so uredili do sedaj zanemarjene in ne- urejene garderobne ojnarice, ta mesec pa bodo uredili umivalnike s tekočo vodo. Prostor za kuhanje maščobe je zelo neurejen in neprimeren, zato bodo uredili boljše prostore na drugem mestu. V lužilnici je bila tov. Malcu Albinu poverjena skrb za zaščitne rokavice. On jih ima v hrambi, jih izdaja za delo in skrbi, za njih čistočo. Delavci, ki de- lajo z jedkimi tekočinami, so bili več- krat opozorjeni na uporabo zaščitnih sredstev, vendar pa je ugotovljeno, da je na teh mestih pomanjkanje zaščitnih očal. Vrtalni stroji brez ničlovoda so bili delno že demontirani in poslani tovarni >Iskra« v Kranju, da 'izvrši potrebno popravilo. Električni vodi v jermenarnl so zava- rovani, zelo težko je pa izvajati v obra- tih predpisano električno instalacijo, ker je ravno sedaj izrazito pomanjkanje električnega materiala. Ugotovili so, da delavke v krom»ki delavnici, ki brizgajo barve, nimajo po- trebnih zaščitnih mask. Sprejeli so sklep, da bodo od uprave takoj zahtevali, da ogradi vse nezava- rovane prehode, da naroči stojala za kolesa, da ne bodo delala napoto v obrainih prostorih ter da nabavi večje število stolov, ki jih povsod primanj- kuje, tako v obratih, kakor tudi v upravnih prostorih. Tov. Er avec, kot član HTZ in vodja ključavničarske de- lavnice pa bo do konec leta opreinfll dvigala g ključavnicami. Sanitarni prostori so bili že večkrat pregledani! ter so čisti, razen enega. Precejšnja neči.9toča pa je še vedno v vegetabilni strojarni. Člani komisije so si bili edini, da pri izboljšanju higiene, reda in čistoče icr delovnih pogojev na sploh lahko mno- go doprinesejo preddelavca posameznih oddelkov. Komisija bo morala obravnavati tudi podatke o obolenjih, ki jih prejema cd cent^-r.^n" HTZ komisiie iz Celja in opo- zarjati delavce tudi na številne nezgode izven. Tako, kaikor so v tem podjetju našli člani komisije polno še nerešendh pro- blemov, tako jih bodo lahko na^li tudi drugod. Obravnava toh pom.anikl.i'vosti je važna, saj je od dobrih delovnih po- gojev, cd dobrega razpoio7.rn'a in oi zdravih ter za delo sposobnih ljudi v prvi vrsti odvisna tudi dobra proizvod- nja. K. Ijat' občinske c^ste in da bodo dokon- čali prosvetni dom, ki ga nujno potre- bujejo za kulturno udejstvovanje. Usta- novili so petčlanski odbor, ki bo do prihiodnjesa zbora volivcev izdelal vse načrte, kaj vse bodo delali v letu 1955. Kostrivničani so zelo hvaležni tudi Okrajnemu odboru RK. ki je končno rešil vprašanje nehi.f^ieničnih vodnja- kov. Tako bo Zgornja Kostrivnica v kratkem času prišla do svojega vodo- voda, ki je bil nujno potreben. Tako so Kostrivničani dobili veliko veselje fio dela in po njih bi se lahko v marsičem zgledovali tud: volivci Ro- g?.š''e Sl-^tine. Vzem^mo samo primere zborov volivcev, k: — kot omenjeno — v Kostrivnici potekajo redno in so polni pestre gosipodarske problematike. V Rogaški Slatini pn niso imeli skoraj že leto dni sklepi^nega zbora volivcev. Vzrck za takšno pasivnost je najbržo v tem knr dnevnega reda ne prilago- dijo težn.iam volivcev. Pa tudi Socia- li.stična zveza se ne pripravi zadostno na zbore volivcev. Pričr^kovali bi bilo. da bo rogaško- šmarsVi kcmr na v teni pos^ledu ukre- nila vse potrebno, da bo SZDL v Ro- gaški Slatini v bodoče bolj resno reše- vala problsme svojega prebivalstva. Dalavfi Ore^?rne v loc^h z hstnirpi sitami razširili ondjetje in d^f^gn li prdzvrdnif^ Le redki so kolektivi, ki bi se tako vztrajno borili za razvoj svojega pod- jetja z lastnimi sredstvi in s prosto- voljnim delom kot so to storili v ope- karni Loče. Se pred nekaj leti je bila dokaj neurejena z malimi in neudob- n'mi sušilnicami, nesmotrno razporeje- nimi pomožnimi delavnicami itd. Elek- trična razsvetljava v delavnicah je bila le zasilna in čudno, da ni prišlo do večjih nesreč. Proizvodnja je sicer na- vkljub tem pomanjkljivostim šla svojo ipct. vendar pa so bile cene njihovim izdelkom sorazmerno visoke. Ko je ce- loten kolektiv z direktorjem, tovarišem Skrbišem na čelu. začel razmišljati o vseh teh problemih, so prišli do ugo- delom niso prenehali. Z manjšo pre- ureditvijo in izpopolnitvijo strojev pri izdelovanju opeke so lani napravili v enem dnevu po 9000 krm, letos pa na istem stroju že p>o 12 OOO kom-^dov na dan, prihodnje leto pa upajo, da bodo lahko dosegli že do 15.000 kom. opeke na dan, in sicer zidne. Na ta način se poveča letošnji plan, čeravno je za 3 % višji od lanskega, za okoli i8 t^ko da bodo do konca leta izdelali okoli 1,900 000 komadov zidne in strešne opeke. Vse te izboljšave so seveda ugo- dno vplivale na cene izdelkom. Med- tem, ko so v začetku leta postavili za zidake ceno 7 din po kom., so jo sredi leta že lahko znižali na 6,5 din, kar sicer ni dosti, vendar pa je to' zelo važno v primerjavi z drugimi pcdjotji, ki so v večini primerov v tem času dvigala cene. V naslednjih letih nameravajo pro- izvodnjo še povečati na kakih 3 mi- lijone letno. Z modernizacijo bi lahko zaposlili še okoli 40 novih delavcev iz bližnje okolice. Z ozirom na vedno več tovitve. da od njih samih zavisi, kako, se bo podjetje razvijalo v prihodnjih letih. Leta 1952 so začeli s podiranjem starih sušilnic in na njihova mesta po- stavili eno novo, ki pa ima dokaj ve?jo zmogljivost surove opeke kot pa vse prejšnje. Namesto prejšnjega prenaša- nja, na hrbtu so uredili prevoz z malimi vagcnčki in na ta način že precej pri- hranili pri proizvodnih stroških. Koliko je pri tem ta kolektiv žrtvoval, nam najbolje pokažejo številke, saj je za ta dela vsak zaposleni delavec opravil povprečno po 212 prostovoljnih ur. Pri- hajali so zjutraj pred rednim pričetkom dela, pomagali pri postavitvi sušilnice v popoldanskih urah in ob nedeljah. Toda to je bil le prvi korak in z gradenj stanovanjskih objektov raču- najo, da bo tako povečanje v celoti upravičeno. Razen tega imajo v načrtu še postavitev toplih sušilnic, kar bo proizvodnjo surove opeke podaljšalo za tri mesece na leto m ne bi bili več toliko odvisni od letne sezone. L. V. Aii je io prav in ali je iudi mogoče? Kmetijska zadruga na Dobrni je po- slala Svetu za gospodarstvo OLO Ce- lje pro5njo, da se ponovno odobri iz- pLačilo nadur v juniju, juliju, avgustu, septenabiu in drctobru 4 uslužbencem v višini 2.294 ur. Torej v 5 mesecih so * uslu-':b2nci opravili polnih 2.294 ur preko rednega delovnega časa in so se šele v novembru mesecu spomnili, da so to d-jlo izvršili, čeprav so verjetno še mnogo prej, že pred nelcaj leti ve- deli, da je poraba kruha v sezoni ve- liko večja in da je kapaciteta primi- tivne peči občutno premajhna. O tem ali je tako delo pravilno in smotrno, bi pa lahko še spregovorili precej besedi, zla:3ti o 15 in 16 uinem dnevnem delu, med katerim je precej nočnih ur. Pri nas že dolgo časa ob- stojajo predpisi, ki urejajo take zadeve in bi bilo prav, da se enkrat z njimi spoznajo tudi odgovorni ljudje v KZ na Dobrni in v pekami. Vsaka stvar ima .svoje meje in tudi konec; ne bi bilo nič napačnega, če bi se po tem ravnali tudi na DobrnL XANI IN POVERJENIKI PREŠERNOVE DRUZBE, KO PREJMETE KNJIZNE ZBIRKE, OBNOVITE ČLANARINO ! Svinjske kože oddajte najsolidnejšemu odkupnemu podjetju „Koteksu" CELJE, TEHARSKA C. 25 ALI KMETIJSKIM ZADRUGAM zbiralnicam gornjega podjetji SVINEC ^nttiroB T»ak» p« erni. Odpm«t Laik» Po sklepu seje tuk. upravnega odbora z dne 9. 12. iig'"^, obve- ščamo vso družbene organizacije in društva, ki prosijo za kakršne- koli podpore, da so naša finančna sredstva izčrpana ter na more- bitne prošnje ne bomo odgovarjali. — Splošno gradbeno podjetje »GRADITELJ'«, Celje, Dečkova cesta št. lOa. ob občinskem prazniku, dne 27. decembra 1954, Čestita vsem delovnim ljudem na območju obcine 2alec in jim 2eli cim vec uspeha pri nadaljnji izgradnji socializma občinski ljudski odbor 2alec, občinski komite zks ^alec, občinski odbor szdl zale c Kostrivnica postaja zelo aktivna pri reševanju gospe danskih problemov svoje vasi stran 4 >Saviajsiu vestnik«, dne 24. decembra 1954 Stev. il V Celju je bil petdnevni seminar „0 organizaciji dela" Pretekli teden je bil pod okriljem Društva inženirjev in tehnikov v Celju 5-dnevni seminar o organizaciji dela, katerega je posečalo 36 udeležencev iz vseh pomembnejših podjetij celjskega industrijskega bazena. Predavatelji so bili sami priznani strokovnjaki, W so si pridobOi nrnogo izkušenj s študijem v domačih in inozemskih podjetjih. Prvi del seminarja so obsegala pre^- vanja o načinu organizacije proizvod- nje v različnih podjetjih in so bila zdru- žena s predvajanjem diapozitivov. Dru- gi del seminarja pa so izpopolnila pre- davanja o mez^h, kalkulacijah in ma- terialnem knjigovodstvu. Predavatelji so prUcazali veliko po- manjkljivost prav v organizaciji dela naših gospodarskih podjetij. Delo na tem področju so naša podjetja nekako obšla. Toda najnovejši zakoni nas si- lijo, da zamujeno nadoknadimo. Razum- ljivo je, da je v hitrem tempu naše industrializacije bU večkrat marsika- teri naš človek nenadoma postavljen v neprimerno večje tehnično področje, kot je doslej deloval. Težave so bile tudi zaradi velikega dotoka nekvalifi- cirane delovne sUe s podeželja, ki se je novemu okolju le s težavo privajala. Zahteve so bile vedno večje in ni čud- no, če je v takšnih razmerah še tako sposoben strokovnjak komaj obvladal situacijo in za študij notranje organi- zacije ni bilo časa. Naročila so prite- kala in se dajala v obrat brez pred- hodne analize tehnoloških ix>3topkov, brez natančnih predkalkulacij in ter- minsko nedoločena. Komercialistom v podjetju je bilo znano, da se ni po- vsem zanesti na stroškovne postavke, ki prihajajo iz obrata, pa so k izkaza- nim strošlkom še za sigurnost pribili nekaj odstotkov. Rezultat vsega so bili milijonski presežki dobička, ki so tudi letos zelo vplivali k znižanju naše živ- ljenjske ravni. Ce pomislimo na dejstvo, da je v Ce- lju zaposlen en sam konstruktor na 84 ljudi, en sam tehnolog na 380, vsa celj- ska podjetja pa imajo prav tako samo enega terminarja, komentar ni potie- ben. Kolektivom smo pač vse premalo prikazali uspehe, ki se lahko dosežejo že samo s pravilno organizacijo dela in načinom sodobnega obratovanja. Ne samo z višanjem norm na podlagi fi- zičnega naprezanja našega delavca, am- pak z izikoriščanjem tehnike in z boljšo organizacijo dela se more doseči višji delovni učinek in s tem boljši življenj- ski pogoji posameznika. Veliko priznanje za organizacijo te- ga seminarja nosa DIT Celje, saj je bU prvi organizator takega seminarja pri nas, kateri je po zaslugi visoko kvali- tetnih predavateljev In zanimivih tem izredno uspel. Posebno spretnost in nmogo dobre volje sta pri organizaciji tega seminar- ja pokazala tov. inž. Strohmaier in tov. Korošec. Udeleženci seminarja so jima kot vsem predavateljem zelo hvaležni za ves ti-ud in si v bodoče želijo še več takih seminarjev. Zadružni dom v Gornjem gradu ponos Zadreške doline! Zadružni dom v Gornjem gradu so pričeli graditi pred dvema letoma. V kratkem času so spravili zajetno stavbo pod streho, v domu pa uredili kino dvorano z odrom, ki služi tudi za gle- dališike predstave. Dvorana je po svoji okusni ureditvi in notranji opremi vse- kakor ena najlepših v Zgornji Savinjski dolini. Prebivalci Bočne. Gornjega gra- da, Nove Štifte in okoliških vasi imajo v njej tedensko dve do tri kino pred- stave. Ker skrbi 'kino podjetje pri KZ v Gornjem gradu za nabavo dobrih, kvalitetnih filmov, je kino dvorana v Gornjem gradu že od vsega početka opravičila svoje kulturno poslanstvo. Dvorane in odra pa se vesele tudi člani dramatsike sekcije KUD Gornji grad, saj so z njo pridobili prekrasen prostor, kjer se lahko udejstvujejo v kulturno prosvetni dejavnosti. Pred dnevi je za prvo uprizoritev v letošnji sezoni, za Finžgarjevo »Verigo«, igral- ska družina iz lastnih sredstev izpopol- nila tudi oder. uredila električno raz- svetljavo odra in nabavila nekaj novih kulis. Zima je, vendar delo v zadružnem domu niti sedaj ne počiva. Do novega leta bodo v domu zgrajeni vsi prostori v I. nadstropju, kjer bodo pisarne KZ, zdravstvena ambulanta, ordinacij ski prostori za zdravnika in zobozdravnika, medtem ko so prostori za zadružno trgovino in skladišča v pritličju stavbe že dogotovljeni. Drugo leto bodo po- vsem uredili tudi II. nadstropje. Zadružni dom v Goi'njem gradu e>o- staja ena najlepših stavb v Zadrečki dolini, ki ima že sedaj važno vlogo pri posredovanju kulturnih in gospodarskih dobrin prebivalstvu Gornjega grada in okoliških vasi. L. Z. Jelovska Francka je postala ,,mati" Tik pred osvoboditvijo je Merjančne- kova družinica izgubila dobrega očeta in vzornega moža. Padel je kot borec nekje na Dolenjskem. Obupana vdova je pokrila črno ruto, privila k sebi štiri nebogljenčke in pretresljiv jok je napolnil majhno hižico ob gomjegrajski cesti. Najmlajša Ančka še ni razumela ničesar, saj je bila skoraj še dojenček in je zajokala le, ker je videla jokati druge. Pa tudi srednja, Jožica, je jokala bolj po instinktu, saj še ni poznala prvih črk in je živela še v svetu »puž«. Razumela i>a sta izgubo očeta in mate- rino neutolažljivo žalost sinova Ivan in Francek, ki sta skoraj že odslužila osnovni šoli. Štirinajstletni Ivan je bil materi odslej tudi glavna opora pri do- mačih delih. Saj bogatije pri hiži ni bilo, toda majhna njivica, krava in pra- šiček sta bolehni materi-vdovi poleg skrbi za štiri otroke dala dovolj dela in skrbi. Toda kar šlo je nekako. Po nekaj mesecih so se osušile tudi solze na ma- terinem obrazu, črne rute pa še dolgo ni cdložila. Ljudska otolast je prizadeti družini priskočila na pomoč in v ma- terialnem pogledu niso trpeli pomanj- kanja. Prizadevna vdova je mislila tudi na bodočnost svojih otrok in dala naj- starejšega učiti zidarskega poklica. Težko je pogrešila teh drobnih, pre- zgodaj utrjenih in ožuljenih rok. ki so zdaj prijele za zidarsko lopato — toda kaj skrbna mati ne žrtvuje za boljšo bodočnost svojega otroka! Poprijela je še bolj in šibko telo se je šibilo pod te^žo »štirih oglov hiše«. Vendar je šlo še vse kar nekam po sreči, saj je dom ogrevala tako topla medsebojna lju- bezen. Otroci so se na ljubečo in skrbno mater še bolj navezali, mati-vdova i>a je odslej vso ljubezen vsula vanje. Tako so otroci spoznali, da bodo kar lahko živeli brez očeta, samo da jim je ostala tako dobra in skrbna mati. Toda, joj! Nekega dne... Otroci so še brezskrbno spali v svojih posteljah, ko je pred njihovo hišo na- stal čudeA direndaj in zmešnjava. Po- skakali so iz postelj in pogledali skozi okno. Nič niso prav videli, le nrmogo ženž .se je gnetlo na ipragu in vOo roke. Radovedni otroci so v srajčkah pritekli na prag. Ta čas pa so navzoči že dvig- nili njihovo mater — mrtvo. Na pragu domače hiše jo je zadela kap.,. Mater so .pokopali, štiri sirote so se vmUe v prazno hišo in niso vedele, kaj početi. EK>bri sosedje in sorodniki ao sicer priskočili na pomoč, toda hiša je ix)trebovala stalnega skrbnika. Kakih štirinajst dni so se lovili in preizkusi svoje sposobnosti — Ivan je prevzel skrb za živino, devetletna Jožica pa 2» gospKKiinjstvo. Toda ni in ni šlo. Soci- alno skrbstvo domačega ljudskega od- bora se je zavzelo zanje. In takrat je prišla k hi^i Jelovsik« Francka. Važčani so bili mnenja, da je imel tajnik občine posebno srečno rolro, ko je nesrečnim sirotam izbral to novo »mater«. Nevsiljivo je stopila v hišo i» dejala otrokom: »Gospodinjila vam bom, če hočete.« Nobenega odgovora ni do- bila na svojo pripombo. Morda jo je nekoliko zabolelo, ko so jo otroci taito nezaupljivo gledali, vendar je bila do- ločena, da ostane v tej hiši, dokler otroci ne odrasejo. Kar hitro je zavi- hala rokave in se poprijela dela. Sku- hala jim je dobro kosilo, ki so ga po- jedli brez besede. Tudi zvečer so legli brez besede k počitku. Pač. otroci so se med seboj poltiho pogovarjali, kot da imajo skrivnost pred tujo žensko. Vsi so se tiščali v enem kotu in bUi zelo skopih odgovorov, ko jih je Franck* kaj vprašala. Kot da bi se zmenili, so zjutraj tudi vsi v en glas zajokali, ko jim je Francka prastavila prvi za j trik na mizo. Nemara jih je vsa ta skrb še 'bolj živo spominjala, da matere ni več. Potrpežljiva Francka si ni gnala preveč k srcu otroške neljubeznivosti in je tiho delala dalje. Toda otroci so počasi za- čeli dobivati zaupanje v novo gospo- dinjo. kajti take pozornosti pa vendarle niso mogli prezreti. Majhna Ančka se je po nekaj tednih že začela privijati k njej in nekajkrat se ji je celo za.- reklo, da jo je imenovala mater. Sta- rejši Ivan pa je tudi kmalu priznal i» spoznal, da ima pokojna mati vredn® in pošteno namestnicib, pa je spet za- pustil hišo in nadaljeval uk pri zidar- skem mojstru. Kmalu za njim je šel v uk tudi srednji brat in tako sta ostali Ančka in Jožica sami s Francko. Vedne bolj prisrčno je postajalo njihovo razn merje, toda dobra in razunana Francka je skrbela, da otroci niso pozabili blage matere. Vsak večer, ko so odložili žlice in posedeli po večerji v topli kuhinji, je Francka napeljala pogovor na mater- in otroci so z veseljem obujali spomine nanjo in pripovedovali novi gospodinji najrazličnejša otroška doživetja. Tako si je Francka s časom povsem pridobil* zaupanje pri njih. Ančka je šla cela tako daleč, da se je hotela zvečer stis- niti k Francki v posteljo in zasnuti 2» njenim hrbtom, kot nekoč za materinim. Cas hiti in celi rane — kot pravijo. Tako se je tudi v Merjančnikovi hi5i marsikaj spremenilo. Starejši Ivan si je že ustvarU svojo družino, srednji st tudi že samostojno služi denar, Jožica je dijakinja gomjegrajske gimnazije, toda najmlajša, Ančka, se še vedn» tišči Francke, kot da bi bila njena prava mati. Ko je Francka nedavn* omenila, da bo kmalu šla od hiše, k» je ne bodo več potrebovali, je Ančka iskreno dejala: »Kamor pojdeš ti. 'poj- dem za teboj, pa čeprav na konec sveta...« Taka izjava otroka brez staršev je gotovo dokaz, da je žena, ki je pre- vzela skrbstvo nad osirotelimi otroiki, bila res prava in dobra namestnic* umrle matere... V. S. Če ne bi videli, ne bi verjeli Pod gornjim naslovom je bil pred kratkim v vašem listu objavljen čla- nek o pomanjkljivostih v našem pod- jetju. Ni naš namen zanikati gotove nedostatke v našem podjetju, pač pa javnosti prikazati pravo sliko. Pisec članka trdi med drugim: V jKidjetju je vse razmetano, kolesa vidiš povsod prislonjena, v sikladišču je ne- red, v sušilnici so delavke izpostav- ljene prehladu zaradi spremembe tem- perature, elektilčne naprave niso v redu itd. Pisec članka piše dalje, da je od IJoplave m;inulo že 6 mesecev in bi bilo lahko vse urejeno, ter da je bila poplava tudi v Celju in da je že davno vse v redu. Res je. da je bila poplava tudi dru- god. res pa je tudi, da je v Celju voda v tovarnah narasla morda dober meter ali malo več, našo tovarno pa je za- lila še v nadstropju in rušila celo zi- dove. Kdor je videl takrat razdejanje pri nas, se danes čudi, da je podjetje ■toliko urejeno, čeravno so jposledice poplave še vidne. Ako bi se pisec član- ka malo bolj poglobil v naše težave in probleme, bi lahko ugotovil, da pod- jetje vrši remont zaradi škode po po- plavi in zastarelosti naprav. Ugotovil bi lahko, da gradimo sanita- rije, da je shramba za kolesa skoraj gotova. Nadalje, da v sušilnici delavke niso izpostavljene prehladu zaradi spre- membe temperature, ker je sušilnica hladna le, kadar se papir snema, da od delavk v tem letu niti ena ni bila v bolniškem stanju, da ni bilo pri nas nobenih večjih obratnih nesreč. Okrajni inšpektor dela pa se je še pred dobrim letom dni čudil, da je pri nas tako malo obolenj. Vsaikdo si lahko predstavlja, kako iz- gleda, če so pri delu tudi zidarji, kot je to pri nas. Tudi skladižče poprav- ljamo, ker ga je voda delno porušila, zato ne izgleda tako. kot bi moralo. Kdor je videl naše podjetje pred nekaj leti, zastarelo in nepraktično, se čudi našim uspehom, ki smo jih dosegli v teh par letih pod zelo težkimi pogoji in okoliščinami. Proizvodnjo v papirnici smo pove- čali 10-kratno, postavili nov ohrat — zaboj amo, zaposlili 4-krat več delovne sile in samo v preteklem letu ustvarili 100 % več akumulacije kot je bila pred- videna po družbenem planu. Po izvr- šenih adaptacijah pa bo podjetje do- končno urejeno. Delovni kolektiv je vložil in še vlaga veliko truda za napredek podjetja. De- lamo z razmeroma nizkimi plačami in nikakor nismo za naš trud pričakovali javne graje namesto priznanja. Sindikalna podružnica ix>djetja: Tovarne ovojnega papirja Višnja vas Uspešno delo društva Rdečega križa v Šmartnem ob Pahi Občinski odbor Rdečega križa Šmart- no ob Paki je pred kratkim polagal obračun svojega dela. Udeležba na zboru je bila tokrat še kar zadovoljiva. Število članstva je to leto sicer ne- koliko padlo, vendar je še vedno 234 odraslih in 110 podmladkarjev. Nekateri so se letos branili poravnati članarino, češ da itak nimajo od društva ničesar. Ali nismo dobili to leto vsi skupaj lepo darilo v obliki zobne ambulante? In kdo je to zamisel sprožil? Izšla je iz odbora našega Rdečega križa. S i>omočjo društva in okrajnega od- bora so uredili tudi vaški vodnjak, tako da imajo ljudje pri roki zdravo pitno vodo. V tečajih, ki jih, je organiziral odbor, so se in se še izobrazuje vaška mladina, predvsem dekleta, da bodo znala skrbeti za snago in red in vzga- jati zdrav rod. Postaja prve iX)moči letos ni delo- vala, ker ordinira v javni ambulanti zdravnik trikrat tedenska v Šmartnem. Tudi to je bila zamisel in zasluga na- šega odbora. V času junijske i^plave so zbrali nekaj denarja in živil, ki so bila od- poslana odboru za zbiranje pomoči za poplavljence. Tudi naši podmladkarji so pokazali razumevanje za svoje to- variše in so zbrali 64 komadov obleke in obutve ter 2800 din v gotovini. Oble- ko so poslali tovarišem v Vojnik, denar pa v Strmec. Ker v bodoče občinskih odborov RK ne bo več. zato so se ponovno formirali vaški odbori in to v Gorenju in Šmart- nem ob Paki. Turistično društvo v Gornjem gradu je agilno Pred dnevi se je na svoji delovni seji sestal odbor Turističnega društva v Gornjem gradu, čigar predsednik je tov. Jože Tratnik, učitelj na nižji gi- mnaziji v Gornjem gradu. Odborniki so slclenili pogodbo z mizarskim podjetjem KZ v Gornjem gradu, ki bo po načrtih tov. Alfonza Hrena izdelalo za turiste in letoviščarje, ki prihajajo na oddih v Zadrečko dolino, tri popolnoma oprem- ljene weekend hišice z dvema oziroma tremi ležišči. V ta namen je Turistično društvo v Gornjem gradu dobilo kredit v znesku 600.000 din. Weekpnd hišice bodo stale v neposredni okolici Gor- njega grada, od koder je prekrasen razgled na Gornji grad, Menino planino in kjer je na razpolago tudi zdrava pitna voda. V sami bližini pa se na- haja tudi letno kopališče na Dreti. Ko se bodo izboljšale avtobusne zveze z Zadrečko dolino z ljubljanske in celj- ske strani in ko bo na avtobusnih pro- gah Zgornje Savinjske in 2^drečke do- line v prometu zadostno število udobnih avtobusov, bodo verjetno tudi turisti in letoviščarji radi obiskovali Gornji grad ne samo v poletnem, ampak tudi v zimskem času, saj so pri nas idealni tereni tudi za smučarje. Kmetijska zadruga v Gornjem gradu bo nudila privatnikom tudi kredit za ureditev tujskih sob. Upravnik KZ to- variš Anton Zagožen je na seji Turi- stičnega društva izjavil, da je KZ pri- pravljena nuditi takšne vrste pomoči vsem interesentom, ker je tudi KZ za- interesirana, da se izboljšajo pogoji za povzdigo turizma v Gornjem gradu. L. Z. Z zbora volivcev pri Svetem Štefanu Preteklo nedeljo je bil pri Sv. Šte- fanu zbor volivcev, katerega so se do- mačini udeležili v lepem številu. Vo- livci so razpravljali o raznih gospodar- skih problemih, predvsem pa so se za- nimali za vprašanje novih komim, ker jun pojmi še niso bili povsem jasni. V medsebojnih pogovorih so si kmetoval- ci, ki bolj malo čitajo časopise, razjas- nili marsikatero vprašanje. Gospodarji so z zanimanjem poslušali referat, iz- praševali o tem in onem in tudi sami stavili koristne predloge. Na splošno je sestanek dobro uspel in večina vaščanov danes že z zaupa- njem gleda v bodočnost komim. Treba bo le bolj pogosto sklicevati sestanke v teh krajih in ljudi seznanjati tudi o novih metodah samoupravljanja. A. D. Posnemanja vreden zgled Na pobudo učiteljstva v Gomjem gradu je bila 15. novembra 1954 orga- nizirana za kmečko mladino v Gornjem gradu in bližnje okolice kmetijsko go- spodarska oziroma gospodinjska šola. V šoli poučujejo učitelji z nižje gimnazije in osnovne šole v Gornjem gradu ter kmetijski in gozdarski strokovnjaki. Soli je priključen tudi kuharski tečaj za dekleta, ki ga uspešno vodi tovari- šica Tratnikova. Pri ustanovitvi tega štirimesečnega izobraževalnega tečaja je upravnik KZ v Gomjem gradu tov. Anton Zagožen obljubil udeležencem kmetijsko gospo- darske oziroma gospodinjske šole vso pomoč. In zares ni ostalo samo pri be- sedah! KZ v Gornjem gradu je za iz- obrazbo naše kmečke mladine že pri- spevala gosipodarski šoli 20.000 din pod- pore za nabavo nekaterih najpotrebnej- ših rekvizitov pri gospodinjskem ix>uku. L. Z. SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE CELJE, Lfubtjanska cesta 16 SPREJME V SLUZBO: STROJNEGA INŽENIRJA ALI STROJNEGA TEHNIKA Z 10 LETNO PKAKSO, ARHITEKTA Z NAJMANJ 5 LETNO PRAKSO ZA PROJEKTIVNI BIRO, VODOVODNEGA MOJSTRA, NAKUPOVALCA LESA, 3 KVALIFICIRANE VODOVODNE INSTALATERJE plaCa po tarifnem pravilmku podjetja Direktni potrošniki! Kmetijska apoteka „ZORKA" V CELJU, Miklošičeva ulica št. 2 vabi direktne potrošnike svojega področja v okrajih: Celje, Slovenjgradec, Šoštanj, Trl)ovlje in Krško na sklep^vnje pogodh za leto 1955. m s u p e r f o .s f a t in modro g a I i <* o , ker Vas ona lahko preskrbi pod najugodnejšimi tovarniškimi pogoji. — Cena superfosfata je 4.— din kg fco. tovarna s 4% rabatom za količine od 10 do več ton, pakirano v štirikratnih papii-natih vrečah od 50 kg. — Orientacijska cena modre galice je 115.— din kg fco. tovarna s O, 5% rabatom, pakirano v jntinih vrečah neto 100kg. — Zadnji rok za sklepanje pogodb za snper- fosfat je 20. janiiar. za moač vredni, da se jih očuva ter uvrsti v našo kulturno zakladnico. Upoštevajoč to dejstvo, je Ljudska skupščina LRS že leta 1948 izdala zalion o spomeniški zaščiti, le da se ta zakon ni vedno do- volj upošteval, ker je bila preslaba kontrola. Sedaj bo referat prevzel nadzorstvo nad kulturnimi spomeniki celjskega področja, nad njih zaščito in znanstve- no obdelavo. Zato pozivam ljudi, ki jim je naša kulturna dediščina pri srcu, da javijo vse propadajoče spomenike na začasni naslov: Referat za spomeniško varstvo — Mestni muzej — Celje, Jože Curk. Celjsko gledališče pred šesto in sedmo premiero If treh tednih tri premiere! Pred le- tom dni si v celjskem gledališču o čem iakem še sanjati nismo upali, danes pa je resnica. 22. in 29. decembei- ter 5. jar nuar, tri srede, tri nove premiere! Po Normana Krasne komediji »John ljubi Mary« bo v sredo 29. decembra prvič v Jugoslaviji v prevodu Fedorja Gradišnika starejšega ter v režiji in scenski opremi arh. Svete Jovanoviča aprizorjena Hoffmann-Hamischeva pu- stolovska in eksotična igra za majhne in velike otroke »Admiral Bobby«. Ko- stume zanjo je prispevala Mija Jarčeva, originaino g?.asibci pa je skomponiral Bojan Adamič. Napeta, duhovita in zanimiva zgodba o i>otovanju na Kitajsko bo pritegnila staro in mlado. Mladini uprizarja gle- dališče 5>Boibbyja« kot darilo za Novo- letno jelko, odraslim pa v spomin na lepe sanje mladih dni. Sole in kolektive obveščamo, da lahko v okviru proslav Novoletne jelke na- roče zaključene predstave »Bobbyja« za otroke in mladino. Režiser naslednje, sedme letošnje premiere je gost iz Zagrebškega dram- skega gledališča, Dino Radojevič. Na vrsti je ameriška konverzacijska ko- medija zamanega pisatelja Johna van Drutna »Grlice glas«. Premiera te ko- medije bo v sredo 5. januarja, Insce- nator je zopet arh. Sveta Jovanovič. To vedro in zanimivo delce bo po »Joh- •nyju« in »Bobbyju« lepo dopolnilo no- voletno razpoloženje in bo v tem sklo- pu pomenilo prijeten oddih po zahtev- nih uvodnih predstavah letošnje sezone. Razpored predstav bo zaradi proslav v zvezi z Novoletno jelko nekoliko dru- gačen kot p>o navadi. Občinstvo vabi- mo, da zasleduje objave v časopisju in radiu. Danes dokončnega razporeda še ne moremo objaviti, ker nam ni znan razpored novoletnih proslav. Ob tej pri- ložnosti opozarjamo na bogato novo- letno številko Gledališkega lista, ki bo izšla za obe zadnji premieri skupno kot 7—8 številka. L. F. Za ugodno sprejeto »Peg, srček moj« se »Ljudski oder« te dni predstavlja s svojo tretjo premiero. t. j. s Petrovičevo vaško šalo »Vozel«. Povojnemu celjskemu gledališkemu občinstvu pisec te vedre ljudske igre ni neznan dramatik. Pred leti ga je spoznalo ob uprizoritvi njegove »Plohe« na deskah tukajšnjega Mestnega gle- dališča. Namesto posebnega članka o njegovi enako priljubljeni veseloigri, to je o »Vozlu«, ki so si jo celjski amaterji izbrali, da z njo razvedrijo svoje hvaležno občinstvo, objavljamo izvleček iz dramaturškega uvodnika Milana Skrbinška, ki ga objavlja gle- dališki bilten »Ljudskega odra«: »Vozel« se na naših amaterskih odrih uprizarja zelo pogosto in to z močnim uspehom, saj je ta Petrovičeva tro- dejanka napisana z dobrim odrskim čutom in svežim humorjem ter napeto situacijsko koiniko. Igra je namenjena zabavi, kar se ji tudi v polni meri po- sreči, saj je vrhu vsega tudi tekst za- činjen z besedno komiko. Sicer pa je Petrovičev odrski jezik čisto svojstven. Dikcija njegova je ljudska; poleg tega pa polna kratkih stavkov in zabavnih čustvenih vzklikov. Ker je Petrovič dobro poznal živ- ljenje na vasi ter čustvenost in živ- ljenjsko filozofijo kmeta, je prišel snu- joč mnogokrat do takšnih vedrihi ero- tično-liričnih domislic, ki jih do nje- govega nastopa (1904) še ni bilo v no- beni knjigi in ki so bili na odru za mestno gledališko občinstvo kot od- kritja.« »Ljudski oder« i>onovi »Vozel« jutri, v soboto, dne 25. t. m. zvečer ob 20. uri ter v nedeljo, dne 26. t. m. popoldne ob 15,30 uri. Vstopnice so na razpolago pri bla- gajni dve uri pred predstavo. G. V Velenju je kulturno-prosvetno delo zelo razgibano Ljudska univerza je pripravila že četrto predavanje. Zadnje je bilo o so- cialističnih odnosih med starši in otro- ki. Predavala je prof. Metelkova iz Šoštanja. Naslednji teden bo univerza pričela z ideološkim krožkom, ki je za vzgojo članstva v Svobodi potreben. Najdelavnejša stran Svobode je gle- dališka sekcija. V .soboto, 18. decembra, je uspešno uprizorila »Vzornega sopro- ga«. Za Novoletno jelko bo pripravila pravljično igro »Tmjulčico«, ki bo brez dvoma najlepša prireditev leta. Za bo- gato glasbeno ozadje bo poskrbel vi- olinist in komponist Bauerman. Z igro bodo gostovali tudi v Šoštanju. Novoletna jelka bo pravo doživetje za naše najmlajše, za obdaritev parti- zanskih otrok in socialno šibkih so do sedaj zbrali že okoli 700.000 din. Samo rudnik bo prispeval 200.000 din. Vsi otroci si bodo brezplačno ogledali igro Obisk pri „Kozjans!<6m odredu" ljudskoprosvetnili delavcev Kozje, 13. decembra. Sivo, deževno ponedeljsko popoldne pod vznožjem partizanskega Vetrnika. Popraldne, do- ločeno za letni občni zbor kozjanskih Ijudskoprosvetnih delavcev. Kraj zbo- rovanja je poslopje osnovne šole ozi- roma nižje gimnazije. Ob uri z^ačetka so bili trije delegati Okrajnega odbora LPS še v večini. Toda kmalu zatem so staroverske šolske klopi v učilnici, ki služijo dopoldne šolarjem, popoldne pa gimnazijcem, zasedli skoraj vsi, ki v kozjanskem kulturnoprosvetnem dru- štvu »Bohor« pojejo, igrajo, izposojajo knjige ter društvo gospodarsko vodijo. Uvodne formalnosti so bile opravlje- ne hitreje, se pravi bolj gladko, tako pač, kakor ni navada na vseh drugih občnih zborih. Jedrnato predsednikovo poročUo bi mogli strniti v tele ugoto- vitve: Skromna, toda vztrajna dramska in pevska dejavnost starih in mladih, ki je prišla do izraza nekaj na samostoj- nih prireditvah, več pa na akademijah ob narodnih praznikih. Ljudskoprosvetno delo v trgu se začne in konča vedno pri istih ljudeh, t. j. pri ljudeh, ki zavzemajo Ijudsko- prosvetne funkcije hkrati pri društvu, pri gasilcih, pri »Partizanu« itd. Med njimi je na prvem mestu ikozjanski prosvetni delavec. Materialna in moralna baza kozjan- ski ljudskoprosvetni aktivnosti sta tam- kajšnja kmetijska zadruga in občinski ljudski odbor. Kljub maksimalnim potrebam po de- narnih sredstvih vlada v društvu rado- darnost in uvidevnost, navzven in na- vznoter: svoje prebitke odvajajo mla- dini za novoletne jelke in podobno, iz- gube krijejo tudi iz svojih žepov ... Izboljšanje finančnega stanja si obe- tajo od kina, ki ga je društvo zadnji čas prevzelo v svojo upravo ne na škodo navdušenja za dramsko igro in nje obisk. To so hkrati subjektivni in objektiv- ni pogoji za novo ljudskoprosvetno leto. Načrti, ki jih je izdala živahna disku- sija, niso brezmejni; nasprotno, načelo skromnosti ostane v veljavi še naprej: 2:adostuje povečanje knjižnice, številčna okrepitev dveh pevskih zborov, uprizo- ritev ene, dveh iger, organizacija kul- turnih prireditev v počastitev kongresa LPS in desetletnice osvoboditve. Za prvega med enakimi so si kozjan- ski ljudskoprosvetni delavci izbrali do- sedanjega predsednika tov. Klančnika, ki jih bo poleg tov. Perca zastopal tudi na okrajni skupščini LPS. Ni dvema, da bomo od njiju na skup- ščini že slišali poročilo, ki bo znova potrdilo vtis požrtvovalne vztrajnosti in ljudskoprosvetne agilnosti, ki je bila na kozjanskem občnem zboru tudi s številksini dokazana. G. G. Ob petem letniku »BRSTIČEV« Pred seboj imamo peti letnik gimna- zijskega rokopisnega ali bolje: tipko- pisnega lista »Brstiči«, ki so jih izdali osmošolci (8. a r.), člani literarnega krožka na I. gimnaziji. To dejstvo za- služi, da ga omenjamo v kroniki neke- ga zavoda, ima pa svoj pomen tudi za širšo javnost. Zadnje čase namreč ne moremo trditi, da bi se dijaštvo tako živo zanimalo za literaturo, kakor se je v prejšnjih dobah, ko je kulturno delovanje pravzaprav vodilo boj za na- cionalno osvobojenje našega naroda. Vendar pa vzgojna in izobrazbena vrednost dijaškega literarnega delova- nja ni prav nič manjša kot v nekdanjih časihu Zato je treba letošnjo generacijo mladih literatov 8. a r. toliko bolj po- hvaliti. saj so svoj list, »Brstiče* usta- novili pred petimi leti kot četrtošolci, ta list vzljubili in v njem odtisnili spomin na svojo mladostno rast in zo- renje. Vodilni član uredništvai, Ivan Seničar, je dosegel medtem že tudi lepo priznanje v ožji javnosti, njegove pesmi pa so objavljene tudi v Mari- borskih Oteorjih. Že oprema petega lotnika kaže res- nobo, s katero se literarna družbica predaja svojemu nagnjenju. V spomin na stoletnico našega najimenitnejšega dijaškega lista »Vaje«, je Ivanka Ba- lohova napisala uvodni članek, v kate- rem je ocenila vrednost in pomen Va- jevcev. Ostalo vsebino tvorijo Seničar- jeve pesmi (Sentimentalnost ob knjigi. Promenada, Svet. Ples. Ob hiši stoji petleten otrok), nedvomno umetniško najmočnejši donesek. Formalno izpo- polnjevanje in vsebinsko dozorevanje pa kažejo tudi pesmi ostalih dveh pe- snikov. Kokota in Ratajca. Prozo za- stopa Vratanar s črtico »Sosedov hla- pec« z zanimivo izpovedno in socialno tematiko ter Lamutova s prijetnim kramljanjem o športnem dnevu. Drugi del lista zavzema kritika, ki jo je na- pisal Bezgovšek o Cohovem referatu o Jurčičevih originalih. Isti avtor prav zanimivo razmišlja o odnosu moderne- ga človeka do narave. List zaključujejo »Novice iz razreda«. »Brstiči« so razveseljiv pojav za vsa- kogar. ki razume mladino in v njej podoživlja svoje mlade dni. So pa tudi zares v čast vsem, ki so skozi pet let pri njih sodelovali — nesebično in z globoko ljubeznijo do materinega je- zika. Brsti čar je je počastil tudi senior naših pisateljev, Fr. Ks. Meško in na- pisal za njihov jubilejni letnik svoje »Spomine na celjsko šolanje.« Akademski slikar Darinka Lovrenčak: Pri likanju (olje) MESTNO GLEDALIŠČE IZ CELJA JE GOSTOVALO V ŽALCU V petek 17. decembra 1954 je gosto- valo v Žalcu celjsko gledališče z Erskin- Rouslin-Gray »Lepa Helena ali veselje do življenja«. Obisk predstave je bil večji kot pri zadnji predstavi, kar je priznanje gle- dališkim igralcem, ki s svojo dobro igro pritegujejo vedno več gledalcev. RAZPIS Komisiia za imenovanje direktorjev in poslovodij pri Okrajnem ljudskem od- boru Celje, razpisuje v smislu 89. in 90. flena Uredbe o ustanavljanju podjetij in obratov (Uradni list FLRJ, št. 51/53) mesto za dva poslovodja za trgovsko podjetje »Pri livarjiu«. Store in za trs:ovsiko podjetje »Plavž« Store Poslovodja prvepa podjetja je istočas- no direktor podjetja. Po};oji: Za navedena mesta se zahteva 8 let komercialne prakse in po možnosti strokovni izpit za gospodarskega poslo- vodjo, oziroma izpit nižjega komerciali- sta za mesto direktorja. Vse ponudbe je poslati kolkovane, z obširnim življenjepisom, opisom kvalifi- kacij in dosedanjih službenih mest ter potrdilom o nekaznovanju na Tajništvo oddelka za gospodarstvo OLO Celje, najpozneje do 5. I. 1955. ^Ljudski oder" daje svojo tretjo premiero SILVESTROVANJE V VSEH PROSTORIH ki Vam nudi za reservacijo poceni dobro pijačo in jedSla Srečno in veselo novo leto 1955 želimo vsem našim gostom! »Tmjulčico« (tudi okoliški). V kinodvo- rani, kjer bodo predstave, bo pozdravil otroke Dedek Mraz. Pred pravljično okrašeno kinodvorano bo pripravljen sejem, toda ne navaden — tudi prav- ljičen, kjer bodo otroci lahko kupovali slaščice in drugo po znižanih cenah. Dan pred Novim letom bodo velenjsko šolo obiskali stari partizani in pripove- dovali učencem o težkih dneh. ki so jih preživljali v zasneženih gozdovih. Tako bo največji otroški praznik v Velenju tudi vsebinsko izpopolnjen. Ze v soboto zvečer. 18. decembra, so v kinodvorani slovesno praznovali 22. december — Dan jugoslovanske ljud- ske armade. V jedrnatih stavkih je go- vornik podal velikansko vlogo naše ljudske armade. Po govoru so se vrstile recitacije gimnazijcev, glasbene točke, ljubka točka pionirk z venčki in točke godbe na pihala. V. S. Stran 6 »Savinjski vestnik«, dne 24. decembra 1954 Stev. 51 Iz Celja... SE K ČLANKU „ZA 8 TISOČAKOV JO JE HOTEL PRIKRAJŠATI" Na podlagi poizvedb smo ugotovili, ^ da je bil članek pod gornjim naslo- vom, objavljen v št. 50 našega lista, pi- san iz osebnih in konkurenčnih razlo- gov. Končan Marija je za prodano kravo KZ Celje dobila prunerno plačilo, ki ustreza ceni za kakovostno blago. Na splošno prevladuje težnja, da se pod- jetja borijo za čim nižje odkupne cene. Ker je pa tov. Plavštajner Konrad ku- pil kravo za KZ Celje, sploh ne more biti govora o kakem osebnem okori- ščanju, kot je to hotel pisec gornjega članka prikazati. Zato tako zlonamerno pisanje obso- jamo, ker jemlje ugled uslužbencu KZ Celje, ki tega ni zaslužil, saj ga vsi poznajo kot poštenega, delavnega in marljivega človeka. Ob tej priliki zopet opozarjamo pisce člankov, naj pišejo objeiktivno Ln res- nična, brez kakršnih koli osebnih ali drugih teženj. Takih dopisnikov ured- ništvo ne bo jemalo v zaščito, ker kva- rijo ugled listu, posameznike pa po- stavljajo pred javnostjo v slabo luč. O predavanju Ljud.ske univerze: SLOVENCI V TUJINI Predavanja književnika in bivšega predsed- nika Slovenske izseljenske malice lov. Tunela Seliškarja se je v obilnem številu udeležila klakti srednješolska mladina. Predavatelj nam je prikazal z|;odo\inski ruzvoj našega izseljen- ktva in njeRovo problematiko danes. >50.0ttt Slo- vencev — kar dobra četrtina — je v tujini. Tujina nam jih jemlje vedno bolj. gaj otroci izseljencev vedo o domovini staršev samo iz rjihovega pripovedovanja. Domovina ostaja vsem Izseljencem nei ozabna in jim vzbuja mnoge želje in hrepenenja po obisku ali vrnitvi. Te želje se jim izpolnijo mnogokrat šele po deset- letjih dela in štednje. Tudi iz Celja in okolice, zlasti iz Savinjske doline je mni.go rojakov v Ameriki in drugod. V poletnih mesecih prihajajo nekateri v domo- vino nn obisk, a mi se večkrat na njih sprejem premalo pripravimo. Prav je, da jim ob dnevih njihovega bivcnja med nauii izkazujemo vso ljubezen in pozornost, da se bodo vračali v tuji svet z močnejšim žarom domovinske ljubezni. Ua bomo naše izseljence v Celju in okolici čira le. še sprejemali ob njihovih obiskih, da bomo z »jimi v dobrih pismenih stikih, da bodo vedno čutili, da jih ne pozabljamo, da jim bomo lahko primerno hvaležni za pomoč, ki jo pošiljajo in še zaradi tega in onega vprašanja izseijenstva, nam je predavatelj svetoval, da osnujemo v Celju pododbor Slovenske izseljenske matice. Uresničenje predloga tov. Toneta Seliškarja bo brez d\orna v zadovoljstvo mnogih v domovini in tujini, zato bo imel iniciatlTui odbor lepo in hvaležno nalogo. '»i*« ali ni morda tudi to navijanje cen ... Ker si že dolgo nisem »privoščil« te- lečjih jeter, ki mi z ozirom na mojo želodčno bolezen prijajo, sem se zgLa- sil pri znani mesariji (bivši »Benko«) z namenom, da jih kupim. Zelo sem se začudil, ko mi je prodajalec pojasnil, da so jetra po 270 din. Čeprav sem vi- del, da je stranka pred menoj zaradi previsoke cene jetrca takoj vrnila, sem jih jaz kljub temu plačal, zlasti ker sem jih naročil samo 20 dkg. Poleg te- • ga sem pa draga »jetrca« dobil zavite v navaden rjav ovojni papir, ki služi za zavijanje železa, čevljev itd. Seveda moja opomba glede estetskega zavija- nja, da bi bil primernejši beli tanjši papir, ni naletela na pričakovano ra- zumevanje. Blagajničarka m.i je dala celo vedeti, da še glede cene dn pa- pirja zna biti celo slabše. Vprašamo se torej lahko tudi v tem primeru: Kje je kulturna in cenam primerna postrežba? Ali je to prav, da je drobovina kar za 30 din dražja, kot goveje in telečje meso. Morda bi opi- sani dogodek bil tudi v neki meri po- vod za razmišljanje tržnim in drug=m organom. L. M. nagradno žrebanje v celjski mestni hranilnici V sredo. 22. decembra, je bilo v Celj- ski mestni hranilnici nagradno žreba- nje. kateremu so prisostvovali člani upravnega odbora, nadzornega odbora in zastopniki vlagateljev. Izžrebanih je bilo 42 nagrad. 30 nagrad po din 1000,—, in sicer te-le hranilne kniižne številke: 95:^30 95^^31 95439. 95470, 95382, 95415, 9r355, 955P0. 9^341, 95375, 9542.5, 9.-4^0 9''^337, 95438, 95448, 95371. 95407, 95391," 95376, 95446, 955381, 95364, 95377, 95403, 95354, 95459, 95379, 95408, 954497. 10 nagrad po din 750.—: 91579 95532. 95527, 95582, 95561, 95604, 95531. 95584, 95518, 93724. 2 nagradi po din 500,—: 95627. 95650. Vsem dobitnikom bo knjigovodstvo Celi^ke mestne hranilnice izžrebane nagrade takoj prepisalo na njihove hranilne knjižice. izžrebane Številke »sad« Celeia-Sad v Celju izžreba vsakega 5. v mesecu 10 dobitkov za kupce svojih proizvodov in izide objavlja v »Borbi«, ki je zdaj »Ljudska pravica«. Tako piše na reiklamnih listkih. Prav nič ne na- meravam oredpisovati komur koli, kje naj reklamira svoje izdelke, mislim pa, da bi bilo prav. če bi se to zgodilo tudi v časopisju iz najbližje okolice podjetja. Pri razstavi brezalkoholnih pijač, ki je bila v domu SZDL, je bilo izdanih nekaj sto, morebiti tudi tisoč reklam- r'h liFtov s številkami in gotovo smo te plačali povečini Celjani in bi res ne b'lo odveč, če bi bil izid žrebanja ob- javljen tudi v »Savinjskem vestniku«, ki je v Celju doma. Lahko pa bi izide objavljali tudi v izložbenih oknih trgo- vin. kjer izdelke SAD prodajajo. F. B. Vsak kdor piše, naj se zaveda, da mora pisati resnico, saj nosi za vse- bino članka vso odgovornost in tudi posledice v primeru neresničnega ali neobjektivnega poročanja. Uredništvo cene na celjskem živilskem TRGU V tem tednu so bile naslednje cene na celjskem trgu: 80c. sekt. priv. sekt. o filmu »mesto ob savinji« V četrtek, 16. decembra, smo si v Z-agrebu ogledali 300-metrski film o Celju, ki je zaradi najrazličnejših ovir nastajal vse od pomladi: Poleti so po- klicali na orožne vaje še režiserja Vu- naka in zamuda je postala še večja. V Celju bomo film gledali konec tega meseca ali vsaj za Silvestrovo. Naročnik filma, LOMO Celje, je želel da film prinese čim več dokumentov mesta Celja, zgodovinskih in sedanjih. Film naj bi prikazal starodavnost me- sta, ki sega v keltske čase. (najsta- rejša kultura v savinjskem območju pa sega daleč tja v kameno dobo), sred- nji vek s Celjskimi grofi, nato pa boj za nacionalno in socialno osvobojenje, v kolikor se je kaz-al v tej ali oni obliki, v kulturi, politiki in gospodar- stvu na področju mesta Celja od 16. stoletja do današnjih dni. Naročnik je imel pri tem najboljši namen, da bi v kratkih 300 metrih pokazal čim v^ dejstev iz zgodovine in sedanje druž- bene ?;men:kov. kulturno poli- tičnih dokumentov in vseh drugih prič rasti in razvoja Celjskega mesta ne- kdaj in sedaj izbrano samo najbolj značilno gradivo, ki širino in množino le simbolno nakazuje. Film razkazuje Celje predvsem v čim bolj ubranih aspektih. ki vzbujajo posebno občutje tega posebnega mesteca, v katerem se je združila antika in rom int''ka, sred- nji vek in utrip modeme urbanistike. Marsičemu bi se dalo ugovarjati, po- sebno r>o formuli: Zakaj pa ne to in tako?, vendar je treb'i upoštevati, da je izbor gradiva za 300 metrov filma zares kočljivo delo in da je skoraj ne- mogoče ustreči vsem željam in okusom. Tak. kakršen ta film je, bo vedra, sem in tja malrj patetično nadahn.iena iii lirično podslikana prorvisnnda za Irpo- te in mikavnosti savinjske metropole z njeno ožjo in daljno okolico, odlikuje pa ga globok humanizem. smLsel za človeka, ki je s tem prelepim krajem čustveno povezan. nesreCa 15-letni Smarčan Jože iz Hrenove pri Strmcu je našel staro nabito puško, s katero se je igral. Puška se je siprožila, pri čemer s^i je deček prestrelii nogo. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. STENOGRAFSKG-STROJEPISNI KLUB V CELJU V torek, 28. decembra ob 18 bo na Srednji •kenoMski ioli ▼ Celja astanovni občni zbor iteaegrafs^o-strojepisaeca klaba. — Ljabitelji steaagranje im ctrojepisja vljadno vabljeai. Pripravljalni odbor. ... in zaledja KAKO SE 2UP/(IK V SKOKilRjU VKESAVA V ZAKONSKE ZACEVE V mesecu decembru t. L se je župnik Oblak Anton iz Skomarja nahajal v go- stilni Juhard in brez povoda prisedel k ženi zakonca M. V. ter jo začel izpra- ševati to in ono o njenem možu. Ko se žena nd mnogo zmenila za »izpraše- vanje vesti«, jo je pobožni mož opozo- ril: »Gospa, pazite bolj na svojega mo- ža! Kadar greste vi od doma, ima vaš mož drugo žensko!« Ko je župnik videl, da pri pametni ženi ni mnogo opravil, se je napotil k njenemu možu in mu »zaupal«, da ima njegova žena drugega moškega. Tudi mož je bil precej indi- iz slovenskih konjic Kmetijska zadruga Pohorje iz Loško gore pri Zrečah je poslala pred nedav- nim sindikalnemu svetu v Slov. Ko- njicah predlog Ka potrdlitev odpusta pri zadrugi zaposlene, tov. Kolar Stan- ke, Kot vzrok je bilo navedenih več dejstev, in sicer: tov. Kolar je kot knji- govodkinja za lansiao leto prikazala preko 2 milijona din več dobička, pri knjiženju je napravila več pomot, ki so jih morali kasneje popravljati in končno, da je neupravičeno dvignila polovico mesečne plače. Ne mislim teh stvari zanikati, da niso resnične, saj je o tem razpravljal upravni odbor te zadruge. Vendar pa je pri tem zanimi- va druga stran, ki si jo malo pobliže oglejmo. Zadružna bilanca bi morala biti po- trjena že meseca marca in je prvo na- pako moral upravni odbor videti in zanjo vedeti že takrat, toda verjetno ni proti temu ničesar ukrenil. Pomote pri knjiženju so bile izpisane dne 5. 10. 1954, toda o odpovedi je upravni odbor zadruge razpravljal šele 18. 11.. na KSS pa je poslal dopis 8. 12. 1954, kar že samo po sebi kaže na večje časovne presledke. V istem dopisu je tudi na- vedeno, da je imenovana dobila za svo- je delo večkrat nagrade (čeravno v praksi nagrajujemo le najboljše). K temu je treba dodati še sestanek de- lavcev pri tej zadrugi, ki je bil 12. 11. 1954. na katerem so tudi razpravljali o nekaterih napakah pri delu v za- zadrugi. Prav tu pa postane celotna zadeva nekoliko zagonetna, saj je že po šestih dneh za tem sestankom UO zadruge sklepal o odpustitvi imenova- ne, čeravno so bila dejanja, za katera je po predlogu odbora imenovana od- govorna, izvršena že več mesecev po- prej. Prav zaradi tega pa sindikalni svet tudi ni mogel dati svojega pri- stanka, celotni primer pa kaže, da se tu in tam le ne morejo ljudje vživeti v to. da bi vsako nap>ako sproti ka- znovali (seveda, če so dokazane), tem- več čakajo na priložnost, da se jih na- bere večje število, « Letošnjo prireditev Novoletne jelke bo v Slov. Konjicah pripravilo Društvo prijateljev mladine. Z denarnimi in materialnimi sredstvi mu bodo poma- gala podjetja in družbene organizacije. Tako je tovarna usnja že odobrila din 40.000.—, KSS 15.000.— itd. Tovarna usnja bo posebej obdarila še šole Te- panje in Ziče. L, V. gibanje preMvsIcev v csiiskl okoiie! v časB od 14. do 21. 12. 1954 je bilo rojenih S dečkov in 12 deklic. Poročili io se: Janez Ratej, »trojnik in Marija Gobec, poljc- delka, oba iz Bodreža; Mihael Kovačič. mizar in Verdel Magdalena, oba iz «imaTja pri Jelšah; Janez Tratenšek, radar iz Zabnkovce in Nana Ilabot. kmetica iz Sv. Mihaela; Milan Dere, delavec iz Sv. Barbare i)} Jožefu Matjaš, polje- delka iz Senoviee; Alojzij Oman. delavrc iz Inrjevskega dola in Bokalič Marija, pol.iedelka iz Nove vasi; Kar<-1 Znider. kmet iz Sv. Toma-a nri Šmarju in Marija Plevčak. poljedelka iz Brezja; lanez Bszeovšek, železničar iz Rarliorja in Stanislava Mnstnak, progovne deNvka iz Razborja; Franc Krhlanko, šnwoter in Ilerinina Knnej. inokoienka. oh« iz Rojratc«: J«""- Lr- »kovšek, ključavničar iz Storč in A'bina Cesmk, Pf>ileea. »tar <■» let; S"C Muriji^. prevžitknrica iz VodfTOvefa, stara "i W; Verdel Franc, prevžltk^r iz Zavrha pri Galiciji, star ?5 let; Turnšek Al -jzija. pre- vžitkaricB iz Podvrha, stara 78 let; Metelan Ma- rija, posestnira iz Orle vasi, stara 8j let; Trupej Jakob, kmet iz Brezja pri Dobjn, star i'* let; Kotušek Helena, prevžitkarica iz Škofije, stara 78 let; Novak Janez, upokojenec z Vrha, star let; Lubej Frančiška, prevžitkarica iz Prebolda, stara 80 let; Kovač Ana. oskrbovanka iz Latkove vasi pri Preboldu, stnra »2 let. ferenten do take novice, vendar je vprašal župnika, če mu ve povedati ime zapeljivca njegove žene. Imena pa mu seveda župnik ni mogel povedati Ce bi ta mož in žena nasedia župni- kovim prazn.m govoricam, bi lahko pri- šlo med njima do prepira aii še hujših posledic. Ker pa sta oba zakonca pa- metna in poštena, sta se med sabo lepo pogovorila in sklenila, da se bo žup- nik za neresnične govorice, ki jih je raznašal, moral zagovarjati in jih pre- klicati. Seveda je med nami še mnogo ljudi, ki sveto verjamejo, da je vse res, kar rečejo gospod župnik. Franc Berlak Gibanje prsbivslcc* v C^jla v času od 11. do 18. 12. 1934 je bilo rojenih 15 dečkov in 21 deklic. Poročili so se: Franc-Jožef Solina, gradbeni tehnik iz Krhke- ga in Magdalena Kopše. finen."ni knjigovodja iz Celia; Stanislav Med»ed. k"r'!mičar ^n Rririta lOBicčnik in Božena-Natalija Hepnik, skla- dikčiia uslužbenka, oba iz Celja; Martin Krušič, delavec ia Zofija Orač, delavka, oba iz Celja; ,*.drij«ii.Leo Ssgalla in Bea.rika-Marij« Novak, kn.iigovodkinja, oba iz Celja; Alojzij Jaueži.", radar in Angela Divjak, natakarica, oba iz Celja; Silvester .Nllinarič, sodar iz Podpnstave in Marij« Zvegler, poljeiVlk« iz Hrsst.ja; Vii- ceae 2nidar, delavec in Frančiška Kcrpnik. ka- harska pomočnica, oba iz Celja; He"rik Ivaa- šek, elektrovarilec iz Štor in Lacija Petek, trgovska pomočnica iz Celja. Uairli so: Marija Divjak, oskrbovanka iz Ctlia, stara 71 let; Milcako trajne, otrok i2 Šoštanja. proslava jla v smartnem ob paki Na predvečer obletnice ustanovitve JLA je bila v Prosvetnem domu prav prisrčna proslava tega pomembnega dne. Po slavnostnem govoru so nastopili mladinci predvojaške vzgoje z vajami s puškami, katere so prav dobro izvedli, nato pa so razdelili značke najboljšim obveznikom. Tukajšnji pevski zbor pa je zapel nekaj partizanskih in narodnih pesmL zadovoljiva bilanca enoletnega dela zveze borcev v smartnem ob paki Te dni so imeli svoj redni letni oibčni zbor člani ZB, ki so kritično pregledali delo svojega odbora, katero je bilo uspešno, bilo bi pa lahko še boljše, ko bi se vsi, ki imajo pogoje za vstop v to organizacijo zavedali svojih dolžno- sti — in teh ni malo. Zveza borcev šte- je 135 članov, onih, ki imajo pogoje za vs+<^p, pa ie še okoli 20%. Na področju občine je 21 šoloobvez- nih otrok, iKi dobivajo štipendije od Okrajnega odbora Zveze borcev v Šo- štanju. Šolski uspehi teh otrok so sred- nji. Občinski odbor pa je te otroke ob- daril tudi z obleko in obutvijo v vred- nosti 35.000 dinarjev. Zaslužnim članom iz NOV pa je 'razdelil 10.000 dinarjev. Dokončno se je pred spomenikom pad- lih uredila lepa ograja in park okoli njega. Člani so pri tem delu opravili 420 prostovoljnih ur in več voženj s konji. Kovinsko podjetje iz Gorenja je v ta namen prispevalo 23.000 dinarjev. Med sklepi, ki so bili sprejeti na zbo- ru, sta predvsem nujna ta, da bodo prekopali posmrtne ostanke Jožeta Le- tonje-Kmeta, ki je pokopan v Radmir- ju in jih položili v grobnico pri spo- meniku padlih ter da bodo skrbeli za otroke padlih borcev, predvsem pa za njihov boljši učni in vzgojni uspeh. trgovska žilica ji ne da miru Na Planini pri Sevnici je v hiši št. 46 trafika, ki skoraj nikoli ne poseduje drobiža. Nakupovalen cigaret zato na- mesto dveh dinarjev vrinejo eno »Dra- vo« ali pa »Ibar«. Domačini dvomimo, da bi bilo v tej trafiki l^r stalno po- manjkanje drobiža. Čudimo se tudi, da ta trafika ne trči ob tržne predpise, ko že toliko časa uporablja stanovanj- sko sobo za »trafiko«. iz laškega Pretekli teden je imenoval Ljudslci odbor mestne občine na pobudo pred- sednika LOMO, tov. I. Vodcvnika in načelnika Sveta za prosveto pri OLO, tov. Pt-^jerja. odbor za gradnjo novega gimnaz!i.5kega poslopja v Laškem. Predsednik gradbenega odbora, tovariš Virant Kazimir, ki je že kot predsednik Šolskega odbora nižje .rtimnazije s svo- jim nesebičnim in požrtvovalnim de- lom storil vse. kar je bilo mogoče, da so popravili in uredili sedanje gimna- zijsko poslopje. Novo šolsko poslopje je v Laškem nujno potrebno zaradi velike.ga števila učencev in povečanega števila šolskih ustanov. Spočetka so reševali stanje s popoldanskim poukom, sedaj pa tudi to ni več mogoče. V bivši Jugoslaviji sta bili v Laškem le dve šoli: osnovna in obrtno-nadaljevalna. sedaj jih je i>a 7: osnovna šola. pomožna šola, nižja gimnazija, glasbena šola. vajenska šola raznih strok, kmetijsko-gospodarska šola in ctroški vrtec. Razumljivo je, da vsem tem šolam ne more služiti le 10 učilnic, ki jih. premoreta sedanji dve šolski poslopji v Laškem. Novogradnja je torej nujna in neizbežna, posebno še, ker izk.azujejo vse statistike porast učencev v naslednjih letih. Zato bo gradja novega šolskega poslopja eno izmed prvih vprašanj, ki jih bo morala rešiti bodoča laška komuna. iz. vranskega V nedeljo je bil roditeljski sestanek v osnovni šoli Vransko, katerega so se udeležili starši kar v lepem številu. Iz tega je razvidno, da so postali, roditelj- ski pestpnki zanimivi in da so se začeli starš- bolj zanimati za vzgojo svojih otrck. Učiteljstvo si želi tesnejših stiiiov s st' rši. Soloki odbor je na svoji drugi redni soji razpre vi ji^l konkretne zadeva za^-di š .le in sklenil, da bo treba spo- mladi urediti sanitarne naprave na tej šoli. * T.-^rriL^k.n družina iz Prebolda je go- stovala na Vranskem. S predstavo so občinstvo zelo pritsgnili k sodelcvinju, kir je dokaz, da so uspeli. Tov. Fricu in Igralcem čestitamo. Domači KUD se pridno pripravlja na predstavo, ki bo ob Novem letu, vendar mu dela precej preglavic oder. ki je zaradi slabe urejenosti znan daleč na- okoli. * TD Partizan ima lepe načrte, katere bo spomladi izvedel. Postavili bodo lastno telovadnico, kar bo za Vransko velikega pomena. Telovadnice pa se bodo lahko posluževale tudi šole. Tu naj bi se prizidal še oder, da bi tako igralska družina ne imela več toliko težav, « Kmetijsko-gospodarska šola se je ne- davno pričela. Svoje prostore ima v osnovni šoli. Splošne predmete poučuje učiteljstvo gimnazije 'n osnovne šole, '^rokovne predmete pa predavatelji, ki jih je določil Svel za prosveto pri OLO Celje. Sola bo priredila več poučnih ekskurzij na državna posestva, gojenke pa bodo obiskovale tudi gospodinjski tečaj. G. F. izpod boiiorja Kozje Za obnovo simo dobivali opeko Iz celjskih opekam. Tam je pa seda) zmanjkalo zidakov. Opekama v Koz- jem ne zmore vseh naročil za zidake,, ker je njen obrat skromen in daleč zaostaja za potrebami obnove v tem delu Kozjanskega. Zidarji menijo, da bi v Kozjem opekama s stroji in to- varniškim obratom dobro uspevala, pač pa bi bilo potrebno izboljšati kakovost zidne opeke. Prostrana okolica Kozjega bi prišla tudi do cenejše opeke, ker bi bil prevoz skrajšan. Vprašanje je če je v Kozjem dovolj dobre ilovice. PilštaJij Člani Ljudsike prosvete so se na svojem dobro obiskanem občnem zboru sipet razgovarjali. kaj in kako bi pri- čeli, da bi kmalu zborovali na svojem. V knjižnici ni bilo ob osvoboditvi niti lista. S podx)orami, največ Kmetijske zadruge Lesično, si je knjižnica zadnje leto nabavila več knjig, vendar še zda- leč ne toliko, da bi jih imeli bralci kaj prida na izbiro. Z dobro voljo bodo tudi te težkoče premagali. Igralska di-užina pripravlja nekaj iger, njeno delo bomo pa ocenili, kadar jih ^do uprizorili. * Za naš prostrani šolski okoliš je bil minulo nedeljo prav dobro obiskan ro- diteljski sestanek. Starši so pazljivo prisluhnili razlagam učiteljstva o vzro- kih. ki so krivi neuspehov v šoli. O- nekaterih nerednostih otrok v šoli in izven nje bi se morali na sestanku po- govoriti s prizadetimi starši. Toda starši, ki jim ni mar vzgoja lastnih otrok, tudi na sestanek niso prišli. S takimi otroki ima naše učiteljstvo ve- like napore, ki jih bo premagalo le s podjKDro domačih faktorjev. Lesično Sli smo najprej na roditeljski sesta- nek v šolo, nato smo se pa zglasili še na zboru volivcev, kjer smo izvolili za lesičko-pilštanjski okoliš dva odborni- ka v komuno Kozje. Oba sestanka sta bila velike važnost:, vendar bi se v bo- doče nej ne vršila zaporedoma isto do- poldne. Naveličani so se moški izgovar- jali, da morajo še po drugih opravkih^ ženske so pa silile domov v kuhinjo. Prevorjo Prevorjani smo se odločili, da gremo h komuni Šentjur. kr.r smo na zboru volivcev na Prevorju zastopnikom ob- čine Lesično tudi povedali. Lepo smo se pomenili o vzrokih, ki nas silijo vstran iz Kozjega. Nihče ni ugovarjal izjavi tncjega soseda, da Prevorjr.ni ne bomo 'peša/čili v Kozje, ker se lahko popeljejo z avtobusom v Šentjur. Priznati moram, da sem bil teh raz- govorov zelo vesel. Dokazujejo, da so danes življenjski pogoji naših ljudi na podeželju mnogo boljši, kakor nekdaj- Ni še tako dolgo, ko smo pi-emnogi Kozjanci pešačili preko Košnice ali nui/i-ti iii3Cina:kega gradu v Šentjur, ker za avtobus nismo imeli denarja. Med nami jih je bilo precej, ki so v Šent- jurju bojkotu-ali železnico in jo raje bosi. s čevlji na ramah, brisali v Celje. Ta spomin ni posvečen razpravam, o komuni na Prevorju, temveč tistim, ki radi govorijo o nekdanjih »zlatih časih«. Drens/ko rebro Na zboru volivcev nam je ugajal naš okrajni odbornik Miha Križnik, ki nam je povedal vse, kar koli jc na okrajnem zboru slišal in izvedel. Za nas tudi ni vpraša n.ia, kam naj pri pademo, ker smo tako rekoč na pragu Kozjega. Za pod- ročje Drenske!?a rebra smo izvolili dva odbornika v komuno. Lanska pozeba je zakrivila, da smo imeli letos malo vinskega pridelka. Predpisana količina v no za lastno po- rabo je nizka, za najete obdelovalce trte pa sploh ni upoštevana. Zato bi se naj trošarinska obremenitev presežkov iz- vrži-a šele potem, ko pride vino res v premet. Zagorje Volivci iz našega kota smo zborovali tp dni in imeli v svoj; sredi Tončka Marcena. Kakor Prevorjani. smo b'li z njim tudi mj zadovoljni. Poljudno nam je razložil, k^ko in kaj je na okraju nov?ga in k?ko je z nami. Govorili smo o eJtktriki. ki bi še naj posvetila v to in ono hišo, o novem davku po katastru in o trošarini na vino. Tudi popravilo- obč nakih cest je bilo v razpravi. O priključitvi h komuni Kozje ni bilo pomislekov, ko nam je pa Kozje pred durmi. Izvolili smo tudi svoja odbor- nika. Stev. 51 »Sarinjskl veetruk«, dne 24. decembra 1954 Stran 7 Jurček Kraiovec: S pot»vaiija na Bližaji vzliod POGLAVJE V ZAGOVOR NAlSiM CARINSKIM OBLASTEM Sem in tja sem v domovini slišal, da so naši carinski predpisi in cariniki pač »od hudirja«. Toda kolikor sem mogel opaziti, so egipčanski mnogo hujši. Naši ponajvečkrat niso krivi, če iščejo dlako v jajcu, ker so predpisi pač taksni in oni se jih dobesedno držijo. V Aleksandriji pa sem naietel na čisto drugačne strijce. Rad bi se dr. Tretjaku, ki me je nekajkrat prijazno pogostil, zahvalil za pozornost in gostoljubje vsaj z eno steklenico daimatinske žilavke, katere je bilo v ladijski kleti dovolj na zalogi. Zanimal sem se, če je dovoljeno odnesti eno tako darilce v mesto. »Ciii« ali službeno prvi častnik, mi je zagotavljal, ^ pri teni ne bom imel nobenega zadržka, ker je tudi že sam storil isto. Da bi bilo bolj sigurno, mi je celo napisal priporočilo. Prva stražamica je bila tik ob ladji. Nihče ni znal angleško, ker častnika ni bilo. Moral sem najmanj četrt ure daleč do druge, tam pa so me napotili h glavnemu izhodu, češ tam mi bodo povedali kako je s steklenico. Naposled sem so znašel v neki pisarni in prosil, da mi dovolijo iznesti vino. Uradnik mi je prikimal, me poklical na stran in mi predlagal naj mu v roko stisnem funt, potem pa bo vse v redu. Funta nisem več premogel, pa je takoj bU pripravljen storiti »uslugo« tudi za manj. Zdaj sem ga malone nahrul in se napotili k drugemu okencu in vprašal, če je treba plačati takso. Odgovorili so mi, da je treba sicer nekaj plačati, toda malen- kostni znesek, ki bi ga rad plačal, toda moral sem nazaj k prejšnjemu cariniku. Ta pa strogo, kot da me ne pozna, zaloputne okence, češ, da ni šefa, ki bi dovolilnico podpisal. V tem pa me je opazoval nek Arabec in me prestregel pri vratih, češ, da je oni uradnik lump, da je šef v pisamL Pravil mi je, da taki uslužbenci kvarijo ugled Egipta pri tujcih in mi ponudU, da mi poskrbi dovolilnico dn da bo poskrbel za primeren pouk sleparja. Peljal me je v nasprotno stran dvorane in mi rekel naj počakam. Vstopil je pri vratih, na katerih je pisalo »Sef carinarnice«. Neilcaj časa sem miimo čakal, ko pa je le predolgo trajalo, sem le vprašal, čo je tam notri šefova pisarna. — Da skozi vežo, vrata na desnL Samo šef je ta trenutek odšel. — Stopil skozi vrata, na desni je bila šefova pisarna, na levi pa izhod na prosto, kodeir jo je moj posredovalec lepo popihal. Najraje bi vino zagnal v morje, toda v tem trenutku sta prišla dva od naše posadke, dal sem jima steklenico v varstvo in odšel brez nje in brez denarja v mesto. ZADNJE URE NA AFRIŠKIH TLEH »Titograd« se je že močno dvignil iz vode. Njegov tovor, ki smo ga spotoma izkrcavali po vseh lukah je tu popolnoma usahnLL Morali smo poleg tega imeti še posebno smolo, da Egipčani za to pot niso pripravili nobenega drugega tovora razen nekaj bal bombaža za Benetke. S tem smo bili dvakrat na zgubi. Ce bi bilo v Aleksandriji tovora za Evropo dovolj, bi gotovo ostali še nekaj dnlii v pristanišču, vrh vsega pa bi se kaj Lahko pripetilo, da bi bil tovor za kake kraje izven našega potoval- nega programa Zadnja krožna pot je »Titograd« baje popeljala še na Mallo in v Palermo in je potovanje trajalo celo nekaj več kot mesec dni. Nam pa se je obetalo nekoldko lu-ajše bivanje na poti, kot je to v navadi. Toda nismo si mogli pomagatL Odvisni smo bili pač od trgovine. Sicer pa tudi kapetanu ladje ni bilo všeč, da je moral skoraj prazen nazaj v domovino. Vsaka morska milja stane veliko denarja, posebno pa še, če ni poplačana s tovornino. Toda o pomorstvu bom govoril spet, ko bomo na vodi. Zdaj moram izkoristiti še zadnje ure bivanja v Afriki, kamor mislim, ne bom več zlepa prispoL Da bi prišel peš v središče, nisem niti pomislil. Zato sem v prista- niški četrti meril ulice. Ce bi imel denar, bi morda niti ne videl revščine v tem delu mesta. Zal mi je bilo, da ni bil poleg mene moj znanec z vožnje, ki je trdil, da so vsi Egapčani prežeti z nacionalnim duhom. Tu sem videl ljudi, v katerih ni bilo več iskrice volje do življenja. Čakali so samo na »kismet«, ki jim bo prinesel olajšanje. Tako bednih ljudi zlepa ne najdete v širnem svetu. Odkar je Egipt v »revolucionar- nem« razvoju se je tudi njegova trgovska politika spremenila. Nekdaj jo bilo velikansko pristanišče polno ladij in od tega prometa je kanila vsaj kapljica v žepe teh ljudi, ki so se udinjali kot priložnostni delavci in težaki. Zdaj pa je promet močno padel in z njim vred tudi standard ljudi v tem veletrgovskem mestu. Zanimal sem se, če ni bilo prej pod Angleži celo slabše, toda odgovor je bil zelo malodušen, češ, revež ostane revež in ni važno, če se gospoda menja. Zanimalo me je tudi, do kogo imajo več zaupanja, do Nagiba ali Naserja, pa se mi je star očanec spretno izmuznil, češ, da imajo največ zaupanja v Alaha ter izginil v neko branjarijo, odkoder so me z nezaupanjem gledali, kot da sem vohun. V bodoče sem raje namesto jezilca uporabljal oči, ker sem se spomnil, da ta dežela še vedno ni v normalnem stanju in da bi kaj lahko naletel v kakšni tesni ulici na pripadnike »muslimanskih bratov«. Prostitucijo so v Egiptu z odlokom sicer odpravUi, toda najbrž so sneli s hiš le reklamo. Tudi tu so ženske med vrati pomenljivo nami- govale. Seveda veliko manj odkrito kot v Beirutu, pa vendar. Pri neki hiši jih je bilo pred vrati odločno preveč, da bi mogel verjeti, da so stanovalke. Nenadoma so prenehale sukati oči in koketno privzdigovati krila ter izginile kot kafra v notranjost. Ozrl sem se. Za mano je izza ovinka prikorakal r>olicaj.. Naglo me je prehitel in skočil v hišo, od koder sem čul glasno prerekanje. Moral sem se nasmehniti tem »ukrepom«. Z zakoni in racijami bodo težko spravili ta madež s površine njihove države. Samo papir pač ne bo odvrnil ženske od njihove navade in jih prisilil, da bi živele od zraka. Njihova žalostna obrt še podtalno cvete, sicer pa sva bila jaz in moja denarnica varna pred njihovim zapeljevanjem . . . CELJSKE BODICE PREDLOG Novo leto — novo ime išče si naš list, tako ime, ki vse pove, hoče žurnalist. In pri tem naj kratko bo, le besedo, dve, da z lahkoto gre v glav6, to se ve! »Celjski cekar* — ali po kratko pač »CC«/ To ideja bi bila, če vam je do nje. , A iz »cekarja* nam stric naj polni glavi z robo dobrih le novic, to se ve! Naj v Ljubljani se jezi, naj bo hud »TT«, konkurenta ko dobi v tedniku *CC«. V abecedi bo pred njim celjski naš »CC«, kar ne bo le prazen dim, to se ve! Kratko, sladko to ime hitro v pamet gre, ker sta v njem le črki dve, topli za srce. Ce pa kdo za krajše ve, naj ga kar pove! Ni ga nad ime »CC«, to se ve! KOCEN Ulico si je že davno Ponkovljan tu prilastil, okupator jo je Blažu vzel in si jo prekrstil, po zaslugi težke bombe pa je zdaj še trg dobil in te nove počastitve se je spet razveselil. POD GORO Trgovino banka je požrla, a v kavarno knjižnica je vdrla, pa še knjižnico je vzela banka. Pod goro, pod to goro zeleno! Kje je to? Ni težka ta uganka! Piše RUDI KRAJNC (Nadaljevanje) Celjski Študentje v Turčiji Zdaj pa si na hitro oglejmo glavne i znamenitosti tega čudovitega mesta! Že ' ko sem se iz azijske strani peljal z ' ladjo proti evropski obali, so mi vzbu- dili vso pozornost številni vitki mina- reti — stolpi muslimanskih cerkva- džamij, ki se visoko dvigajo nad ostalo mesto in mu dajejo izredno slikovit vi- dez. Cela kopica jih je, raztrošenih po mestu, toda najbolj znane in največje so tri: Džamija Sv. Sofie — Aya Sofya, Sultan-Ahmedova Plava džamija in Su- lejmanova džamija. Prva — H agia Sofia je najstarejša izmed vseh. V njej so se vršili obredi za starih bizantinskih cesarjev, danes pa je preurejena muzej. Kar dih mi je zastal, ko sem stopil v to svetišče. Veličastna tišina, razkošne preproge, itevilni mozaiki in plošče iz čistega zla- ta, najrazličnejši zapiski v stari turški pisavi, vse to je res nekaj edinstvene- ga. Zaman bi iskali kaj sličnega kjer- koli po širšem svetu. Sele sedaj mi je razumljivo od kod našemu pisatelju F. S. Finžgarju ves navdih in izvirnost, ki ju začutimo ob prebiranju njegovega zgodovinskega romana »Pod svobodnim soncem*. Druga — Sultan-Ahmedova džamija je nastala za turškega go- gospostva v Carigradu. To. je edina mošeja na svetu, ki se ponaša s šestimi bi ga zelo polomil, če bi plačal toliko, kot prodajalec zahteva. Za vsako stvar je treba kupčevati in končno vam jo spusti tudi na polovico prvotne cene. Na srečo sem se hitro naučil turško šteti, tako da sem si na ta način prihranil marsikako liro. Pa tudi če nič ne ku- puješ, pride ravno tu ves Orient do iz- raza, da bi mi ne bilo dolg čas, tudi če bi ves dan kolovratu po Bazaru. Popeljimo se še malo preko Zlatega roga v moderni Istanbul. Zopet ista pesem kot v Ankari, le malo manj za- pada in precej več Orienta. Ena glav- nih zanmenitpsti tega dela mesta je bivši cesarski dvorec Dolma — bahče. V njem so kraljevali prvi turški sul- tani, tu je Atatiirk ustvarjal dolga leta, danes ko je sedež turške vlade, pa je ta prelestna palača prav tako kot Hagia Sofia preurejena v muzej. Ze sam vhod s svojo umetniško izdelavo napravi na obiskovalca globok vtis. Nato pa: dragocene perzijske preproge, modra dvorana, rdeča dvorana in ta- pecirani stoli in mize, tkani s čistitji zlatom, ogromne oljnate slike, ki pred- stavljajo turške vladarje, težke škr- latne zavese, srebrne ograje ob stop- nicah, drago kamenje vdelano v težke skrinje in velike mize in še nešteto drugih znamenitosti. Nekaj posebnega je delovna soba AtatUrka, kjer je mar- Sultan Ahmedove plave džamije v Carigradu minareti. Nešteto večjih in manjših ku- pol se ponosno dviga proti nebu. V pri- merjavi s prvo je vsa nova, navidez morda celo lepša; njena notranjost pa je manj razgibana in vsa sinjemodra. Preostane nam še največja mošeja v Carigradu — S iil e y m aniy e. Kako majhnega in rieznatnega se človek po- čuti ob vsej tej mogočnosti in krasoti. Navpično v nebo skoraj do oblakov se pno njeni štirje minareti. Kar ne vem, kdaj so mi zdrsnili čevlji z nog in prestopil sem prag največje mošeje na svetu. Zopet nepopisen občutek mi- ru, spokojnosti in moči, ki se ga lahko le doživi. Veličastno tišino so od časa do časa presekali glasovi mladega mu- slimana, ki se je globoko sklonjen nad koranom, ves zatopljen v svojo moli- tev, učil na pamet nerazumljive mu be- sede. Tako, sedaj pa konec tej spoštljivi svečanosti. Oglejmo si carigrajski po- kriti trg — Bazar. Nič novega ne boste zvedeli, če vam povem, da so Turki, pravzaprav Zidje, odlični trgov- ci. Vse njihove spretnosti in zvijače pa se najlepše pokažejo na največjem trgu Orienta — carigrajskem bazarju. To je cela trgovska četrt mesta, najmanj tako velika kot naše Celje. Od, mislim 34 glavnih hodfliikov, se cepi nešteto manj- ših na levo in desno stran. Vse to trgov- sko omrežje je pokrito s polkrožnimi kupolami. Ni je stvari na svetu, ki bi je tu ne mogli kupiti: od šivanke pa do avtomobila vse. Moderne trgovine manj- šega obsega so nanizane v nedoglednih vrstah druga poleg druge. Poleg teh so številni prodajalci, ki imajo svojo pisano robo razloženo po stojnicah, vmes pa nešteto otrok, ki ponujajo svo- je drobnarije, razstavljene kar po tleh, tako da je treba res previdno »jadrati« skozi ta živ-žav. Na Bazarju so cene dosti nižje kot v ostalih trgovinah. Vendar šal Tito imel svoj stan ob priliki svo- jega obiska v Carigradu in velika, dvorana, kjer je bil elitni ples prirejen v čast našemu predsedniku. Nepozabno se mi je vtisnil v spomin ogromen svečnik v tej dvorani, ki tehta 3003 kg, ima 750 luči in je ves izdelan iz bru- šenega kristala. Ce bi hotel našteti vse, kar sem videl v tem- dvorcu, bi moral svoje reportaže raztegniti na celo knji- go. Zatorej se poslovimo od tod! (Konec prihodnjič) Razlit žolč zaradi nedolžne šale Za časopise bi nastopili zelo težki časi če bi bili vsi ljudje takšni, o kakršnih mislimo tokrat pisati. V prvi vrsti pa bi morali propasti vsi humoristični ča- sopisi. K sreči niso vsi ljudje tako ozko- srčni ali pa hudobni. Najprej o šali. Nedavno sem se pogovarjal s svojim prijateljem. Zbijala sva domislice in šale na račun morale in tako se nama je mimogrede posrečila šala, ki ste jo pred kratkim brali v našem listu: Kdor je ni bral, jo sedaj: OČETOVSTVO — Sem slišal, da te je Vera ujela na otroka, ki ga je pred kratkim rodila. Si prepričan, da je res tvoj? — Brez dvoma. Saj mi je popolnoma podoben. — Potem pa si imel prav tako srečo, kot dobitnik loterije. — Torej nedolžna šala, ki morda niti ni nova, čeprav je nikoli nisem slišal. Ko sem jo v uredništvu potem pripravil za tisk, sem si moral izmisliti žensko ime. Bil sem prelen, da bi vzel v roke koledar ali pratiko, zato sem si ime izposodil kar od poklicne tovarišice. Pri vsem tem sem moral požreti še uredni- kovo pripombo, da »via ni kaj prida. In zdaj o posledicah: Nekaj dni po izidu številke in ome- vjene šale, zabrni telefon in nekdo na zelo neprimeren način nahruje uredni- ka, češ da bo naš list tožen zaradi šale o »očetovstvu«, ker da je preveč pro- ziren, da bi ne bilo mogoče spoznati v tej izmišljeni neko resnično Vero in da zaradi tega grozi neki družini v Celju razdor zakona itd. Mož te resnične Vere baje očita ženi, češ da je šele sedaj po časopisju moral zvedeti vso »resnico«. Kaj ni to naravnost smeSno? Človeku, ki je mogel tako ozko misliti bi pač ne prisodil, da zna zavrteti telefonsko šte- vilko. Se manj jm morem prisojati tro- hico treznega razuma tistim, ki zaradi slučajne šale delajo tragedijo. Ne pre- ostaja mi nič drugega, da smatram moža, ki pesti svojo ženo zaradi treh vrstic čisto indiferentne vsebine za ne- normalnega, ali pa za velikega sadista in hudobneža, ki bi mu tudi čivkar.je vrabcev prišlo prav kot obtožba nad človekom, ki bi se ga rad znebil. Zelo mi je žal, da nisem zvedel za tme posredovalca in prizadetega za- konskega para, kajti ta primer bi bržčas zanimal psihiatra? novi model motornega kolesa Na letošnji razstavi tornih kole« t Loidona je bil prvič razstarljm novi model inotornr^a ko- lesa »Albatros«, tlotcrn« kolo ima dva sedeža, po- ganja ga pa dvotaktni motor 225 knbiVov, ki razrija brzino 80—f« km na *ro. Motor je zelo rcn- tabUen, saj porabi le 4,5 litra bencina na 13« kn. ZA SMEH domaČa naloga Petrček piše domačo nalogo. »Ma- ma. kakšen čas je to: oče kvarta?« Mati: »Izgubljeni čas, siakolc Ali veste ... 1. kaj je Meduzin splav? 2. kaj je fajansa? 3. za koliko je poraslo število prebivalcev na svetu v zadnjih petdesetih letih? 1. Meduzin splav je ime slike v Louvru, ki jo je naslikal Theo- dore Gericault (1791—1824), za- četnik francoskega romantičnega slikarstva, ki že prehaja v reali- zem. Slika predstavlja skupino brodolomcev, ki so se rešili s po- topljene ladje Meduza in ki po dolgih dneh silnega trpljenja za- gledajo rešilno ladjo. 2. Fajansa je posodje iz enkrat žgane, živo poslikane in pološče- ne gline. Fejanso imenujejo tudi po poli porcelan. Najbolj znane so italijanske fajanse iz kraja Faenza, ki leži blizu jadranske obale Italije, nedaleč od Ravenne. Ta kraj je dal tem izdelkom tudi ime. 3. V zadnjih petdesetih letih je število prebivalcev sveta naraslo na 700 milijonov, od tega v Ev- ropi za dobrih 130, v Ameriki skoraj za 160 milijonov. stran 8 »Savinjski vestnik«, dne 24. decembra 1954 Stev. 51 Telesna vzgoja v Celju ie več kot 1100 aktivnih strelcev Pred dnevi je polagal letni obračun dela Meiitni strelski odbor. Izčrpna poročila in^ zelo filodna diskusija — to so bile glavne značilno- >ti skupščine naSih strelcev. Strelska organizacija deluje v Celju že 7 let l>o osvoboditvi. To je bila težavna pot, pre- pletena z neštetimi ovirami. Strelci so v Celju uili v tem času primorani na stalne selitve. Mujprej so gradili strelišče v Pečovniku, ki so ga morali zapustiti. Nato so odšli v Selce in pri gradnji strelišča su vložili kar 10.000 ur prosto- voljnega dela. Tudi to delo je bilo zaman, kajti prišla je nova selitev v Lisce in tudi za to strelišče se šušlja, da ni pravilna lokacija. Po telikih naporih in vloženem prostovoljnem delu .^ekakor ne more služiti takšno |!ledanje na strelski šport s stalnim menjavanjem strelišč (ispešnemu razvoju strelstva, ki predstavlja eno izredno važnih udejstvovunj naših ljudi. Da imajo naši ljudje zanimanje za strelstvo, kaže vedno večji pritok članstva, tako da postaja ta organizacija med množičnimi športnimi organi- zacijami najsposobnejša. V Celju je 8 strelskih družin s 1121 aktivnimi strelci. Po starosti je (tki starih nad 20 let, ostali pa so iz vrst mla- dine in pionirjev. Tudi socialni sestav članstva je razveseljiv, saj je v družinah kar 645 delav- cev ter 321 nameščencev. Od strelskih družin je najbolj aktivna SD Tempo, ki šteje največ članstva in je tudi po športnih uspehih naj- boljša. Vse družine je v letošnjem letu močno prizadela poplava, saj so prav v času strelske sezone morale prekiniti vadbo in obnavljati to- varne in stanovanja. Tudi gradnja strelišča v Liscah je ovirala vse družine pri redni vadbi. Kljub temu pa so bili doseženi na raznih tek- movanjih prav dobri uspehi. Največji uspeh je dosegla moška ekipa v hitrem streljanju na prvenstvu LRS, kjer je osvojila prvo mesto. ■Med najboljše strelce je šteti brate Tržane, Jagra, Cenclaka, Catra, Jenka, Vrablovo, Me- javška, dr. Pavliča. Pata, Strajharja, Vagnerja, Uobovičnika, 2eleznika, Pavlič Vlasto, Skočir- jcvo, Krašovčevo, Jerama in Kajbo. Postavljena je bila vrsta novih celjskih rekordov. Brez dvoma je dosežena kvaliteta odraz množičnosti in solidne kvalitete dela v strelskih družinah. Povsod pa še primanjkuje orožja in mnnicije. Tudi vprašanje orožarja na centralnem strelisču je izredno aktualno, ker bi z orožarjem lahko ■ redili vprašanje skladišča orožja, streliva, po- trebnega nadzorstva na strelišču in še tehnične Smučanje 30 NOVIH SMUČARSKIH SODNIKOVI V Celju so v preteklem tednu polagali smu- čarske sodniške izpite. Kar 30 kandidatov je nspešno opravilo te izpite. Nov sodniški kader bo v znatni meri pripomogel h kvalitetnejšim s.načarskim tekmovonjem v letošnji sezoni. CELJSKI SMUČARJI NA SNEGU Najkvalitetnejši celjski smučarji in kandidati /.a smučarske vaditelje so izkoristili prvi sneg lia Golteh in so se v sedemdnevnem tečaju pri- pravljali na letošnja tekmovanja in delo na snegu. Tečaj je vodil tov. Drago Zadravec iz Celja. NOVE SMUČARSKE SKAKALNICE Smučarske skakalnice rasejo v celjski okolici kot gobe po dežju. Te dni marljivo delajo 25- nietrsko skakalnico v Libojah. TVD Partizan Vransko pa s svojimi vnetimi smučarji gradi 27-metrsko skakalnico na Lipi, kjer je idealen teren tudi za večje smučarske skakalnice. Na tem mestu nameravajo Vranščani zgraditi v drugem letu tudi 65-metrsko skakalnico. _Planinstvo__ O FRANCOSKIH ALPAH v naslednjem tednu nam bo v dvorani Ljud- skega gledališča predaval najboljši jugoslovan- ski alpinist, naš domačin Celjan Ciril Debeljak o svojih letošnjih podvigih v francoskih Alpah. Predavanje bo prepletal s slikovnim materialom. Vrsta skioptičnih slik bo ponazarjala predava- teljeva izvajanja in nam prikazala lepote Cen- tralnih Alp, še posebej veličastno skupino Mont Blanca. Tovariš Debeljak je odličen predavatelj in je prav v tem mesecu imel s tem predava- njem velik uspeh po vsej Sloveniji. Na preda- vanje opozarjamo vse ljubitelje planinstva, še posebej pa celjsko mladino. Predavanje bo v torek, 28. 12. ob 19,30 uri v dvorani Ljudskega gledališča v Stanetovi ulici. pomoči strelcem. Celjn vsekakor ni v čast, da nima urejenega modernega zimskega strelišča. Za dolgo zimsko dcbo bi bilo potrebno, da bi strelska organizacija dobila centralno zimsko strelišče, ker bi uspehi celjskih strelcev bili še vidnejši, če bi to obdobje lahko smotrno iz- koristili. Velika ovira za uspešnejše delo z mladino je pomanjkanje materialnih sredstev, ker družine nimajo dovolj zračnih pušk in mu- nicije. Strelci so se tudi v premajhni meri ukvarjali s pionirji in mladino, tako da so se ti vzgajali sami kot samorastniki. v obširni debati je bilo izrečenih več korist- nih predlogov za izboljšanje sedanjega stanja v strelski organizaciji. Spontano se je pojav- ljala zahteva, da bodo morali naši odgovorni činitelji strelstvu nuditi več materialne pomoči, kar si organizacija s takšno vsebino dela vse- kakor v vsakem pogledu tudi zasluži. Prav v tem so imeli strelci doslej občutek, da se strel- stvo ne tretira enakovredno z ostalimi šport- nimi organizacijami v našem mestu. Svoje udej- stvovanje bodo strelci razširili tudi s tekmo- vanji z orientacijskimi pohodi s streljanjem, nadalje s smučarskimi patrolnimi teki, s tabor- jenji itd. Te nove oblike dela bodo vsekakor razširile vsebino strelstva in bodo še v večji meri ogrevale mladino za strelski šport. Ob zaključku je bil izbran nov delovni odbor s tov. Jenkom in Catrom na čelu. Plodno sodelovanje celjskih ielovcdcev in športnii(Ov z arirado Se nikdar po osvoboditvi ni prišlo do tako tesnega sodelovanja celjskih telovadcev in šport- nikov s pripadniki JLA, kot prav v letošnjem letu ob Dnevu JL.\. Cela vrsta je bila športnih tekmovanj, na katerih je nastopalo na stotine celjskih športnikov s pripadniki celjske garni- zije. Ta tesna povezanost med športniki celjskih društev z borci JLA je rodila vrsto novih po- znanstev, poglobila nove vezi in stike in na najlepši način manifestirala bratstvo in enot- nost naših ljudi. Iii navsezadnje — uresničevalo se je geslo, da je Armada del našega ljudstva. Vodstvu celjske garnizije moramo čestitati k vzorno organiziranim tekmovanjem. Zmagovalne ekipe so v raznih športnih panogah prejele v prehodno last dragocene pokale, najboljše ekipe pa še praktične nagrade. v nogometu je nastopilo kar 6 moštev. V fi- nale sta se prerinili moštvi celjske garnizije in /.sL) Celje. Nedeljska tekma na Glaziji, ki je odločala o zmagovalcu, je imela dramatični po- tek in se je v regularnem času končala ne- odločeno 3:3, Šele podaljšek je dal zmagovalca, ko je uspelo nogometašem JLA zabiti zmago- nosni gol. V kegljanju je nastopilo kar 12 ekip ali 120 posameznikov. Borbe so bile v narodnem slogu. Ekipa Betona je poskrbela za presenečenje z osvojitvijo prvega mesta. Kladivar je obtičal na 2. mestu, sledijo Pošta, ekipa JLA, Tehno- metal in Bolnica. Zanimiva so bila srečanja v odbojki. Prvič so nastopile tudi ženske ekipe, sicer le dve. Po menjajočem se vodstvu in izenačenem znanju je Slednjič uspelo učiteljiščnicam osvojiti zmago z 2:1. V prehodno last so prejele krasen pokal, dijakinje ekonomske srednje šole pa žogo za odbojko. Borba pri moških je bila zanimivejša. Nastopilo je 6 ekip, od teh kar 3 iz celjskih šol. Najbolj borbeno in živahno je bilo srečanje med I. in II. gimnazijo, kjer je ekipa II. gimn. po žilavi borbi zopet uspela premagati svoje nasprotnike z 2:1. V finale so se še plasirali: moštvo JLA z zmago nad Grafičarjem z 2:1 in Beton z zmago nad IKŠ z 2:0. V finalu je Beton najprej premagal moštvo JLA z 2:0 (15:6, 15:8), v borbi za prvo mesto pa mu je uspelo po dokaj izenačeni borbi premagati še moštvo II. gimnazije z 2:0 (15:11, 15:13). Tako je tudi v odbojki pokal osvojilo moštvo Betona, mla- dinci II. gimnazije pa so prejeli v dar žogo za odbojko. Izredno zanimanje je bilo za tradicionalni patrolni tek, ki ga vsako leto organizira Mestni strelski odbor. Letošnjega teka se je udeležilo 19 ekip, 15 moških in 4 ženske. Udeležba je bila sicer manjša kot v preteklem letu, kljub temn ?>n je bila borbenost ^rav tolikšna kot prešnja leta. Pri moških so bili bratje Tržani (Stanko, Jože in Ciril) zopet zmagovalci. Sicer je več ekip imelo boljše čase od zmagovalca, Tržani pa so svojo »počasnostc nadoknadili z izvrstnim rezultatom v streljanju. Od 150 možnih točk sn dosegli kar 123 krogov! Odličen nspeh v strelja- nju jih je postavil na 1. mesto. Podrobni rezultati: 1. SD Tempo I. — 1:18,4 (čas ?:2?,4 in 123 krogov), 2. Tempo II. — 1:26,5 (čas 7:11,5 in 115 krogov), 3. Cinkarno II. — 1:46 (čas 6:46,0 in 100 krogov), 4. SD Ivo Lola-Ribai 2:29,8 (čas 7:35,2 in 102 kroga), 5. Ekipa JLA I, - 2:35,7 (čas 6:50,3 in 85 krogov). Od srednjih šol je bila najboljša ekipa učiteljišča III. s 4:56,2, Pri ženskah je bila najboljša ekipa SD Ive Lola-Ribar — 3:45,8 (čas 6:03,8 in 46 krogov) Ekipo so sestavljale Andrejčičeva, Mlakarjevt in Mastnakova. Sledi SD Tempo — 4:31,6 (ča< 5:28,6 in 24 zadetkov), 3. Ekonomska srednji šola, 4. Učiteljišče. Po končanem tekmovanju je bila razdelitev pokalov in praktičnih nagrad, ki so jih prejele najboljše ekipe. Najveličastnejši zaključek vseh prireditev ^ počastitev Dneva JLA pa je predstavljala slav. nostna telovadna akademija TVD »Partizana« Celje-Gaberje, na kateri je nastopilo preko 10( izbranih telovadcev in telovadk. Dvorana Ljud skega gledališča je bila srednje polna, saj so podobne akodemije v Celju res redkost in pravi užitek zu Celjane. Oceno te prireditve pa bomo objavili v prihodnji številki našega lista. — Akademija je pokazala kvalitetno delo v telo- vadnici v Gaberju in zasluži podrobnejšo oceno. = IZ SODNE DVORANE = Obsodba zaradi tatvine v Tovarni perila Zakonca Karbim Lovro in njegova žena Ana sta opravljala službo hišnika in vratarja v Tovarni perila v Celju. Lovro je bil obenem tudi kurjač. Kot taka sta imela v tovarni stanovanje. BiLa sta brez otrok in družine. 2e nekaj let so se v tovarni dogajale tatvine tekstilnega blaga. Sum je padel na za- konca Karbun, saj sta kot uslužbenca v tovarni pri svojem poslu imela vsak čas dostop v vse tovarniške prostore. Pri hišni preiskavi so v njunem stano- vanju našli za okrog 3(X).000 dinarjev tekstilnega blaga. Ugotovljeno je, da je bilo pokradenega in razjpečanega blaga še za najmanj 400.000 dinarjev. Med najdenim blagom so našli v zaščitni vrečici tudi 100.000 dinarjev. Karbun je Nedoletnega se je posliižila pri tatvini Pri Okrajnem sodišču v Celju se je zagovarjala 50-letna gospodinja Kame- nik Antonija iz Pristave pri Dobrni zaradi tatvine, ki jo je na njeno na- govarjanje izvršil nedoletni K. A, V mesecu decembru 1953 in še večkrat kasneje ga je nagovarjala, naj vzame svoji rejnici Pesjak Antoniji denar. V času od decembra 1953 do konca marca 1954 je K. A. vzel Pesjakovi skupno okrog 10.000 dinarjev in jih dal Kame- nikovi. Kameni kova je bila zaradi tat- vine obsojena na 4 mesece zaipora in na povračilo stroškov kazenskega postop- ka. Pri odmeri kazni je sodišče kot obremenilno upoštevalo, da se je obto- ženka posluževala pri kaznivem dejanju mladoletne osebe in da je bila zaradi tatvine že predkaznovana. kradel, žena pa je ukradeno blago ptt- krivala in razpečavala. Da so »trgcr- ski« posli dobro uspevali, je dokaz, da je Karbunova že kupila stavbno par- celo, zanimala pa se je tudi za nakup kake hiše. Kart>unova se je zagovar- jala. da je blago nakupovala na točke v raznih trgovinah, po drugi strani pa, da je to blago nakupovala v Tovarni perila v Celju in v drugih tovarnah Zagovor pa se je izkazal kot neresni- čen. ker gre za regularno blago tudi do 20 metrov dolžine, Lovro Karbun je bil zaradi tatvine obsojen na 2 leti za- pora, Ana Karbun pa na 1 in pol leta zapora zaradi prikrivanja in razpefia- vanja blaga. * O. M. je bila vodilna iisdužibenka » Narodni banki za Celje-mesto, Spoza- bila se je tako daleč, da si je iz mize v banki prilastila lOO.OOO dinarjev, zraven tega pa je v banki poneverila še 50.000 dinarjev. Sodišče jo je zaradi tatvine in poneverbe obsodilo na razr meroma nizko kazen 9 mesecev zai>ora, saj bi kot vodilna uslužbenka, ki se tako daleč spozabi v svoji službi, kakor je to storila O., pač zaslužila ostrej^io kazen. * Zelič Ludvik iz okolice Laškega se je pečal s prekupčevanjem goveje živine. Preprodal je okrog 44 glav volov. Pred prodajo je dajal živino v rejo raznii* posestnikom in jim tako »izkazoval do- brote«, kal^or pred kratkim obsojeni prekupčevalec Perdih iz Laškega, Zelič je bil obsojen na 1 leto zapora. KRONIKA NESREČ Šolar Pezdevšek Ignac iz okolice Pri- stave je v šoli pri igranju padel in si zlomil nogo. * Žagar Anton iz Celja si je na keglji- šču pri Betonu zlomil nogo. » Srečka Puca iz Polul je na križišču pri »Vesni« podrl tovorni avto. Dobil je lažje poškodbe na glavi. * Bizjak Justina iz Trnovelj je padla s kolesom in si zlomila nogo. « Cander Jožefa iz Smartna ob Paki je padla po stopnicah. Pri padcu si je zlomila roko in utrpvela pretres možgan. * Jezemik Alojz iz Jezerc v Smartnem v Rožni dolini je na poti padel in si zlomil nogo. * Krajnc Marija iz Lahovne pri Dobrni je prišla z roko v slamorezni stroj. Do- bila je težke poškodbe na roki. * Posestnik Ivko Ignac iz Vitanja je padel pri delu na polju in si zlomil nogo. * Gorenjak Ivan iz Bobova pri Ponikvi si je iz nepojasnenega vzroka z nožem prerezal žile na desni roki. « Filip IČ Jože iz Celja je padel z mo- torjem na spolzki cesti in si zlomil nogo. Še je čas, da sodelujete pri žrebanju novoletnih nagrad Poslednjič opo2iarjamo naše naročnike in bralce na novoletno na- gradno križanko, ki bo izšla v prihodnji, to je zadnji letošnji številki nagega lista. Poudarjamo še enkrat, da bodo najlepših nagrad, ki so pripravljene za reševalce te križanke, deležni le naši stalni naročniki, ki so poravnali naročmno za leto iyo4. Med nagradami, ki so jih darovala celjska in okoliška podjetja so naslednja izdelki: 5 kg tekstilnih ostankov (Tektilna tovarna Pre- bold), električni pekač (Trgovsko podjetje »Merkur« Celje), električni kuhalnik (Kovinotehna Celje), garnitura krožnikov in ser\^ za belo kavo (Keramična Liboje), salama (Mesnine Celje), steklena vaza (Krista- lija Celje), kolekcija alkoholnih pijač (Vino OZZ Celje), kolekcija sad- nih sokov (Celeia-Sad Celje), steklenica likerja (Vino-Koper Celje), po- pelin za moško srajco (Metka Celje), moška srajca in dvoje otroških hlačk (Toper Celje), 20 izdelkov lesne galanterije (Rimske Toplice), usnjeni podplati (Usnje Celje) itd. To je samo del nagrad, ki smo jih že dobili, niso pa vmes tiste, ki so nam obljubljene in jih bomo dobili do novega leta, ki pa jih bomo objavili v naslednji številki. Vsi dolžniki iz Celja in okolice so prejeli pred kratkim v listu po- ložnice. Dolgujoči znesek je bil naznačen na na;«lovnem listku. Zato nakažite dolgujočo naročnino čimprej (vsaj do konca leta) ter izkoristite pri.Uko, da se uvrstite med tiste, ki bodo deležni najlepših nagrad. Kdor se pa želi narpčiti na naš list, naj izpolni spKidnio naročilnico. Naročniki, ponudite jo svojemu sosedu, prijatelju ali znancu! OBJAVA VSEM KORISTNIKOM FONDA ZA OBNOVO STANOVANJSKIH HIŠ, KI SO VPLAČALI RAZLIKE NAJEMNIN ObveSčamo vse koristnike sredstev za vplačane razlike najemnin, ki se uporab- ljajo za obnovo stanovanjskega fonda, da bo uprava za dohodke ta sredstva izplačevala le do 28. 12. 1954, nakar bodo nakazana upravi stanovanjske skupnosti, ki bo naprej odobravala koriščenje teh sredstev. Pripadajoča sredstva koristni- kov ne zapadejo in jih je mogoče še nadalje koristiti v določčnih zneskih, ki so vplačani na račun do 1. avgusta 1954 v ustreznem odstotku. Uprava za dohodke Ljudskega odbora mestne občine Celje OBJAVE IN OGLASI OBJAVA KORISTNIKI CEST - POZOR! Z odlokom LO mestne občne Celje je bilo nedavno na skupni seji prometnih delavcev iz območja Celja sklenjeno, da se zaradi varnosti prometa, pešcev in drugih koristnikov cest ukine vsak promet na naslednjih cestah oziro- ma odsekih v mestu Celju: a) od poslovalnice »Triglav« do slaščičarne »Zvezda«, to jc od začetka ozkega dela v Pre- šernovi ulici pri kavarni »Evropa« do zaključka Prešernove ulice pri »Zvezdi«; b) od Centralne lekarne pri NB Celje-okolica (pri Mislej) preko križišča pri Ljudskem maga- zinu do zaključka TTOjNl KNJIGOVODJA - BILANCIST iSčc novo namestitev z družinskih razlogov. Naj- raje na progi Grobelno—Rogatec, eventualno tudi Savinjska dolina ali Celje. — Na.stop 1. I. 1955. Ponudbe na upravo lista pod šifro lOdgovor takoj«. PRODAMO trgovski pult (2,80 X 0,80 X 0,68 a^^ Naslov v upravi lista. SPALNICO, kompletno, rabljeno, v dobrem stanju po ugodni ceni prodam. PRODAM nov šivalni stroj »Singer«. Naslov v upravi lista. POi^ENl PKODAM lepo. belo otroško posteljico. Naslov v upravi lista. UGODNO PliODAM omaro in pisalno mizo. Vprašati: Ulica 29. novembra 15-1. PRODAM lep gozd (1 do 2 ha) v bližini glavač ceste Šentjur. Vprašati v zadrugi na Selah pri Šentjurju. IZ VOiJNllvOVE ulice v Kocbekovo sem izgubil okrog 5 m pohištvenega blaga. Ker blago ai moja last, prosim najditelja, naj ga vrne proti nagradi na naslov: Jazbec Ivan, tapet nik. Celje, Zidanškova ulica 26. KONCERTI Naslednja dva koncerta za abonente bosta v februarju 1955. V sredo, 2. februarja je planiran koncert violinistke Jelke Staničeve s pianistoM Lipovškom. Dne 16. februarja bo koncertirala v Celju že znana izvrstna pianistka Melita Lorkovic. Abonente prosimo, da vplačajo drugi obrok za abonma. Glasbena šola. O L K A 1. T ^ ^MR_ MESTNO GLEDALIŠČE CELJK- Prtek, 24. dec. 1954 ob 15 — Norman Krasnat JOHN LJUBI MARY - L šolski abonma Sobota, 25. dec. 1954 ob 2» — Norman Krasna: JOHN LJUBI MARY - abonma red sobota (delavski) in izven Nedelja, 26. dec. 1954 ob 15,30 — Norman Krasno: JOHN LJUBI MARY - abonma red nedelja in izven Torek, 28. dec. 1954 ob 20 — Norman Krasna: JOHN LJUBI MARY - abonma red torek ia izven Sreda, 29. dec. 1954 ob 19 — Hoffmann Harnisrh: ADMIRAL BOBBY - premiera z nastopom Dedka mraza — izven abonmaja Četrtek, 30. dec. 1954 ob 14 — Hoffmann Har- nisch: ADMIRAL BOBBY — izven abonmaja Petek, 31. dec. 1954 cb 14 — Hoffmann Harniscfc: ADMIRAL BOBBY — izven abonmaja Obveščamo abonente II. šolskega abonmaja, d» predstava »Jchn ljubi Mar>« dne 31. dec. 1954 ob 15 odpade. Abonente bomo pravočasno ofc>- vestili po časopisju, kdaj bo predstava. LJUDSKO GLEDALIŠČE V CELJU priredi v soboto, dne 25. decembra ob 20. uri zvečer ter v nedeljo, 26. t. m. ob 15,30 nri Petričevo vaško komedijo »Vozel« v 3 dejanjih v režiji tovariša Vernika. LJUDSKI ODER, CELJt NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DE2URNA SLUŽBA Dne 26. 12. 1954: .dr. Bitenc Maks, Celj«. Cankarjeva ulica 11. K I !% O___ klNO UNION, CELJE Od 26. do 30. 12. 1934: >PEPELKA« — amcriškt barvni film Od 31. 12. 19U do 4. 1. 1955: >PRAZNIK V RIMU- ameriški film Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob nrdoljak ob 18. in 20. uri. KINO DOM, CELJE Od 26. do -^0. 12. 1954: »JUTRI BO BOLJSE< ameriški film Od 31. 12. 1954 do 5. 1. 1955: »HANERL« — avstrij.ski film Predstave dnevno ob 18,15 in 20,15, ob nedcljak ob 16,15, 18,15 in 20,15. 26. 12. 1954: sSINjl GALEB< — jugoslovansk' film — matineja RADIO CELJE (prenos fz Ljubljane in lastne oddaje) Nedelja, 26. decembra: 18,00 Oddaja iz Celja 19,00 Radijski dnevnik 19,30 Zabavna glasba, vmes reklame in objave 20,00 Glasba ne pozna meja — repro- dukcija V. oddaje mednarodnega festivala 22,00 Napoved časa, poročila 22,15 Misli in pogovori o sodobni glasbi Ponedeljek, 27. decembra: 18,00 Oddaja iz Celja 18,30 Zdravstveni nasveti 18,40 Poje basist Zdravko Kovač, pri klavirju Marijan Vodopivec 20,00 Zunanje politični feljton 20,15 Koncert simfoničnega orkestra iz Zagreba 22,15 Plesna glasba Torek, 28. decembra: 18.00 Oddaja iz Celja 18,30 Športni tednik 20,00 Tedenski notranje politični pregled 20,15 Filmske melodije 20,30 Radijska igra 21,30 Filmske melodije 22,15 Nočni komorni koncert Sreda, 29. decembra: 18,00 Poročila, objave in čestitke iz Celja 18,10 Igrajo harmonikarji iz Celja pod vodstvom Oskarja Leskovška 18,30 Mednarodna radijska univerza 28,00 Oddaja jugoslovanskih radijskih postaj 21,00 Pester spored lahke in zabavne glasbe 22,15 Glasba ne pozna meja — repro- dukcija VI. oddaje mednarodnega glasbenega festivala Četrtek, 30. decembra: 18,00 Poročila, objave in čestitke iz Celja 18,15 Na harmoniko bo igral Franjo Perger iz Celja 18,30 Modni kotiček 18,40 Slovenske resmi poje zbor KUD »Lojze Kokolj« iz Rač pod vod- stvom Jožeta Križmana 20.00 Domače aktualnosti 20,15 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov _ 21.00 Literarni večer: O poeziji in poetih 22,15 Plesna glasba Petek, 31. decembra: Spored bo objavljen v dne"vnih oddajah. Čestitke, želje in objave sprejema vratar LO MO Celje vsak dan od 7. do 14. ure. ZAHVALA Ob težki izgubi mojega moža, očeta, brata, svaka in strica JOŽETA TRATNIKA gostilničarja iz Arclina pri Vojnikn se iskreno zahvaljujem vsem svojcem in prija- teljem za prekrasno cvetje. Zahvaljujem se tudi Gostinski zbornici, ZB Vojnik in pevskemu zboru Vojnik ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žena Valerija Tratnik. TOVARNA NOGAVIC POEZELA sprejme v službo: FINANČNEGA KNJIGOVODJO s potrebno šolsko predizobrazbo in ADMINISTRATIVNO MOC z znanjem stenografije in nem- škega jezika. NASTOP SLU2BE TAKOJ! lerežite in nam pošljite! i UPRAVA i i i ! i »Samjste^ mUfika^^ j j CELJE I TITOV TRG 1 i Poštni predal 123 j OBVESTILO Ponovno sporočamo, da so vse knjižne zbirke Prešernove družbe pošle. Zato za letos ni več možno upoštevati prijav novih članov, pač pa šele za prihodnje leto. Da pa ti interesenti ne bi ostali brez vsake knjižne zbirke priporoča- mo, da se naroče na knjižno zbir- ko Kmečke knjige. V tej zbirki so naslednje knjige: 1. Koledar Kmečke knj'ge 1955 2. Ignac Koprive: Nev!dna steza 3. dr. Bogo Grafenauer: Zgodo- viaia slovenskega naroda 4. Pogovori o krmljenju. Celia zbirki je 300 din in jo je naročiti pri Kmečki knjigi. Ljub- ljana, Miklošičeva c. 6. Da ne bi ostali prihodnje leto brez knjižnih zbirk Prešernove družbe, kakor so tisoči letos, va- bimo vse, da se takoj vpišejo v članstvo. PREŠERNOVA DRUZBA