PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 40 lir
Leto XX. Št. 184 (5867)
Po nenadnem poslabšanju bolezni predsednika republike v petek zvečer
Segnijevo stanje je bilo tudi včeraj zelo nevarno Znaki rahlega zboljšanja pri Togliattiju
Nenehni obiski predsednikov senata, poslanske zbornice in vlade na Kvirinalu - Na Jalto bo prispel danes tudi zdravnik prof. Frugoni
nika «Unita», ki je predvčerajšnjim obiskal Togliattija v Jalti, se je vr-
RIM, 17. — V petek zvečer se je bolezen predsednika republike Segnija nenadoma močno poslabšala. Od takrat pa do danes zvečer se v bistvu njegovo hudo stanje ni zboljšalo. Prvi bilten, ki so ga podpisali trije zdravniki — Challiol, Fontana in Giunchi — poudarja, da v noči med nedeljo in ponedeljkom ni bilo nikakršnih sprememb in da so «pogoji predsednika republike še vedno hudi«. Nocojšnji zdravniški bilten pa pravi,
Že od petka ponoči traja po vsej Italiji in v svetu še večja zaskrbljenost za zdravje predsednika republike Segnija, kajti njegovo stanje se po ponovnem napadu od nedeljo pa do sinoči, ni izboljšalo. Pač pa so zdravniki ugotovili rahlo zboljšanje pri Togliattiju, ki je včeraj prišel večkrat k zavesti.
Generalni tajnik OZN U Tant je varnostnemu svetu sporočil, da vlada na Cipru od prejšnjega tedna dalje mir in da v glavnem obe strani spoštujeta resolucijo varnostnega sveta o ustavitvi ognja. Toda iz Ankare poročajo, da bodo od danes dalje novi letalski, pomorski in kopenski manevri. Grška vlada pa je sporočila — po sklepu Turčije, da umakne del svojih čet iz NATO — da je sklenila umakniti nekatere enote iz NATO, da bi bolje izpolnila svoje obveznosti do Cipra. Vsa zadeva okrog otoka pa se je še bolj zapletla, ker je nenadoma obolel posredovalec OZN Tuomio-ja, ki so ga morali prepeljati v ženevsko bolnišnico. Pri vsem tem Pa je vzbudila največje zanimanje uradna izjava sovjetske vlade, da bo nudila ciprski repubUki pomoč v obrambo svobode in neodvisnosti, če bo prišlo do invazije ciprskega ozemlja. Tudi Hruščov je predvčerajšnjim v Kirgiziji izjavil, da turški bombniki ne morejo nekaznovano metati bomb na Ciper in pobijati ciprska prebivalstva. Poudaril je med drugim, da je Turčija napadla otok ob podpori imperialističnih cet in da tajne niti imperialistično zarote, ki prihajajo iz Wa-shingtona in Londona, ki sta iska-izgovor za novo zasedbo Cipra, zato je treba preprečiti tuje vmešavanje v notranje zadeve otoka, Angleži pa morajo umakniti svoje oborožene sile. Londonska vlada pripravlja na ta poziv odgovor, v katerem bo rečeno, da so čete v britanskih oporiščih, ki juso sestavni del ciprske republi-io™temvež P° sporazumu iz leta taoO, sestavni del Velike Britani-oirv rUBe čete pa so v sklopu sil
širi •Koileu se vstaja še nadalje EFLJft ®S3®be je zaprosil vlade Nigerije, Etiopije, Senegala, Libe-Madagaskarja, naj mu pošljejo svoje vojake za borbo Proti osvobodilnemu gibanju. V zua pa so sklenili dobaviti Com-nekaj bombnikov «B-26», ki r.lLb°d° “Porabljali proti upor-širi °™i’ jV-0,y I,a -Ph bodo ameri-•v P1*04*- Predsednik kongoškega Narodnega Kibanja Lumumba« in sKupne narodne fronte Antoine ruveva je zahteval sklicanje kon-rtii 1"cp »Narodne sloge« in obso-rili« . A' sedanje vojaške sile v uizavi pa je pozval, naj se vzdrži-tm«iV ukrepov, ki bi položaj Poslabšali. Nekaj novega se do-gaja tudi v južni Maleziji, kjer se i?ca4° ve® indonezijskih pro-■ tovoljcev, ki vodijo gverilsko voj-rina tenl Področju.
novica z indonezijskega P“,^r°eJa pa je proglasitev gene-ala Kana za predsednika Južne-?a. Vietnama. Hkrati pa se je Johnsonov predstavnik Cabot Lod-Ic?F,ai o Položaju v jugovzhod-JJJ "Z1ji pogovarjal v Parizu z namestnikom zunanjega ministra, tona o izidu razgovora ni hotel ni-«esar izjaviti.
v VVashigtonu so v zadnjih “veh dneh Johnson, Rusk in "tcNamara zagotavljali, da ZDA “p. bodo uporabile atomskega o-rozja. McNamara je še »osebej Povedal, da vsaj dve osebi sledila tajnemu in zapletncmu postopno od trenutka, ko bi bil dan prvi “kaz, pa do sprožitve atomske “ombc, in .vsakega teh postopkov osebno odobri sam predsednik«. Dodal je, da hi atomski spo-Pad med ZDA in SZ v manj kot eni uri ubil .približno 100 milijonov Američanov in bi bilo žalost-no primerjane vedeti, da bi bilo “bitih tudi sto milijonov Rusov«.
nil danes popoldne v Rim. Povedal je, da je bilo pred njegovim odhodom ugotovljeno laže zboljšanje ter ha zaradi tega obstaja upanje, da se bo Togliattijevo stanje še nadalje popravilo, «čeprav se ne sme zanemariti nevarnost bolezni, za katero je zbolel«,
že danes dopoldne pa je prišla iz Moskve novica, da je Togliatti, ki je od petka dalje nezavesten, že v nedeljo ponovno prišel dvakrat ali trikrat k zavesti. Navzočnemu zdravniku Spalloneju je namreč rahlo stisnil roko v znamenje, da razume njegove besede. Prof. Cesa-re Frugoni pa je z letalom danes popoldne prispel v Moskov, od koder bo jutri nadaljeval pot na Krim, kjer se bo v Jalti pridružil prof. Spalloneju in številnim sovjetskim zdravnikom ter se z njimi konzultiral.
Zdravniški bilten, ki je bil objavljen danes ob 11. uri pa vsebuje naslednje podatke: temperatura 37,6, puls 86, dihanje 24, pritisk od 140 do 180. Bilten so podpisali: akademik prof. Vladimir Vasiljenko, prof. Aleksander Markov, prof. Roman Kačov, prof. Olga Gorbaševa in prof. Mario Spallone. Iz Moskve so
da so »pogoji predsednika republike ostali nespremenjeni« in je bila opravljena zjutraj kontrola krvi ter ponovni elektro-kardiografski pregled, ter da je na podlagi teh raziskav »ugotovljena rahla sprememba,- ki jo kontrolirajo z dosedanjim načinom zdravljenja«. Bilten je bil objavljen ob 19.30.
Zaradi nenadnega poslabšanja Segnijeve bolezni so se že v so boto vrnili v Rim številni ministri, ki so odpotovali iz mesta na poletni oddih v razne kraje Italije. Od tedaj pa do danes nenehno obiskujejo Kvirinal predsedniki senata (sen. Merzagora, ki začasno nadomeštuje Segnija), poslanske zbornice in vlade. Sen. Merzagora je tudi danes prvi prišel na Kvirinal s podpredsednikom senata Zelioli-Lanzimijem, pozne je pa je v spremstvu s tajnikom ustavnega sodišča prišel njegov predsednik Ambrosini, sledil mu je predsednik vlade Moro, politični tajnik KD Rumor, ministra Reale in Russo, poslanca Piccoli in Malagodi, minister Colombo, generalni tajnik zunanjega ministrstva Cattani, ki se je za Segnijevo bolezen zanimal v imenu odsotnega zunanjega ministra Sara-gata in drugi.
Merzagora, Bucciarelli-Ducci, pred. sednik poslanske zbornice Ambrosini, Russo in Colombo, La Malfa in Malagodi ter drugi državniki so bili na Kvirinalu tudi popoldne in zvečer.
Prebivalci Rima so v zadnjih treh dneh v še večjem številu prihajali pred palačo poglavarja države in se vpisovali v knjigo obiskov. Iz inozemstva, kakor tudi iz vse države, pa nenehno prihajajo brzojavke in pisma. Iz inozemstva so med drugim brzojavili: predsednik republike Jemena Abdulah Salal, predsednik republike Somalije, kralj Jordanije Husein in generalni guverner Kanade George Vanier.
Medtem pa se je zdravstveno stanje generalnega tajnika KPI Palmi-ra Togliattija na Jalti, kjer je nenadoma zbolel za možgansko krvavitvijo, že včeraj nekoliko izboljšalo.
Tiskovni urad KPI je danes ob 21.30 uri sporočil, da je «v bistvu Togliat-tijeva bolezen nespremenjena«, da pa «na splošno vzeto kaže, da je prišlo do rahlega zboljšanja«. V sporočilu je tudi rečeno, da bo prišel jutri na Jalto znani italijanski j zdravnik prof. Frugoni. Poslanec j Mario Alicata, glavni urednik dnev- 1
llniiiiiiTniimiiiniimiiiiiiiiiliiiiilimiiimiuinuimiiiiiiimiiiiiMiiiimiii.milini..
DAN SOVJETSKEGA LETALSTVA
tudi sporočili, da trenutno Togliattija, ki leži v pionirskem naselju v Arteku, kjer je zbolel, ne morejo prenesti v kako kliniko Na sedež KPI v Rimu prihajajo nenehno brzojavi iz Italije in inozemstva. Danes je telefoniral podpredsednik vlade Pietro Nenni, ki je prosil tajništvo KPI, naj sporočijo na Jalto izraze njegove zaskrbljenosti in njegove želje za Togliattijevo zdravje. V podobnem smislu so poslali brzojavke ali pa telefonirali: predsednik C NEL Campilli, ministra Bo in Jervoiino, generalni tajnik PSIUP Vecchietti, tajništva Federmezzadri, federacija državnih nameščencev, federacija delavcev kemične stroke, rimski župan Pe-trucci, številne tovarniške notranje komisije, sindikalni voditelji, predsedniki pokrajinskih uprav, demokratičnih organizacij, partizanskih združenj, komunistične mladine
skupine italijanskih delavcev iz Švice, Belgije, Zahodne Nemčije, Francije in drugih držav.
BEOGRAD, 17. — Jugoslovanski tisk, radio in televizija objavljajo na uvodnih mestih in v svojih oddajah poročila iz Rima in iz Jalte o bolezni predsednika republike Segnija in generalnega tajnika KPI Palmira Togliattija. «Borba» in »Politika« poročata o bolezni poglavarja italijanske države Segnija in komunističnega voditelja Togliattija že od prvih dni njune bolezni.
Odpravnik poslov jugoslovanskega veleposlaništva v Rimu je izrazil vodstvu KPI v imenu CK ZKJ in v imenu generalnega tajnika ZKJ Josipa Broza Tita obžalovanje zaradi Togliattijeve bolezni ter najboljše želje, da bi ' čim prej ozdravel.
TRST, torek 18. avgusta 1964
Čombe se obrača za pomoč na nekatere afriške države
ZDA bodo dobavile še nekaj bombnikov Čombejevi vladi - Kiveva poziva na slogo
Braz-
WASHINGTON,. 17. — Pentagon je danes javil, da je sklenil dobaviti nekaj bombnikov «B-26» Čombejevi vladi. Ta letala bodo uporabljali proti upornikom; vodili jih bodo ameriški piloti. Predstavnik Pentagona je izjavil, da je za dobavo letal zaprosila Combejeva vlada.
Combe pa je zaprosil pet afriških držav, naj pošljejo svoje vojake za borbo proti osvobodilnemu gibanju. Te države so Nigerija, Etiopija, Senegal, Liberija in Madagaskar. Ni znano, kakšno stališče bodo zavzele omenjene države. Poveljnik kongeške vojske general Mobutu je davi sporočil, da so kongoške čete znova zavzele Kabalo, ki so jo zavzeli prejšnji mesec uporniki. Govori se, da bodo vladne čete v kratkem napadle Albertville, ki je več kot en mesec v rokah upornikov.
Medtem ko se vstaja v Kongu širi, pa je imel Combe v Leopold-villu politične razgovore z ameriškim državnim podtajnikom Mennenom Williamsom. Ta Se je v soboto sestal s Combejem in z njegovimi
najbližjimi sodelavci. Danes je Williams odpotoval v Brazzaville, prestolnico bivšega francoskega Konga. Kakor je znano, so se odnosi med obema Kon-goma v zadnjih mesecih zelo zaostrili, ker ima kongoško osvobo-
dilno gibanje svoj sedež v zavillu.
V kairskih političnih krogih menijo, da bodo ameriško intervencijo v Kongu vključili v dnevni red posvetovanja ministrov organizacije afriške enotnosti, ki bo letos jeseni.
Predsednik »kongoškega narodnega gibanja Lumumba* in skupne narodne fronte Antoine Kiveva je na tiskovni konferenci izjavil, da narodna fronta nasprotuje politiki, katere cilj je, da bi v Kongu sprožili bratomorno vojno. Kiveva je zahteval, naj pod okriljem afriških držav in organizacije afriške enotnosti takoj skličejo »konferenco narodne sloge..
Dalje je Kiveva opozoril, da so za sedanje razmere precej odgovorni kongoški voditelji, ki so pozvali tujce, naj pridejo, da bi divjali nad prebivalstvom. Obsodil je ZDA, ker izvajajo^ pritisk na nekatere zahodne države — Francijo, Belgijo in Veliko Bri-
Pripravlja se letalo ki bo letelo v zraku in vesolju
MOSKVA, 17. — Ob dnevu sovjetskega letalstva je sovjetski minister za obrambo maršal Malinov-ski objavil dnevno povelje, v katerem pravi, da je Sovjetska zveza, «ki se sicer bori proti nevarnosti jedrske vojne, prisiljena razvijati svojo vojaško moč, dokler bo nevarnost vojne, ki prihaja iz imperialističnega tabora.«
Pomočnik ministra za obrambo maršal Veršinin pa je objavil dnevno poveljem, v katerem pravi, da napad na Severni Vietnam, na Kubo ter izzivanja proti Cipru silijo Sovjetsko zvezo na budnost. Pri tem dodaja, da Sovjetska zveza ne želi vojne in bi storila vse, da jo prepreči. Toda, če jo bodo imperialisti sprožili, bodo sovjetski narodi storili svojo dolžnost. Sovjetska zveza ima vojsko, mornarico in letalstvo, ki lahko dajo primeren odgovor vsakemu napadalcu.
V intervjuju agenciji TASS je vrhovni poveljnik sovjetskega letalstva maršal Konstantin Veršinin izjavil, da napredujejo pri pripravi letala, ki bo lahko letelo v zraku in v vesolju. »Naše pokole-nje, je izjavil Veršinin, bo prav gotovo videlo polete te vrste letal. Tehnično je sedaj izvedljiv načrt, ki bi združeval lastnosti letala in vesoljskega vozila, ki bi lahko letelo tako v zemeljski atmosferi kakor v vesolju in bi moglo pristati na letališčih. Znanstvena in tehnična raziskovanja v tem smislu uspešno napredujejo.«
Veršinin Je zatem izjavil, da sovjetsko letalstvo lahko porazi vsakega napadalca, ki bi napadel Sovjetsko zvezo ali druge socialistične države. Govoril je zatem o raketnih izstrelkih in o lovskih letalih s hitrostjo, ki večkrat presega hitrost zvoka in ki letijo nad 20.000 metrov visoko. Omenil je tudi moderna letala s posebnimi radarskimi aparati, ki lahko registrirajo predmete skozi oblake na veliko razdaljo «z enako natančnostjo kakor fotograski postopek«. Prav tako ima SZ hitra vo-t, iška letala, ki lahko prevažajo na veliko razdaljo ne samo vojake temveč tudi težko vojaško opremo in tudi enote topničarjev.
Posebni dopisnik moskovskega večernega časopisa piše, da sovjetske pomorske in letalske sile lahko vsak trenutek izsledijo in eventualno uničijo vseh dvanajst ameriških atomskih podmornic, ki so opremljene z izstrelki Polaris in ki patruljirajo v Severnem o-eeanu,
mladine,
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini,l,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii
POSREDOVALEC OZN NA CIPRU TU0MI0JA HUDO ZBOLEL
Resno opozorilo Hrušcova Turčiji in Angliji Ciprski zunanji minister pojde v Moskvo
Na otoku vlada mir - Reakcija v Londonu in Washmgtonu na izjave Hrušcova - Novi turški manevri
ATENE, 17. — Ciprski zunanji minister Kiprianu, ki je prišel v soboto v Atene, je v zvezi s svojimi razgovori izjavil: »Moji razgovori z grškimi voditelji so še enkrat pokazali, da bodo grški voditelji ostali zvesti svojemu sporazumu z Maka-riosom: neodvisnost brez ovir s pravico do samoodločbe.«
Na vprašanje, ali bo obiskal Moskvo, je minister odgovoril,
da ni bil sprejet še noben sklep, da pa so v teku pogajanja s so vjetsko vlado po diplomatski poti
Ob povratku v Nikozijo je Kiprianu izjavil, da je dobil zagotovila od predsednika grške vlade, da bo Grčija pomagala Cipru z vsemi svojimi silami, če ga bo ,Tyrčija napadla. Dodal je, da meu Grčijo in Ciprom ni nesoglasij.
Kiprianu je tudi povedal, da bo odpotoval v petek v Moskvo, kjer se bo pogajal s sovjetsko vlado v zvezi s sovjetsko izjavo, da je SZ pripravljena pomagati Cipru v primeru turškega napada
V	Nikozijo se je vrnil ciprski poslanec Lisarides, ki je izjavil, da bo sovjetska pomoč »dejanska in bo že vnaprej obsodila k neuspehu vsak napad na ciprsko celovitost in neodvisnost.. Dodal je, da ga je Makarios pooblastil, da se v Moskvi pogovarja o sovjetski vojaški pomoči.
V	zvezi z včerajšnjim opozorilom Hrušcova je predstavnik grškega zunanjega ministrstva danes izjavil, da jasno opozorilo Hrušcova Turčiji znatno prispeva k stvari miru,
Hruščov je namreč izjavil včeraj v prestolnici Kirgizije, da je Turčija napadla Ciper ob podpori imperialističnih čet. »Jasno je, je dodal Hruščov, da brez blagoslova teh sil še Turčija ne bi vrgla v to nevarno avanturo.. Zatem je ugotovil, da je Turčija članica NATO in kot taka praktično izraža politiko tega napadalnega bloka, ter je dodal: »Vse dokazuje, da tajne niti imperialistične zarote proti Cipru in napada proti Cipru prihajajo iz Wa-shingtona in Londona. S tem da poživljajo nesoglasja med grško in turško skupnostjo, so imperialisti iskali izgovor za novo zased-
bo Cipra in v ta namen so potisnili naprej Turčijo..
Hruščov je dalje izjavil, da je pot miru na otoku enostavna in jasna:	preprečiti je treba tuje
vmešavanje v notranje zadeve Cipra, preprečiti širjenje notranjih sporov. Da pride do tega, je potrebno, da Angleži umaknejo svoje oborožene sile z otoka in da Turčija spoštuje suverenost Cipra ter pravice Ciprčanov. Samo tedaj bodo Ciprčani — Grki in Turki — mogli v celoti rešiti svoja skupna vprašanja, ker delavci ali kmetje, Grki ali Turki, ne potrebujejo spopadov, da bi se mogli sporazumeti. S Turčijo, je nadaljeval Hruščov, smo sosedje in trudimo se, da bi naši odnosi bili dobri. Sovjetska zveza želi, da bi na tem področju vladal mir in mimo življenje. Toda Sovjetska zveza ne more ostati brezbrižna pred možnostjo spopada, ki bi se razvil blizu njenih meja in ki bi ogrožal njeno varnost. Sovjetska zveza ne more ostati brezbrižna spričo groženj proti varnosti prijateljske države. Zaradi tega bi hoteli opozoriti turško vlado, da njeni bombniki ne morejo nekaznovano metati bomb na Ciper ter ubijati ciprsko prebivalstvo, starce, ženske in otroke. Turški voditelji ne smejo pozabiti načela: ne stori nikoli drugim tega, kar ne želiš, da bi se storilo tebi«.
Na koncu je Hruščov izjavil, da hoče Sovjetska zveza mir ter bo posvetila vse svoje napore, da prepreči vojno.
Poleg tega je sovjetska vlada objavila uradno izjavo, v kateri sporoča, da je predsednik Makarios, spričo nevarnosti tuje invazije, zaprosil Sovjetsko zvezo za vojaško pomoč, da brani suverenost in neodvisnost Cipra. Izjava omenja vse diplomatske korake sovjetske vlade za mirno rešitev ciprske krize in za utrditev neodvisnosti Cipra. Med temi omenja tudi noto Hruščo-
Dopisnik opisuje svoj prihod v neko vojaško oporišče, š:jer so «o-gromna reakcijska letala«, ki lahko letijo zelo visoko. Dopisnik je prisostvoval manevru letal med katerim so izsledili «sovražno» podmornico z akustičnimi aparati, ki so jih spustili iz letal. Gre za aparate, ki plavajo in oddajajo radijske znake ter označijo letalom položaj podmornice. Letala se lahko spustijo niže in odvržejo globinske bombe.
.......................
Ameriška letala nad Severnim Vietnamom
NEW YORK, 17. — NeWyorški tednik «Newsweek» piše, da ameriška izvidniška letala «U-2» že več mesecev preletavajo Severni Vietnam in da so te izvianiške polete še pomnožili po zadnjem a meriškem napadu na Severni Vietnam.
PARIZ, 17. — Bivši ameriški poslanik v Južnem Vietnamu Cabot Lodge je v okviru posebne misije, ki mu jo je zaupal predsednik Johnson, imel danes razgovor z namestnikom francoskega zunanjega ministra Joxejem. Cabot Lodge potuje po prestolnicah Zah. Evrope, da bi zagovarjal ameriško politiko v jugovzhodni Aziji,
Po razgovoru je Cabot Lodge izjavil, da je Joxeju obrazložil »položaj v jugovzhodni Aziji« ter stališče ameriške vlade glede politike na tem sektorju.
Na številna vprašanja ni hotel Cabot Lodge komentirati najnovejšega razvoja v Južnem Vietnamu in je dejal: ((Bolje je počakati«.
Včeraj Je namreč »vojaški revolucionarni svet« Južnega Vietnama izvolil predsednika vlade generala Kana za predsednika republike in ga pooblastil, da sestavi novo ((vojaško vlado«. Hkrati je vojaški svet objavil začasno ustavo. Na podlagi te ustave ima predsednik republike vsa pooblastila izvršne oblasti, vendar pa je najvišja oblast v deželi še vedno ostala v rokah vojaškega odbora.
Dosedanji predsednik Juž. Vietnama general Van Minh bo zadržal mesto svetovalca v »vojaškem revolucionarnem svetu«.
Južnuvictnamski general Kan, ld je bil doslej predsednik vlade, se je dal imenovati za predsednika republike
va prizadetim vladam. Nato dodaja, da je turška vlada nekaj dni potem še povečala svoje napade na Ciper in odkrito grozila z izkrcanjem. ((Sovjetska vlada, pravi izjava, bo zastavila vse sile, da se doseže mirna rešitev ciprskega vprašanja v interesu grške in ciprske skupnosti ter neodvisnosti Cipra. Toda če bi se stvari še dalje razvijale v isti smeri in bi prišlo do invazije Cipra, ne bo Sovjetska zveza mogla mirno gledati, če bo prišlo do invazije ciprskega ozemlja, bo sovjetska zveza nudila ciprski republiki pomoč v obrambo svobode in neodvisnosti in je že sedaj pripravljena začeti razgovore o tem vprašanju«.
Ciprski tisk Je posvetil veliko pozornost izjavi sovjetske vlade, s katero ta izraža pripravljenost, da bi pomagala Cipru.
V	poročilu, ki ga je U Tant poslal varnostnemu svetu, pravi da vlada na Cipru od prejšnjega tedna dalje mir in da v glavnem obe strani spoštujeta resolucijo varnostnega sveta o ustavitvi ognja. Pri tem omenja, da je v tem času sicer prišlo do kršitve resolucije, vendar je šlo za manjše incidente. U Tan-tov osebni predstavnik Galo Plaza pa je imel danes razgovor s ciprskim predsednikom Makariosom. Jutri se bo razgovarjal z voditeljem ciprskih Turkov Kučukom.
Zvedelo se je, da je Makarios sporočil Plazi, da ne bo sprejel nobene rešitve, o kateri bi se sporazumeli na pogajanjih, na katerih ne bi bila ciprska vlada polnopravno zastopana. Makarios je dodal, da bo zavrnil vsako ((sporazumno rešitev«, ki bi mu jo predložili ob koncu pogajanj. (Kakor je znano, so v teku v Ženevi pogajanja, ki so se sedaj prekinila zaradi bolezni Tuomioje. Govorilo se je, da so ti razgovori dosegli fazo, v kateri bi lahko govorili o možnosti neposrednih grško-turških razgovorov na višji ravni.)
Iz Ankare pa poročajo, da bodo v jugovzhodni Turčiji od jutri do 21. avgusta novi letalski, pomorski in kopenski manevri.
Londonska vlada je v zvezi z izjavami Hruščova, ki je pozval Veliko Britanijo, naj umakne svoje čete s Cipra, pripravila svoj odgovor v dveh točkah: 1. če se za britanske čete razume kontingent, ki je v sklopu sil OZN, so te čete na otoku na izrecno zahtevo ciprskih Grkov. 2. če pa se mislijo čete v britanskih oporiščih, niso ta oporišča sestavni del ciprske republike. Velika Britanija ni nikoli sklenila prepustiti suverenost teh oporišč, ki so sestavni del Združenega kraljestva. Dodajajo, da je sporazum iz leta 1960 dal Cipru suverenost z Izjemo omenjenih oporišč.
Za jutri Je določeno nujno posvetovanje med predsednikom britanske vlade ministrom za Common-wealth in zunanjim ministrom. Poleg tega se je zunanji minister But-let razgovarjal o Cipru z ameriškim odpravnikom poslov v Londonu in s turškim poslanikom.
Predstavnik ameriškega državnega departmaja je tudi zavrnil sovjetsko obtožbo o ameriški krivdi za incident na Cipru. Dejal je, da bodo ZDA še dalje podpirale napore OZN za rešitev spora.
Zadeva se je še bolj zapletla, ker je nenadoma obolel posredovalec OZN na cipru Sakari Tuomioja, katerega so pripeljali v ženevsko bolnišnico. To se je zgodilo samo nekaj ur prej, preden Je nameraval odpotovati z letalom v Atene, Ankaro ln Nikozijo na razgovore. Danes se je njegovo stanje še bolj poslabšalo. Sporočili so, da so nastale motnje pri možganskem krvnem obtoku.
Zadnje zdravniško sporočilo o zdravstvenem stanju Tuomioje pravi, da je prišlo do rahlega izboljšanja. Vendar pa sl zdravniki pridržujejo vsako prognozo.
V	palači Združenih narodov v Ženevi so mnenja, da ni verjetno, da bi U Tant imenoval naslednika Tuomioje, dokler no njegovo zdravstveno stanje kritično. Pri tem izjavljajo, da pogajanja v Ženevi o Cipru niso prekinjena, temveč ((samo začasno ustavljena« zaradi bolezni Tuomioje.
Grčija umaknila del svojih čet iz NATO
ATENE, 17. — Grška vlada je danes sporočila, da je sklenila u-makniti nekatere kopenske, pomor, ske in letalske enote iz sklopa NATO, da bolje izpolni svoje obveznosti do Cipra. Sklenila je premestiti v Solun odred, ki je dodeljen glavnemu štabu atlantskih sil v Smirni v Turčiji. Kakor je znano, je pred dnevi sprejela podoben ukrep tudi Turčija.
Uradno sporočilo pravi, da Je grška vlada takoj po sporočilu Tur. čije, da umakne del svojih čet iz sklopa NATO, zahtevala naj pozovejo Turčijo, naj ta sklep prekliče. Toda grška zahteva ni bila sprejeta. Poleg tega se je načelnik turškega glavnega štaba po razgovorih v Parizu hvalil, da je glavni štab NATO v celoti odobril ravnanje Turčije. Zaradi tega je grška vlada sklenila umakniti svoje čete, ki jih potrebuje, izpod poveljstva NATO.
tanijo — naj intervenirajo v Kongu Zahvalil pa se je državam ki so pomagale Kongu, in poudaril, da bi morala biti vojaška pomoč namenjena samo obrambi meja. Sedanje vojaške sile v državi je pozval, naj se vzdržijo vseh ukrepov, ki bi poslabšali položaj.
McNamara o atomskem orožju
WASHINGTON, 17. - Komisija demokratične stranke, ki mora pripraviti program za volilno kam panjo stranke, je začela danes svo je delo. Na današnji seji je govoril državni tajnik Dean Rusk, ki je med drugim izjavil: «ZDA hočejo zmago miru in svobode, toda uničenje, ki bi nastalo z jedrsko vojno, ni zmaga ki jo hočemo«. Rusk je trdil, da se ameriška vlada trudi, da obravnava vsa vprašanja «s čutom odgovornosti in zmernosti« ter se je zavzemal za politiko »do naših komunističnih nasprotnikov ,ki naj bo nekaj več kakor nespravljivo nasprotje«. Nadaljeval je: »Ustaviti moramo komunistični napad in hkrati moramo iskati področja morebitnega sporazuma o vprašanjih skupne koristi. Povečali smo naše stike s sovjetskim ljudstvom, ki menimo, da hoče mir. Storiti moramo tudi vse mogoče, da spodbujamo težnjo k neodvisnim in bolj odprtim družbam v komunističnem svetu.« Na koncu je Rusk izjavil: «S predsednikom Johnsonom smo na dobri poti; ostanimo na njej.«
Državni tajnik za obrambo Mc Namara je izjavil, da obrambni departma ne bo štedil z napori, da zagotovi, da bi ameriški predsednik, in samo on, imel popolno nadzorstvo nad uporabo jedrskega orožja. Minister je dodal, da je ameriška znanost iznašla kolikor mogoče zanesljiv sistem, da se zajamči, da atomsko orožje ostane pod popolnim nadzorstvom ameriškega predsednika. Dejal je, da vsaj dve osebi sledita tajnemu in zapletenemu postopku od trenutka, ko bi bil dan prvi ukaz, do sprožitve bombe, in »vsakega od teh postopkov osebno odobri sam predsednik«. McNamara je dejal, da bi velik jedrski spopad med ZDA in SZ v manj kakor eni uri ubil »približno 100 milijonov Američanov in bi bilo žalostno primerjanje vedeti, da bi bilo ubitih tudi 100 milijonov Rusov«.
McNamara je odločno pobijal teorije senatorja Goldivaterja in dejal, da so vsi ameriški predsedniki, vsi državni tajniki in vsi tajniki za obrambo vodili politiko, ki je v tem, da se zaupa samo predsedniku morebitna uporaba atomskega orožja, in to je «prva obveznost, ki jo priporočam, da se prevzame pred ameriškim ljudstvom v letu 1964».
Na zasedanju komisije bo nastopilo dvesto govornikov. V sredo bosta govorila pravosodni minister Robert Kennedv in črnski voditelj Martin Luther King.
iiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiia
VČERAJ OB VZNOZJU CERA
Proslava 50-letnice slavne cer ske bitke
Priprava posebnega zbornika spominov na borbo in trpljenje Jugoslovanov v fašističnih taboriščih in zaporih
BEOGRAD, 17. — Na Cera so proslavili 50-letnico nite cerske bitke, v kateri je goloroka srbska vojska premagala in uničila avstro - ogrsko armado v prvi svetovni vojni. Proslave so se udeležili preživeli borci iz obeh svetovnih vojn, veliko število mladincev in krajevno prebivalstvo na desni obali Drine. V cerski bitki je srb. ski vojak z marši 50 do 60 km na dan ter v borbah prša v prša, na bajonet in bombo, pokazal svoje velike vojaške sposobnosti in postal vzor, kako se ljubi in brani domovina. Eden izmed veteranov iz teh slavnih borb se je obrnil k mladini in dejal: »Spoštujte in čuvajte grobove svojih prednikov, ki so padli v borbi za svobodo, ki jo naši narodi danes uživajo! Spoštuj, te in čuvajte našo največjo pridobitev — bratstvo In enotnost naših narodov!«
Prihodnje leto bo izšla nova knji. ga posebnega zbornika, ki bo vsebo. val spomine na borbo in trpljenje Jugoslovanov v fašističnih koncentracijskih taboriščih in ječah. Ta obširna publikacija spominov bo za. jela spomine velikega števila jugoslovanskih borcev in rodoljubov, ki so bili med drugo svetovno vojno v taboriščih v Jugoslaviji in v inozemstvu in izbor člankov ter dokumentov in nekatera še neobjavljena dela in podatke.
V okviru akcij za proslavo 20-let-niče osvoboditve in zmage nad fašizmom pripravljajo republiški odbori Združenja borcev poseben album, ki bo umetniško izdelan in moderno opremljen, o dogodkih in osebah iz narodnoosvobodilne borbe.
B. B.
podnožju I tresom lani 26. julija. Ta najnovej-o zname-lši potres je bil že 581; pred tem pa je zemlja v Skopju 35 dni mirovala.
V Skopju in njegovi neposredni okolici so montirali 5 seizmoloških postaj, ki so opremljene z najbolj sodobnimi aparati za registriranje najmanjših potresnih sunkov. Aparate so kupili v Sovjetski zvezi in jih montirali na u-streznih mestih, da bi z njihovo pomočjo dobili dragocene podatke o potresih v skopjanski kotlini. A-parate uporabljajo sovjetski in jugoslovanski strokovnjaki.
581. potres v Skopju
SKOPJE, 17. — Nekaj trenutkov pred polnočjo med soboto in nedeljo so prebivalci Skopja ponovno poskakali iz postelj zaradi potresa, jakosti 4. stopnje Potres pa ni povzročil nobene materialne škode, toda spremljalo ga je podobno bobnenje, kakršno je t bilo značilno med katastrofalnim' po-
Indonezijski gverilci v Maleziji
K UAL A LUMPUR, 17. _ Malezijska vlada je sporočila, da se je večje število ((indonezijskih teroristov« izkrcalo v današnjih jutranjih urah na južni obali Malezije v državi Johore. Dejansko gre za skupino indonezijskih prostovoljcev, ki vodijo gverilsko vojno na tem področju. Malezijski minister za informacije je sporočil, da je malezijska vojska začela akcije proti tem gverilcem, ki so se izkrcali približno 35 km severozahodno od Singapura. Vlada je sporočila, da so ukinili vse dopuste za policijo in vojsko. Po prvih poročilih se je izkrcalo približno 50 dobro oboroženih gverilcev. Na področju, kjer je prišlo do izkrcanja, so razglasili obsedno stanje. Nocoj je skupina izkrcanih gverilcev izvedla napad na področju Pontian.
Indonezija je včeraj slavila dan narodne neodvisnosti. Predsednik Sukamo je govoril po radiu. V svojem govoru je izjavil, da so ZDA vedno bolj sovražno razpoložene proti Indoneziji in vedno bolj naklonjene Maleziji. Sukamo je dejal, da je indonezijska resolucija obkoljena po imperialistih, toda imperializem bo strt. Poudaril je da so indonezijske pomorske in letalske sile na tem področju najmočnejše.
Jugovzhodna Azija
Pred desetimi leti, marca leta 1954, je Dwight Eisenhower govoril o možnosti, da bi se Združene države zapletle v vojno v In-dokirti, kot o »strahotni možnosti«. Mesec dni pozneje je njegov zunanji minister John Poster Dulles že grozil z neposredno ameriško intervencijo proti Vietminhu. Danes se ta grožnja uresničuje zelo na široko. Združene države so se tako globoko zapletle v vojno, da je precej težavno napovedati, kako se bodo iz nje izmotale.
Med grožnjo ministra Dullesa in napadom ameriških bombnikov na pristaniške naprave v Severnem Vietnamu se je marsikaj zgodilo. Francozi so po katastrofi pri Dien Bien Fuju zapustili svojo vročo kolonijo, njihovo mesto v Južnem Vietnamu pa so zasedli Američani. Francoskega varovanca Bao Daja je zamenjal ameriški Ngo Din Diem, ki so ga pozneje, osovraženega in nesposobnega za vlo go, ki mu je bila namenjena, mo rali zamenjati novi varovanci. Podpisali so ženevske sporazume, ki zagotavljajo nedvisnost Vietnamu, Laosu in Kambodži, razdeljenost Vietnama pa razglašajo za začas no neprijetnost, ki naj bi se od pravila v dveh letih. Odtlej je pre teklo osem let. Vietnam je razde ljen, ženevske sporazume so pre kršili v vseh točkah, Združene dr zave pa še naprej vodijo vojno, ki se ji je bila Francija realistično odrekla.
Američani pri tem govore o eni vrsti vojne, bijejo pa drugo vrsto vojne. Programsko se borijo za «ohranitev svobode« v Južnem Vietnamu (predsednik Johnson je še pred nekaj dnevi označil podporo svobodi in zavarovanju miru za smotre ameriške politike v jugovzhodni Aziji). V odkritejših, neposrednejših ameriških političnih razmišljanjih imajo vojno v Vietnamu za sestavni del politike izoliranja in «zatiranja» Kitajske. V praksi pa je «svoboda», ki jo podpirajo Združene države enaka: Ngo Din Diemovi dolgoletni strahovladi, obračunavanjem soldate-ske z nezadovoljnimi južnoviet-namskimi kmeti, opoziciji reformam in sleherni perspektivi združenja ene izmed najbolj nesrečnih in izmučenih dežel sveta? Dejansko so Združene države na različ: ne načine zapletene v nadaljvanje kolonialne vojne v boju proti vietnamskemu gibanju za nacionalno osvoboditev in za družbeni napredek. To, da so spopadi na ozemlju nekdanje francoske Indokine postali resnično sestavni del širšega spopada velikih sil, da so zdavnaj dobili svoje mesto in vlogo tudi v kitajskem manevriranju, ne jemlje vojni prvotnega obeležja. Kako bi sicer lahko razložili nenavadno žilavost Vietkonga — ki stoji na pragu največjih južnoviet-namskih mest —, če ne z vsestransko podporo prebivalstva?
O vsen teh okoliščinah niso govorili v kongresu ob glasovanju o podpori «akciji povračila« proti Severnemu Vietnamu. Senator Morse je eden izmed redkih ameriških politikov, Ki je pogosto, in med drugimi tudi pred dvema mesecema, vpraal: od kdaj je prihodnost jugovzhodne Azije nekaj, o čemer bi moral odločati predsednik Združenih držav? Dal je tudi svoje priporočilo: če predsednik sodi, da je ogrožena prihodnost jugovzhodne Azije, tedaj naj konferira z južnovzhodnoazijskimi vladami, ne samo z vlado Južnega Vietnama, »ampak tudi s Severnim Vietnamom, Kambodžo, Burmo, Tajsko in drugimi sosedi, ki imajo nepcsrednejše Interese kakor ZDA — ’ Indijo in Kitajsko«.
Neizpocbitno velja, da se morajo problemi v zvezi z nekdanjo francosko Indokino reševati v obeh svojih, tesno medsebojno povezanih oblikah — tako kot problem okrepitve neodvisnosti in pravice do samostojnega notranjega razvoja držav južnovzhodne Azije ih kot spopad interesov in ambicij velikih sil v tem delu sveta, Natančneje povedano, neodvisnosti teh dežel ni mogoče zagotoviti če se ne izključijo iz političnega in vojaškega manevriranja velikih sil, kar so, mimogrede povedano, določali tudi ženevski sporazumi. Pri tem bi morali izhajati iz postavke, da takšna odločitev ustreza razpoloženju v prizadevanjih ljudstev južnovzhodne Azije. Kambodža si izredno prizadeva, kar pogosto zbuja pravo občudovanje, da bi ohranila svojo nevtralnost, ali bolje povedano svojo neodvisnost. Nevtralnost Laosa ogroža predvsem intervencija od zunaj. Nenehno notranje vrenje v Južnem Vietnamu priča ne le o nezadovoljstvu njegovega prebivalstva spričo reakcionarnih in korumpiranih režimov, ampak tudi o tem, da so Američani, ki te režime podpirajo, namenili Južnemu Vietnamu vlogo izpostavljene trdnjave svoje strategije v juž-novzhodni Aziji. Enako bi bilo neupravičeno domnevati, da želi prebivalstvo Severnega Vietnama živeti pod kitajsko nadvlado in v relativni osamitvi od drugega sveta, čeprav so se zadnja leta, bržkone tudi pod vplivom celotnega položaja v južnovzhodni Aziji, gledišča in politika severnovietnam-ske vlade znatno približala kitajskim glediščem in politiki. Kazen tega vsekako drži, da je ves Vietnam sit skoraj dvajsetletnih bojev, groženj in negotovosti. Lahko torej domnevamo, da so v vseh državah, ki smo jih našteli, temeljni notranji pogoji za nevtralizacijo in samostojni razvoj, če se sevedo zagotove tudi ustrezni zunanji, mednarodni pogoji. Drugače povedano, vrniti bi se morali k dolbčilom ženevskega sporazuma iz leta 1954, ob trdnih in uspešnih poroštvih, da bodo vse »zainteresirane« velike sile dosledno spoštovale določila o nevtralizaciji južnovzhodne Azije.
To bi razumljivo lahko uresni-
čili samo s pogajanji, in to s pogajanji, na katerih bi obvezno sodelovale tako Združene države kakor tudi Kitajska, ker bi moral sleherni sporazum o nevtralizaciji vsebovati tako ameriške kakor tudi kitajske obveznosti, pri čemer bi bila oblika pogajanj manj važna.
Perspektiva za pogajanja je žal nejasna, zlasti pa je negotovo, ali so Združene države pripravljene na pogajanja. Sicer je mogoče slišati v Ameriki mnenja, da se Johnsonova administracija zaveda, da spopadov v južnovzhodni Aziji ni mogoče rešiti z vojaško zmago in da se bo treba prej ali slej pogajati. Po tem mnenju naj bi vsa vojaška dejavnost — udeležba nad
16.000	ameriških »svetovalcev« v bojih v Južnem Vietnamu, de-montracije sedmega brodovja v Tonkinškem zalivu in bombniško «povračilo» proti Severnemu Vietnamu — bila namenjena samo krepitvi prihodnjih pozicij Združenih držav in južnovietnamske vlade na pogajanjih.
Celo ko bi bilo tako, uporabljajo’ Združene države zelo nevarna in vsekakor kljub vsemu neučinkovita sredstva za krepitev svojih pozicij. Čedalje globlje se zapletajo v vojno, ki je, kakor smo že rekli, po svojem izvoru in bistvu, «umazana vojna« proti vietnamskim prizadevanjem po neodvisnosti in napredku. Ko so odgovorile na napad severnovietnam-skih torpednih čolnov, o katerem je težavno reči, ali se je pripetil na odprtem morju ali pa v sever-novietnamskih ozemeljskih vodah, in v katerem niso utrpele ameriške ladje nikake škode, so Združene države «vzele pravico v svoje roke« in so se obrnile na Združene narode šele po opravljenem bombardiranju ter tako demonstrirale primer, ki je utegnil opogumiti Turke za podobno akcijo na Cipru. Taka dejavnost utegne nemara do neke meje zavrniti Goldwaterjeve obtožbe, da je administracija v južnovzhodni Aziji «mehka», spričo česar postaja vladna politika še bolj občutljiva na goldwaterske pritiske, ne more pa bistveno vplivati na izid bojev v vietnamskih džunglah.
Nekdo se bo moral nazadnje spoprijeti tudi z južnoazijskimi miti. Morali bodo izbrati med ne varnostjo razširitve spopada v ve lik oborožen konflikt z nedogled nimi posledicami in med pogaja nji, v katerih bodo poiskali ustrez no, za vse sprejemljivo rešitev Za vse z vsaj minimalnim občut kom odgovornosti in realizma bi morala biti odločitev jasna.
(Po »Komunistu«)
Istra je polna turistov in je še zlasti med prazniki bilo vase «zasedeno». Na sliki pogled na kopalce v
Piranu
iiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiooiii*iotoiiiii>iiiii*,|i|i|,|ii|ll'iiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiioiiiiiti<»»iiiiMiiiiniiiiii!iiiimiiiiiioiiiiiiioiiooiO,iiooi'ii'M|iiiiiiiiMiiuimiiiMiniiiiii i
V OKVIRU DOLENJSKEGA KULTURNEGA FESTIVALA
V Kostanjevici otvoritev kar dveh zanimivih razstav
Kostanjevica je znana kot kulturna metropola Dolenjske, saj s svojim dolenjskim kulturnim festivalom ustvarja bogato kulturno življenje:. V soboto so tako odprli kar dve zanimivi razstavi: Razstavo slovenske ljudske umetnosti, ki prikazuje slike na steklu, panjske končnice in podobne umetniške izdelke. Nič manj zanimiva ,zato pa vsaj usmerjena v sedanjost, polno ab-
straknosti pa je bila razstava čeških umetnikov Zdene Fibi-
chove in Vladimira Preclika, ki sta prikazala zanimive grafike in manjše skulpture. Gosta je pozdravil ravnatelj muzeja Lado Smrekar, ki je opozoril na dejstvo, da je prav pred 150 leti živel v Kostanjevici veliki češki rojak Ressel, ki je v Krki preizkušal svoj vijak in čuval ko-stanjeviške gozdove.
Najbolj zanimiva prireditev Kostanjevice pa je slikarski simpozij «Forma viva», ki je letos doživel že četrto izdajo. Tu u-metniki iz raznih držav obdelujejo les. Letos poleg obeh zgoraj omenjenih Cehov še sodelujejo:	No Murai (Japonska),
Gabriella Simossi (Grčija), Oth-mar Jaindl (Avstrija), Ksenija Kantoci (Jugoslavija )in Bernard Segal (ZDA).
Razstava italijanske knjige v Mehiki
CITTA’ DEL MESSICO, 17. — Velik uspeh ima razstava italijanske knjige, ki jo je priredil v mehiški prestolnici italijanski kulturni inštitut. Razstava obsega 5000 knjig in umetniških reprodukcij in je nameščena v palači umetnosti. Razstavo sta svečano otvorila minister za zunanje zadeve in minister za kultu-
Most na cesti proti Berlinu
GLOBLJI RAZLOG V VISOKIH NAJEMNINAH
Tisoč črncev /e demonstriralo preteklo noč na periferiji Chicaga
Ranjenih štirideset oseb - Policija mobilizirala vse sile ter s težavo vzpostavila red - V Albanyju policist ustrelil črnca
BERLIN, 17. — Po štirih letih pogajanj med predstavniki Vzhodne in Zahodne Nemčije so se dogovorili za popravitev mostu na avtocesti, ki povezuje Berlin z Zapad-no Nemčijo. Most je bil porušen že med vojno in ni bil popravljen.
Predvidevajo, da bodo most dogradili do 1966. leta, za kar je prevzela stroške Zapadna Nemčija.
.........Hlinil..............................iiimiiiiimimiiiii.i.........................................
V Neew Yorku je policija aretirala trideset demonstrantov, ki so protestirali proti ameriškem napadu v Vietnamu. Policija je brutalno
nast opila
Peljali so se z otroško kolonijo z vaškega praznika
17 otrok mrtvih, 58 ranjenih pri padcu avtobusa v prepad
Udrl se je rob ceste, ko se je moral šofer umakniti
BOURG SAINT MAURICE, 17. — Strahotna prometna nesreča je zahtevala 17 smrtnih žrtev, povečini otrok. Avtobus, ki je peljnl 63 otrok, 10 vzgojiteljev, kuharico in šoferja je padel v prepad. Posledice so bile strahotne: 17 mrtvih in 58 ranjenih, med katerimi večina zelo težko.
Šofer avtobusa se je rešil in je povedal, da je peljal otroke z neke zabave v Piccolo San Bernardo in se je srečal z avtomobi-
lom, ki je vozil po sredi ceste. Umaknil se je na skrajni desni rob, cesta pa ni vzdržala teže težkega avtobusa in se je udrla. Avtobus je bil v odličnem stanju in je imel v redu zavore.
V avtobusu so bili otroci religioznega združenja .Jeunesse et joie», v katerem so združeni prebivalci mesta Arras. Združenje je poslalo 60 otrok v kolonijo, 38 pa na taborjenje, spremljal jih je ravnatelj, 16 vzgojiteljev in trije
VELIKO ŠTEVILO TRAGIČNIH PROMETNIH NESREČ
Težka prometna bilanca letošnjih prazničnih izletov
Avto padel v odtočni Kanal • Frontalno treščila na avto cesti dva avtomobila, potniki živi zgoreli
RIM, 17. — Prometna bilanca velikega šmarna je Žalostna, saj iz vse Italije prihajajo vesti o resnih prometnih nesrečah, pri katerih je veliko qseb izgubilo življenje. Le malo so pomagali ukrepi prometne policije, saj računajo, da je v prometnih nesre čah izgubilo življenje preko 50 oseb.
Med tolikimi strahotami pa sta bili še zlasti strašni dve prometni nesreči Sest oseb se je utopilo v avtomobilu, ki je pelial po pokrajinski cesti Busseto-Polesine Parmense. Avto je zdrsnil s ceste v 5 metrov globok odtočni jarek. Iz avta se je rešil samo šofer 42-letni delavec Franen Meloni, medtem ko so se njegova Jena, štirje otroci, tašča in prijatelj utopili. Po ugotovitvah karabinjerjev bi ponesrečence lahko rešili, če bi Jim mimovozeči av-
tomobilisti takoj priskočili na pomoč.
Na «avto cesti sonca« pa je avto IM 3 na odseku med Reagio Emilio m Partno zapeljal v nasproti o smer in treščil v fiat HdO. Avtomobila sta se vnela in pet potnikov v fiatu je živih zgorelo, prav tako tudi Carla Borra, ki je vozila IM 3. Hudo pa je hil opečen zdravnik Uuido Borra. ki je kasneje zaradi opeklin umrl.
duhovniki. Vrniti bi se morali domov ob koncu meseca.
Med prvimi se je pripeljal na mesto nesreče dr. Vincenzo Mo-dafferi, doma iz Brescie, ki je dejal, da je bil pogled na razbiti avtobus strahoten. Med zvitim jeklom so bile samo tri osebe: dve mrtvi, tretja pa je klicala na pomoč Slo je za 20 let starega fanta, ki ga je bilo treba iztrgati iz jeklenih plošč. Vse naokrog po bregu pa so ležala trupla o-trok in težko ranjenih.
La Manche bo preplaval poliomiclitični bolnik
CALAIS, 17. — Ponoči ob 3.58 je skočil v morje 34-letni Kanadčan Robert Cossette, da bi preplaval kanal La Manche, Takih poskusov je bilo že obilo, vendar gre za prvi primer, da namerava kanal preplavati poliomielitičen bolnik. Cossette je namreč zbolel za poliomielitisom, ko je imel štiri mesece in ima eno nogo krajšo od druge. Kanadski prvak za maraton V vodi je mnenja, da ima Cossette veliko možnost, da uspe.
LONDON, 17. - Policija »e vedno ni prijela Charlesa Wilsona, ki je v sredo zbežal iz zapora. Wil-son je bil obsojen na trideset let zapora zaradi ropa poštnega vlaka. Policija je dalj časa Iskala lah-to »Fiducia«. ker so sumili, da so jahto ukradli, da bi omogočili zaporniku pobeg Sedaj so jahto našli zapuščeno na obali.
FRANKFURT, 17. — Adolf Eich-mann si je zelo rad ogledoval lobanje ubitih jetnikov. To je povedal na procesu proti dvajsetim mo. rilcem iz nacističnega taborišča, ko Jc pričal Francoz Daniel Bard Pripovedoval Je, da Je Elchmann obiskal taborišče poleti 1942 in da se je še posebej zanimal za razstavo človeških lobanj, kjer je imela vsaka glava nalepljen listek z oznako razlogov za smrt. Glede obtoženca Viktorja Capesiusa je Bard dejal, da je obtoženec zbiral zlate zobe žrtev krematorija. Vsi so vedeli, da jc denar pošiljal svoji sestri na Du. raj In Je v tej zvezi obdolžen, da je po vojni s tem ukradenim zla tom odprl lekarno in lepotni salon.
CHICAGO, 17. — V južnem delu periferije Chicaga, ki jo nazivajo Dranoor, je prišlo preteklo noč do resnih incidentov. Policija je nastopila z velikimi silami, okoli štirideset oseb se je moralo zateči po zdravniško pomoč, en črnec pa je bil ranjen s strelnim orožjem.
Do incidentov je prišlo v okraju, kjer žive skupaj črnci in belci, ko je neki barist vrgel črnko z bara, češ da mu je ukradla steklenico žganja. Zvečer so se okrog bara pričeli zbirati črnci, ki so zahtevali, da barista odpuste. Intervenirala je skupina belcev in prišlo je do prvih izgredov. Policija je intervenirala z vso ostrino in so mobilizirali najprej občinske stražnike, nato državno policijo in končno še gasilce. Vse skupaj pa ni mnogo pomagalo, niti niso bili učinkoviti policijski psi, ki so jih naščuvali v črnske demonstrante. Policiji se je šele mnogo kasneje in to z veliko težavo posrečilo vzpostaviti red.
Demonstrantov je bilo preko tisoč in tudi tukaj, kot že pri prejšnjih demonstracijah, gre v bistvu za zahteve belih gospodarjev stano. vanjskih hiš, ki zahtevajo od črnih najemnikov mnogo višje najemnine kot od belcev.
Iz mesta Albany (Georgia) pa po. ročajo, da je policijski agent ubil črnca s strelnim orožjem. Po policijski verziji, naj bi policija prispela po lažnivem obvestilu v neki mestni predel, kjer naj bi bil požar. Poročilo je bilo lažnjivo in po. žara ni bilo, pač pa je policijske avtomobile sprejela toča kamenja in steklenic. Neka patrulja Jo hotela aretirati črnca, za katerega trdi, da je streljal. Vedno po policijskih vesteh, pa se črnec ni hotel predati in je hotel vzeti puško, zaradi česar ga je policijski agent ubil.
Ameriška ločenka in šejk
DAYTON. 17. — Lepa ločenka iz Daytona, ki ima dve hčerki, je izjavila, da je sprejela ponudbo šejka, ki hoče imeti Američanko za ženo in za to ponuja 50 tisoč dolarjev. Gospa Miller ima tri in petletni hčerki in je že poslala telegram šejku Suleimanu al Hu-zailu v Beershebo (Izrael). Šejk
ima preko 70 let in zasluži na leto po ocenah okoli 12 milijonov dolarjev. Imel je 53 žena (toda nikoli več kot štiri naenkrat) in ima 140 sinov. Šejk je objavil v ameriških listih oglas, v katerem ponuja 50 tisoč dolarjev Američanki, ki bo prebila v njegovem haremu eno leto.
9.000 let staro okostje
PERIGEUX, 17. — V neki jami v bližini mesta so odkrili dobro ohranjeno okostje človeka izpred 9000 let. Gre za zelo redko najdbo, ki bo omogočila boljše poznavanje prazgodovinskega človeka.
Purana ne na vrvico
RIMINI, 17. — Purana so vodili na vrvici pa se je vmešala policija in rešila ubogo žival. Dogodek se je pripetil okoli dveh ponoči na nabrežju, ko je dvajsetletni Piero Lloi v družbi veselih prijateljev vlekel ubogega purana, ki ga je preje dobil na loteriji v nočnem lokalu. Prišla je policija in Lloi je moral plačati globo za kaljenje noč. nega miru in mučenja živali.
Starka preselila v ZDA
RIM, 17. — 94-letna B. Lazzari se je odpeljala z letalom v Ameriko. Vkrcala se je na letališču Fiu-micino direktno na letalo za Chicago. Iz ZDA jo je prišel iskat njen sin. Starka je pred poletom dejala: Sama sem od 1923. leta, ko sta se moja sinova preselila v Arne. riko. Večkrat sta me povabila, naj se preselim k njima, sedaj pa sem se odločila in sklenila, da pričnem življenje na novo.
Usmrtitev treh roparjev v SZ
MOSKVA, 17. — V Leningradu so ustrelili tri roparje. O temu piše list »Leningrajska pravda«, ki je danes prispel v Moskvo. List pravi, da gre za tri razbojnike, ki so vdrli v stanovanje kiparja Smirno-va in kiparja z vlomilom desetkrat
udarili po glavi, nato so težko ranili še taščo in oropali stanovanje. Kriminalci so prosili za pomilostitev, vendar je vrhovno sodišče ruske federacije nijh prošnjo zavrnilo.

mi
m
:

i- ■	■..
(u*7*3* L i
m*-
t-
V petek je podpredsednik izvršnega sveta SR Slovenije Beno Zupančič sprejel predsednika odbora za šolstvo izraelskega parlamenta Mosha Kola. Gost iz Izraela se te dni udeležuje skupščine FICE, to je mednarodne zveze otroških združenj, ki zaseda v Ljubljani. V ponedeljek je bil Moshe Kol gost republiškega sekretariata za šolstvo. Po razgovoru z republiškim sekretarjem za šolstvo Borisom Lipu-žičem si je ogledal nekatere strokovne šole.
• * •
Glasbeni oddelek sekretariata za narodno obrambo bo tudi letos organiziral festival zabavnih orkestrov JLA. Tekmovanje v garnizonih se bo začelo septembra, zaključni koncert pa bo konec novembra v Ljubljani.
» » *
Založniško podjetje «Obzorja» v Mariboru je te dni najavilo zanimivo publikacijo: dela Franceta Prešerna v petih knjigah. Izšle bodo v letih 1966, do 1969. Vzpodbuda k temu koraku je bila 120. obletnica Prešernove izdaje »Poezij«. Pri pripravah za izdajo te publikacije sodelujejo prof. Anton Slodnjak, Rado Bordon m Štefka Bulovec.
Lamut Vlado: Kostanjevica
OTVORITEV 27. AVGUSTA
Zadnje priprave za beneški festival
Še vedno polemike o ameriškem filmu «Lilith»
BENETKE, 17. — Sinoči se je zaključilo delo manjših razstav in ravnateljstvo beneškega filmskega festivala pripravlja zadnje podrobnosti za festival, ki bo v dvorani filma od 27. avgusta do 10. septembra.
Poleg uradnih filmov bodo predvajali v okviru festivala tudi zelo zanimive filme, ki so bili predvajani že na drugih festivalih. Posebno zanimivost pa predstavlja retrospektivno predvajanje skandinavskih filmov. Dr. Francesco Savio je v ta namen prepotoval skandinavske
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiirfiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiMiMiiimiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii
NACISTIČNI KONCERT PO ŽELJAH?
Zvočni posnetki Hitlerjevih govorov in nacističnega rjovenja
Članek zahodnonemške revije «Der Spiegel* - brez komentarja
Zahodnonemška revija »Der Spiegel« je nedavno objavila sledeči članek, ki ga objavljamo brez komentarja, ker ga ne potrebuje.
Bilo je nekoč, toda v zadnjem času se spet ponavlja: v Zvezni republiki se svobodno posluša in prodaja nacistična glasba. Proti temu ni doslej protestiral nobeden držav, ni tožilec.
Sredi junija Je dilsseldorfško podjetje za izdelovanje in razpečavanje gramofonskih plošč »Hocheder« o-mogočllo zahodnonemškim lastnikom gramofonov, da za 35 mark uživajo osladne nacistične »limonade« in gromske pesmi Wehrmachta
Slabo so komufllrane — kot »dokumentarna zbirka«. Sestojijo izključno iz zlepljivih originalnih pos. netkov. Ne «kvari» Jih nlkak vzgojni, demokratični komentar. Nasprotno, predstavlja Jih sam Hitlerjev napovedovalec Heinz Godecke, ob sliki katerega je na ovoju napisan zveneč naslov: «Koncert po željah za Wehrmacht».
Večina od skupno 500 trgovcev gramofonskih plošč, katerim |e pod. jotje »Hocheder« poslalo vzorce, »koncerta za Wehrmacht», Je izjavila, da je aelo zadovoljna z »aku-
stično obnovo nemške preteklosti«, | najti varuhi zahodnonemške pravi-Takoj so ti trgovci naročili nove ce. Tedaj so odredili, da se plošča
izvode plošč — kot tudi «vse ostalo, kar Imate v tem duhu«. Podjetje »Hocheder« bo moglo Izpolniti njihovo željo: Specializiralo se Je nam. reč na takšno zvrst gramofonskih plošč. To podjetje namreč — po pretirani ceni 28 mark — prodaja nekaj zvočnih posnetkov s Hitlerjevimi govori, nacističnim rjovenjem, pesmimi nekdanje SA ter Hitlerjeve mladine.
Podjetje «Hocheder» baje ne želi s tem početjem nuditi «nove radosti starim borcem«. Ono bi hotelo is «izpolnitl praznino« na zahodno-nemškem trgu plošč, kateremu sicer prav gotovo ne manjka »resnega In dobro komentiranega materiala« iz nacistične preteklosti
Solastnica dUsseldorfškega podjetja Elsa Hocheder pravi:	»Toliko
grdega je že bilo doslej rečeno na račun nacistične dobe! Mislili smo, kaj bi bilo, če bi dali ljudem tudi nekaj simpatičnega!«
Nič simpatičnega pa na plošči »Govori in pesmi nacistične Nemčije« — za katero je podjetje delalo reklamo leta 1959 — niso mogli
zapleni.
Brihtna Elsa Hocheder pa Je izkoristila Javno diskusijo, ki je toliko pomagala reklami njenih izdelkov in kmalu vrgla na trg novo verzijo, očiščeno inkriminiranih pesmi in z blagimi »demokratičnimi« medtekstl. »To je bil uspeh!« — se je pohvalila.
Tudi ta je sicer prišla prej pred sodišče, toda zvezna Instanca Jc končno vendarle dovolila, da se ta plošča prodaja v neomejenih količinah.
Da bi državnemu tožilcu onemogočila neposredni postopek proti podjetju, je Elsa Hocheder v nekem studiu v Solingenu naročila le eno matrico »Koncerta pa željah za Wehrmacht», same plošče pa Je Izdelalo ameriško podjetje »The Do-cumentary Serles — New York». Podjetje Hocheder Jih Je le uvažalo v Zahodno Nemčijo.
Elsa Hocheder sedaj pričakuje ponovno reprizo sodnega procesa, ki bi, kot prvi, mogel služiti kot reklama za njene Izdelke. Medtem pa dela reklamo za nemsko-ameri-ško koprodukcij"
države in pregledal 200 filmov, od katerih je izbral 75.
Se vedno pa se ni polegla polemika v zvezi z ameriškim filmom «Lilith», ki so ga umaknili s festivala in tako še pred pričetkom ustvarili prvi »škandal ». Rpžiser filma Robert Ros-sen je na tiskovni konferenci v Neto Yorku zelo ostro napadel ravnatelja beneškega festivala Lutgija Chiarinija, češ da je ta film slabo ocenil, preden ga je sploh videl. Rossen pravi, da je kriv celotni pripravljalni odbor festivala, ki se je postavil na stališče, da lahko ocenjuje filme, do česar pa nima nobene pravice.
• » •
V ponedeljek se je v Ankaranu začel seminar za študente, predvsem za funkcionarje Zveze študentov Jugoslavije. Na programu seminarja, ki ho trajal šest dni, je napovedano tudi več predavanj. Stane Kavčič bo govoril o vlogi družbenopolitičnih organizacij in o samoupravljanju, Beno Zupančič o stanju v slovenski kulturi. Marko Bulc o spremembah v našem gospodarstvu, predsednik 7.3 ljubljanske univerze Tone Zimšek pa bo analiziral poglavitne slabosti Zveze Študentov in govb-ril n smernicah za prihodnje delo. Na programu seminarja i* še več drugih predavanj ter razprave.
• • *
Zagrel ški baletni ansambel bo te dni odpotoval v Salzburg, k-er bo nastopil na tainka'šnjih poletnih prireditvah Zagrebški •*-metniki bodo r Salzburgu nas topili Z ((Romeom -n Julijo«. «/.<• gendo o Josifu«, «i'l< vekom pred zrcaloma in »Polanskimi plest«-Solisti v teh Palet”ih prireditvah bo do Dušanka Silvu s Mil«* rad Miknvič. Aleksej ju-ieuič ter Maja Bezjak.
• • «
Gledališče šivan Zate« na K®' ki se je odločilo, da oh k iiu-v te ga leta prične z delom baletni studio, ki pa je osnoonlo gledališče V štirih letih nečem« šole bodo pojenct obvladali gradivo šestletnega šolanja. Gledališče doslej ni uspelo nngačlrat' dovolj baletnih nlesnl-rv pa se ie zato sedaj odločilo, da začne vzgaiati baletni kader z lastnimi iredstv
ARABSKI SVET IN TUJA VOJAŠKA OPORIŠČA
Nujna je odprava nevarnih činiteljev starega in novega kolonializma
Pomen Cipra za arabske dežele - Aden predstavlja na Srednjem vzhodu pravcati britanski «bunker» ■ Napori za odpravo tujih oporišč ■ Kakšne vsote sta Britanija in ZDA plačevali nekaterim deželam, da sta na njihovem ozemlju lahko imeli svoje čete
Ciprska kriza in ona na Daljnem vzhodu sta zdaj še bolj okrepili zahtevo arabskih dežel po brezpogojni odpravi zahodnih vojaških oporišč na področju arao-skega sveta. Kot so arabski komentatorji ob priliki turškega napada na Ciper, s poudarkom izražali svojo podporo Ciprčanom v njihovem naporu za ohranitev lastne neodvisnosti ter integritete, tako so obenem vztrajali, da se odpravijo tudi vojaška oporišča na tem otoku. Za arabske dežele predstavljajo ameriška in britanska oporišča na Cipru, v Libiji, Adenu, v Dahranu itd. neposredno grožnjo, služijo napadalnim namenom in onemogočajo nacionalno neodvisnost dežel, katerim »o bila vsiljena.
Ni potrebno daleč iskati te dokaze. Leta 1956 — a danes se na to še vsi spominjajo — je Ciper proti svoji volji bil glavna izhodiščna točka tristranskega napada na Egipt. Istemu namenu, da-siravno v manjši meri, so tedaj ■lužila tudi britanska vojaška o-porišča v Libiji, Adenu, Habaniji (Irak). Dve leti kasneje pa so ZDA in Velika Britanija uporabile oporišča na Srednjem vzhodu za neposreden vojaški poseg v Libanonu in Jordaniji.
Aden je bil v arabskem svetu, na Srednjem vzhodu, v Perzijskem zalivu in na Indijskem o-ceanu tudi odskočna deska za pohod, ki se je zaključil z razpadom, oziroma propastjo neodvisnosti Omana. Bilo je to leta 1957. Po umiku Saudske Arabije, Je oporišče v Adenu postalo središče pomoči monarhističnim u-pornikom na severu Jemena. Vse diverzantske akcije proti Jemenu so organizirane v Adenu, brez katerega bi se vprašanje šejka iz Bajhana, manjših sultanov, »federacije« in nasploh vprašanje neodvisnosti juga ne postavljajo. Z letališča v Adenu danes vsakodnevno odhaja na desetine vojaških letal na razne kazenske polete proti Radfanu, Datini, Dali-ju itd. Vsi «neredi» v vzhodni Afriki imajo neko določeno zvezo z Adenom in oporišči v Libiji.
Ameriško oporišče v Dahranu — nekakšna petrolejska zaščitnica, kot vsa ostala na Srednjem vzhodu — ima v nekem smislu tudi vlogo ščita, s pomočjo katerega se ohranja režim. Pred nedavnim, nekaj dni pred incidentom v Ton-kinškem zalivu, Je bilo izjemno stanje proglašeno v ogromnem ameriškem oporišču Wheelusu, v Libiji.
Vsa zahodna oporišča v arabskem svetu so se pojavila v teku oziroma ob koncu druge svetovne vojne, ko so te dežele še bile bolj ali manj odvisne. To stanje se je spremenilo z razmahom osvobodilnih gibanj. Zgodovinsko le bržkone 1. 1956 najpomembnejši dogodek predstavljala odprava britanskega vojaškega oporišča v Suezu -— največjega na Srednjem vzhodu nasploh, katerega naprave so stale okrog 500 milijonov funtov šterlingov. Dve Jeti kasneje je v Bagdadu padla vlada Nuri Salda, hkrati z njo Pa tudi britansko letalsko oporišče v Habaniji. Pod pritiskom arabskega javnega mnenja so 1. 1957 bila v Jordaniji izpraznjena oporišča Akaba in Mafrak, a do podobnega procesa je prišlo v deželah Magreba, kjer so Alžirija, Tunizija in Maroko pristopili k Postopni odpravi ameriških in francoskih oporišč.
V sedanjem trenutku je akcija Arabske lige osredotočena na odpravo britanskih in ameriških vo-Jaških oporišč v Libiji. Pobudo *a to je dal Naser v svojem govoru konec decembra preteklega leta, ko Je bil postavil zahtevo Po odpravi oporišč od Cipra in Libije do Adena in Dahrana. V *em smislu je tudi libijsko Javno mnenje opravilo na svojo vlado določen pritisk, nakar je parlament sprejel resolucijo, v kateri Je — v kolikor bi pogajanja ne dala rezultata — bila predvidena enostranska odpoved pogodb nanašajočih se na oporišča.
Pogajanja so se v Londonu zabela že spomladi, nadaljujejo pa se te dni. Doslej Je bil dosežen •porazum samo o delni evakua-eiji čet, ne pa p odpravi oporišč, * do same evakuacije bi moralo Priti do konca leta. Britanija bi m°rala zapustiti tudi oporišče El Adam pri Tobruku (bližje Kairu *°t Tripolisu) in še neko drugo Prl Tripolisu, obe zelo pomemb-za imperialistične namene na Srednjem in Daljnem vzhodu. Brl-tknija je vladi v Tripolisu za to, d«'1 je lahko imela tu svoje čete, Plačevala letno 3 milijone 700 tisoč funtov šterlingov, a Je da-
nes ta denar Libiji, po odkritju velikih petrolejskih ležišč, mnogo manj potreben kot nekoč.
Ameriško oporišče Wheelus, ki je od Tripolisa oddaljeno kakih sedem milj, je washingtonski vladi bilo dano na razpolago za dobo 20 let., in to za letno vsoto 45 milijonov dolarjev, začenši od
1.	1954. Po ameriških podatkih
so ustrezne naprave tu stale o-krog 100 milijonov dolarjev.
Deseta obletnica sporazumov z ZDA glede omenjenih oporišč bo letos septembra, prav v trenutku drugega zasedanja poglavarjev a-rabskih dežel. Zasedanje bo v Aleksandriji, se pravi nedaleč od libijske meje. A gotovo je, da bodo arabske dežele podprle libijsko zahtevo po odpravi teh oporišč, oziroma, da se takšen proces pospeši, in to tako v primeru Velike Britanije kot ZDA.
Vtem pa bo neogibno moralo biti postavljeno tudi vprašanje oporišča v Dahranu, na ozemlju Saudske Arabije. O tem oporišču se že dolgo molči, prav gotovo pa je, da bo arabsko javno mnenje zahtevalo od saudske vlade konkretno obveznost za njegovo skorajšnjo odpravo. Nov vir zaskrbljenosti — kar bo gotovo na dnevnem redu «samita» v Aleksandriji — predstavljajo v arabskem svetu tudi sporazumi, ki so bili med ciprsko krizo sklenjeni med Londonom in šejkom iz Bah-reina. Po teh sporazumih bi Velika Britanija na tem otoku imela svoje oporišče za dobo 30 let. Čedalje bolj je čuti mnenje, da bi Bahrein- mogel zamenjati Aden, ker se pač temelji tega že nevarno majejo.
Aden, središče enega od redkih področij, kjer se je kolonializem
še ohranil v svoji najbolj »klasični« obliki — predstavlja trenutno eno najvažnejših vprašanj arabskega sveta. Kar arabske dežele v njegovem primeru lahko store in kar se od drugega zasedanja njihovih poglavarjev rudi pričakuje, je sistematična borha za njegovo osvoboditev, kakor tudi vsestranska pomoč osvoDodii-nemu gibanju. Tembolj, ker doslej ta pomoč arabskemu jugu ni bila niti splošno arabska niti sistematična.
Nedvomno je, potemtakem, da bodo arabske dežele, v splošni svetovni situaciji in še posebej glede na ono na Daljnem vzhodu, odločno postavile vprašanje tujih vojaških oporišč, kot eno najbolj perečih, in to tako na »samitu« v Aleksandriji kot na skorajšnji konferenci neangažiranih v Kairu.
FAIK DIZDAREVIC

Obala v Lazaretu v mraku
(Foto M. Magajna)
IIIIIHIIIIIIUIIIIIIIlllllllllllliiiHilllllllll,llliliilflli|l||,|||i,i,|,,,,|,,,,|,,i|,,,,l|l,UII1|11|1||,,,||I,|IIIIII1,lll|,1|lllllllllllll,|lll,,l,,(lmllll,(llll|I||||)(||(1||1||(|||||||||||||||M|(|(|||1|||U|(|I||1|1|1|1|||(|)|i|||||I|(|I|I||lUj|1(|1(|||I(|||1|1|(I|||11(n||||111||1I|1|(||||||1|||(|1|1((||1|1||||||1(I||l||^|||'|
ČLOVEK VEDNO TEMELJITEJE ODKRIVA TAJNOSTI ORGANIZMA
Naš neprekosijivi laboratorij - jetra
so neprestano na straži
iir............................. t.	msmtma
čez deset dni se bo v Ljubljani začel 10. mednarodni vinski sejem, ki bo trajal do 6. septembra in na katerem bo sodelovalo 25 držav s 1.300 vzorci vin. Na sliki eden od uradnih ocenjevalcev vin.
iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiitiiiiiiii
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
G. T alleri v «Rossoni
Ko je Giot>anni Talleri prvič razstavljal, narn je pokazal y Ros-somjevt galeriji samo tuširanke z razlivajočimi se odtenki črnin. Kritika mu je tedaj priznala prodorno izraznost oblikovanja v impresionistično prekvašenem ekspresionizmu. Te odlike ustvarjanja je Talleri uveljavil tudi na svoji zadnji osebni razstavi v Občinski galeriji. Presenetil pa nas je tedaj še z olji, v katerih je poskušal posnemati slikarsko tako učinkoviti način razlivajočih se obrisov svojih tuši-rank. V tem nelahkem prizadevanju tehnične narave je pa polno uspel v enajstih oljih, ki jih poleg enajstih tuširank, sfdaj razstavlja v Gradežu v dvorcu Medici.
Priznati moramo, da Talleri ne stremi za tem, da bi se laskal letovišč« emu okusu kraja, niti umetniškim zahtevam povprečnih tujih gostov. Kajti obe platni, ki podajata okolje starega Gradeča in pristan, sta izdelani s skoro nasilno zgoščenostjo motivnega občutja. Enako krepko je obdelana zasnova velikih olj. «ldtla« z goslači in «Koncert zanjo«, v katerih utripajoča barvna pestrost posrečeno skladno nadomešča likonno ponazoritev glasbe.
Nedvomno je v Tallerjevih slikah mnogo prirodnega čuta za neposredni prenos umetniških dojemanj. Tako je povsem prepričljivo podal neodoljivi gon severnjakov za žarom toplote juga v izredno podoiivljenem olju »Končno na morju«, fci je potep «Razgovora na soncu« gotobo najboljše delo te razstave zaradi zadržane enotnosti barv sonca tn morja in golih ljudi »germanskih« oblik, ki so vshičeni obstali pred veličastno morsko gladino, kot nekoč pred tisočletji njih predniki.
Kot povedano, v Tallerijevi u-metnosti m niti trohe laskanja lepotnim potrebam širšega občinstva. Slikar sledi le notranjim izbruhom domišljije in le-te z mrzlično brano ustaljuje v tuširan-kah «Apokalipsa», «lzgon iz rajaš, uTrobentna balada» in posebno v tisti «Nasilje« imenovani, v kateri izbruh doseže brutalen višek in ki jo je morda ravno zato uprava razstavišča po nekaj dneh odstranila, da ne bt vznemirjala notranjega miru letoviščarjev, Vse to potrjuje naše mnenje, da se v Talleriju raz-vija umetnik nagonsko krepkega podajanja življenja, ki se izogiba kompromisom zaslužkarstva.
MILKO BAMBIČ
Najmanj 500 velikih in še veliko vee manjših funkcij v eni uri - Ciroza ni posledica alkohola - Hepatitis ni nevarna, ne smemo pa bolezni zanemarjati
Od vseh najrazličnejših organov človeškega telesa se s svojimi vsakdanjimi «vrhunskimi» in «stranskimi» vlogami ne more kosati nobeden z veliko žlezo, ki tehta približno poldrugi kilogram. Ta organ — žleza so jetra, ki imajo svoj položaj pod trebušno prepono na desni strani in jih z zunanje strani varu. je spodnji del reber.
Ko se vzpenjamo po stopnicah, naše mišice potrebujejo gorivo, ki se more spremeniti v energijo. Zato se dela takoj lotijo jetra, ki del svojih vsakdanjih rezerv glikogena spremenijo v glukozo. Ta služi kot hrana mišicam.
To pa je le ena izmed neštetih nalog, ki jih imajo jetra.
V	vsaki sekundi se mora organizem osvoboditi milijonov in milijonov rdečih krvnih telesc ali rdečih krvničk. Vranica jih uničuje, toda jetra, neutrudna jetra izkoriščajo posamezne sestavine teh umorjenih krvničk, posebno še železo, da bi te razkrojene sestavine spet izkoristila pri ustvarjanju novih, svežih rdečih krvničk.
Če bi ne bilo budnih jeter, bi najmanjša rana celo majhna praska na mezincu mogla postati smrtno nevarna kajti kdo bi u-stavil krvavitev. V primeru tudi neznatne rane takoj stopijo v obrambo organizma jetra ki proizvajajo tako imenovana fibro-gen in protrombin, to se pravi dva elementa, ki služita za sesir-jenje krvi, to se pravi /a to, da se krvavitev preneha.
Jetra pa dobavljajo drugim organom odnosno organizmu tudi tako imenovana protitelesca, ki nastopajo v borbi proti raznim virusom in bakterijam. Če bi ne imeli jeter, ki proizvajajo ta protitelesca, bi tudi najmanjša zastrupitev, bi tudi najmanjši mozolj mogel biti smrtno nevaren.
Vsako sekundo jetra ustvarjajo in delajo takšne kemične čudeže, da jih praktično ne moremo niti razumeti. Strokovnjaki menijo, da jetra opravijo v vsaki uri okoli 500 «vrhunskih» in še neprimerno število «stransklh» funkcij.
Kakor smo že povedali, jetra oskrbujejo mišice s potrebno e -nergijo s tem, da jim dobavljajo glukozo. Toda izrabljena glukoza se v mišicah deloma spremeni tudi v mlečno kislino. Mišice, ki izkoristijo glukozo, proizvajajo ali izločajo mlečno kislino, ki bi mogla v večjih kolčinah zastrupiti ves organizem. Da bi do tega ne prišlo, so tu jetra, ki zbirajo mlečno kislino in jo spreminjajo v glikogen, to ie v surovino za glukozo.
V	povprečju je redek tisti, ki ne uživa alkohola ali nikotina
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Vaši tekmeci vam v nobenem pogledu ne bodo dorasli. Sklep, ki ga boste sprejeli v teku večera, bo najboljši.
HOROSKOP
BIK (od 21.4. do 20.5.) Upoštevajte ponudbe, ki jih boste danes prejeli Skušajte postaviti temelje svoje bodoče sreče.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Pa zite se pred obljubami, ki bi jih utegnili dati v trenutku utrujenosti in brezbrižnosti. Srečno razpoloženje v družini.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Začenja se za vas obdobje borb, preglejte ponovno svojo organizacijo Dokajšnja zadoščenja v čustvenem pogledu.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Sreča bo
na strani vseh, ki se ukvarjajo z manjšo trgovino in industrijo. Vaše navdušenje bo zelo nalezljivo.
DEVICA (od 23.8 do 229.) V vasem poslovanju utegnejo nastopiti dokajšnje nevšečnosti. Upoštevajte občutljivost drage osebe
TEHTNICA (od 239 do 23.10.) Branite Svoj ukled in postavite se po robu tekmecem. Prijetno srečanje s prijatelji
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22 11.1 Izkoristite podporo, ki vam jo nudi vplivna osebnost. Neko čustvo postaja čedalje bolj trdno.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) V svojem delu ne boste imeli tež-koč, delajte, kot se vam zdi najbolj pravilno. Z drago osebo ne bo prišlo do končnega razdora.
KOZOROG (od 21.12. do 20 1.) Ne vztrajajte pri nehvaležnih delih, ki vam ne zagotavljajo nobene perspektive. Skušajte odpraviti nehvaležno ljubosumnost pri dragi osebi.
VODNAR (od 21.1 do 19 2.) Ra-I zumevanje od strani predstojnikov vam bo v tem trenutku posebno dobrodošlo V čustvenih zadevah bodite trezni
RIBI (od 20.2. do 20 3 ) Vaša nonu!urnost in ugled se bosta še povečala. Površne čustvene pustolovščine vam ne bodo omogočile prave sreče.
in tudi raznih zdravil, v katerih je večja ali manjša količina raznih strupov. Na srečo ima naš organizem na razpolago jetra, ki vse te strupe sprejemajo in jih' blažijo, da jih more organizem izkoristiti, seveda v kolikor njihova količina ni pretirana.
Jetra pomagajo tudi pri vzdrževanju ravnotežja hormonov. Brez jeter, ki uravnavajo pretirano število hormonov, ki jih izloča ščitna žleza, bi od našega telesa ostalo le okostje. Jetra namreč uničujejo vse odvečne hormone, hkrati pa služijo tudi kot »skladišče« najosnovnejših vitaminov A, D, pa tudi vitamina B z zelo zapleteno formulo.
Pomembnost velike žleze poudarja tudi dejstvo, da skoraj četrtina energije, ki jo daje srce, služi za njihovo oskrbovanje. Edino pljuča dobivajo od srca več kot dobivajo jetra. Kot vsi organi, tako tudi jetra sprejemajo kisik skozi arterije. Toda tista kri, ki prihaja iz ven, katere prihajajo iz črevesja, mora najprej skozi jetra, da jo ta očistijo vseh nevarnih sestavin, ki jih je kri tam «spotoma» pobrala.
Jetra pa imajo še eno zelo pomembno lastnost: so namreč raztegljiva. Zaradi te svoje lastnosti služijo kot rezervoar odvečne krvi, ki bi močno utrujala srce, če bi je jetra ne držala v rezervi.
Toda vse te številne funkcije, ki jih imajo jetra, imajo tudi svojo šibko stran. Otežkočajo namreč določanje diagnoze v primeru obolenja jeter samih, Tu se npr. pogosto greši pri diagnosticiranju raka na pankreasu, v želodcu, v črevesju itd. V začetku so simptomi nejasni: .-utrujenost, bruhanje, omotičnost, tako da v začetku vsi zdravniki menijo, da gre za raka in ga začno zdraviti. V resnici pa so bolna le jetra .
Gotovi znaki bolezni na Jetrih se dajo opaziti šele tedaj, ko so jetra resno prizadeta in ko postaja zdravljenje že težje. Tedaj se dogaja, da se glavne celice jeter, ki jih uničuje določena bolezen, zamenjajo z nekim tkivom, ki ne koristi ničemer, ki pa preprečuje normalno kroženje krvi. Obolela jetra niso sposobna dobavljati tiste sestavine, ki 90 potrebne za sesirjanje krvi in more zato priti do hujših krvavitev. V takih primerih moremo pri tako obolelih ljudeh videti na obrazu m v gornjem delu telesa tako imenovane «zvezde», ki jih sestavljajo male kapilarne žilice pod kožo.
Do pred nedavnim so to bili gotovi znaki smrti. Od petih bolnikov, ki so imeli na sebi takšne znake, trije gotovo niso bolezni preživeli. Na račun sodobne medicine pa ti znaki niso več znaki smrti, pač pa se bolezen o-zdravi tudi v primeru, če se pozno odkrije.
Zlatenica, ki se pogosto smatra kot boleze.i jeter, je v stvari le znak bolezni. Sicer pa vse tisto, kar povzroča množično uničevanje rdečih krvničk, kot so pik kače, malarija in-podobno, povečuje oblikovanje rumenih pigmentov, ki more'o povzročiti značilno rumeno barvo kože.
Cirozo pogosto spremlja uničenje bistvenih celic jeter Dolgo so cirozo pripisovati učinku alkohola Danes se smatra, da ie ciroza prsledica močne prehrane. Ciroza se pojavlja tudi pri mu-
slimanih, ki alkohola sploh ne uživajo. Mnogo pogosteje jo srečujemo pri azijskih narodih, ki žive v glavnem od riža, kot pa npr, pri prebivalcih ZDA, ki uživajo mnogo mesa in v splošnem močno hrano.
Hepatitis, ki je gotovo manj nevarna bolezen, kot ciroza, prav tako ni bolezen, ki bi jo lahko podcenjevali. Gre za vnetje jeter, ki jo povzroča neki virus. Smrtnost od hepatitisa pa n(.velika: ena smrt na 500 obolenj. Ta bolezen pa je nekoč desetka-la Napoleonovo vojsko v Egiptu in povzročila velike težave ameriški vojski v Italiji v času druge svetovne vojne. Tudi Rommelovi vojski v Severni Afriki ni hepatitis prizanašal. Ugotovili so. da je hepatitis posledica zastrupitve, po navadi s slabo vodo
Zdravljenje hepatitisa traja mesece in mesece in je podobno zdravljenju ciroze: abstinenca, torej nič alkohola, pač pa več mleka, in beljakovinasta hrana z večjo količino B vitamina.
Kot »uteha« more služiti spoznanje, da vse bolezni jeter prihajajo v glavnem od prehrane in pijače, pa čeprav se ne ve točno, katera hrana škoduje.
Na koncu še eng zanimivost v zvezi z jetri. Jetra so potencialno nesmrtna. Pogosto se dogodi, da ciroza uniči tudi 90 odst. jetrnih celic in vendar jetra vse to nadomestijo. To so lepo prikazali z raznimi poskusi na psih. Na srečo so jetra tako odporna in s tem, da obnavljajo same sebe, skrbijo za to, da organizem deluje čimbolje. Organizem pa more delovati le, če jetra delujejo dobro; zato moramo na jetra paziti.
Elektronski stroji kot pomožna
didaktična sredstva
V 40 minutah more moskovski «0 M - 9 • družba» preizkusiti znanje celega razreda - Človeka pa ne bo nikoli zamenjal
Zadnjič smo pisali, da je na sovjetskih visokih šolah vpisanih nad 3 milijone študentov. Ustrezno s tem je na sovjetskih visokih šolah zelo veliko tudi učnega osebja. In vendar se v Sovjetski zvezi ukvarjajo tudi s tem, kako bi profesorja zamenjal — stroj. To zveni nekoliko čudno, toda na univerzi, ki nosi ime po Lumum-bi, je oddelek, kakršnega nima nobena sovjetska višja ali srednja šola. Je to oddelek za teleradio-kinematografsko poučevanje.
Kakor nam že samo ime pove, gre za napravo za poučevanje na daljavo, preko radia in tudi s pomočjo kinematografije. Ustavimo se pri tem in si to napravo razčlenimo. Dejansko gre, kot pravi dekan oddelka Vladimir Sjak-nov, za dve elektronski napravi, in sicer ena se imenuje »Družba — I.» druga pa je «OM — 9 — družba«.
»Družba — I.» je sposobna v dvajsetih minutah obdelati snov, za katero bi strokovnjak-profesor porabil najmanj dve uri. Toda elektronski stroj «Družba — I.» ne razlaga morda bolj naglo, pač pa ima zelo zgoščeno snov, iz katere je izločeno vse, kar pri predavanju ni nujno potrebno.
Velika prednost te elektronske naprave pred «živo silo«, to se pravi pred profesorjem, je tudi v tem, da »Družba — I.» ne posreduje le informacij, torej ne le da razlaga, pač pa jih sproti ilustrira, s tem da na platno projicira sheme, diagrame, fotografije, risbe, skratka vse, kar je potrebno za razlago snovi.
Prej smo rekli, da ima univerza ki nosi ime po afriškem junaku, tudi elektronsko napravo «OM — 9 — družba«. Ta elektronska na prava je bila sestavljena po programu več znanstvenih panog in more kontrolirati tudi znanje študenta ter mu hkrati nakazati, na katerem področju snovi ni dovolj pripravljen. Elektronska naprava more torej vršiti hkrati nalogo profesorja kot predavatelja In tudi profesorja, ki nadzira znanje odnosno uspehe. Naprava «OM — 9 — družba« more v določenem kratkem roku »izprašati« ves razred.
Napravo so postavili v eni izmed predavalnic za notmalno fiziologijo. Seveda je ta dvorana nekoliko drugačna od ostalih, kajti namesto običajne šolske table je tu belo platno, kot v kinematografu. Poleg tega je tu tudi svetleč se panel. Glavni vodja v tej dvorani je. i profesor Konstantin Kullanda, ki pravi:
»Študent, ki bi pred resničnimi izpiti hotel napraviti majhen izpit pred elektronskim strojem «OM
—	9 — družba«, se približa komandni tabli in pritisne gumb. Na platnu se prikaže vprašanje in hkrati tudi štirje odgovori, od katerih pa je le eden točen, odnosno najbolj popoln. Ce študent izbere ta odgovor, se prižge žarnica, kar pomeni, da je njegov odgovor pozitiven. S tem je bil študent tudi ocenjen. Nato sledi drugo vprašanje z ustreznimi odgovori itd. Seveda odgovor ni vedno točen, ali vsaj ne popoln in tedaj naprava postavi študentu tako imenovano orlentativno vprašanje. V primeru, če študent spet ne more odgovoriti na vprašanje, mu stroj nakaže napako. Seveda mora študent sam klicati na pomoč. To napravi tako, da pritisne na gumb, nad katerim piše »pomoč«.
Elektronska naprava «OM — 9
—	družba« služi v tem primeru kot — repetitor, rekli bi lahko kot neke vrste inštruktor. Lahko pa ta naprava deluje tudi kot pravi izpraševalec. V tem primeru vsak študent dobi dva listka, ki mu služita za določitev odgovora. Profesor Konstantin Kullanda pripravi stroj, ki začne delovati: na platnu na steni se pojavi prvo
vprašanje s štirimi odgovori. Kateri odgovor je najbolj pravilen? Študent nima veliko časa na razpolago, kajti že elektronska naprava mu dodeli toliko časa, kolikor ustreza zapletenosti vprašanja. Ko mine določen čas, stroj opozori: «Preostala je še ena minuta!«. Stroj še enkrat ponovi opozorilo in ko minuta mine, se na platnu pojavi že drugo vprašanje. Vse to gre avtomatično. Brž ko je profesor Kullanda sprožil stroj, se vse odvija normalno, seveda v razmerju s tem, kako je eno ali drugo vprašanje bolj težavno odnosno zapleteno, o čemer odloča sam stroj.
V splošnem more elektronska naprava «OM — 9 — družba« v 40 minutah postaviti v povprečju 17 vprašanj, pred strojem pa se zvrsti določeno število študentov, o čemer odloča profesor. Od postavljenih vprašanj gre en »odgovor« profesorju, drugi, «kontrolni» odgovor, pa študentu odnosno študentom. Na svetlobnem panelu se pojavi napis: »Kontrolirajte svoje znanje«. Sledi vrsta odgovorov. Cez kako minuto študent odnosno študentje lahko kontrolirajo svoje odgovore s pravimi, to je točnimi odgovori, ki jih je dal stroj in se lahko sami ocenjujejo
Izpit v tem primeru ne traja dolgo, zato more stroj v določenem vsekakor krajšem času »Izprašati« ves razred. Pri tem pa ne gre toliko za 'samo izpraševanje, odnosno za to, da se prihrani veliko časa, pač pa sta tu važna dva elementa: noben profesor ne bo v svojem izpraševanju tako temeljit, hkrati pa tako nepristranski, tako objektiven kot more biti stroj.
Seveda ne smemo že peti slave stroju, češ da bo zamenjal «živo silo« — profesorja. Sami sovjetski strokovnjaki pravijo, da te elektronske naprave, odnosno tudi popolnejše, ki jih bodo šele napravili, ne bodo nikoli zamenjale profesorja, svojega ustvarjalca. Kar je tudi logično, ker so stroji produkt in ne proizvajalec.
Po 20 letih spet našel rešiteljico
VARŠAVA, 17. — Max Frede-rich Jadoch je judovskega porekla. Njegovi starši so živeli na Madžarskem, mati je bila plesalka v budimpeštanski Operi. Kot Judinjo so jo nacisti spravili v Auschwitz, kjer je povila Maxa. Ko so mater spravili v plinsko celico, je poljski bolničarki Elizabeti Gajda uspelo priskrbeti ponarejene dokumente, s katerimi je otročička, sedanjega mladeniča Maxa, spravila v sirotišnico v Katovicah. Tu je ostal do januarja 1945, ko so ga spravili najprej v Avstrijo, nato v Italijo, nakar ‘e za njim izgubila vsako sled. Kakih 12 let je živel nato v Španiji, odkoder so ga poslali v ZDA, kjer se je ustavil v Buffalu.
Tako on s svoje strani, kot tudi poljska bolničarka Gajda, ki jo je on imel za mater,, pa sta se se začela spet iskati. S pomočjo hamburškega Rdečega križa sta končno v juniju letos prišla v stik. Pred dnevi je Max Jadoch prišel v Varšavo, kjer mu je njegova dobrotnica šele razkrila vso žalostno zgodovino njegovih otroških let. Mladenič je obiskal tudi taborišče Auschwitz, kjer je pred spomenikom žrtvam položil šopek cvetja vsem mrtvim, še posebej pa svoji materi in očetu, ki sta oba bila v njem umorjena in sežgana.
Radio Trst A
7.00 Koledar: 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slov. pesmi; 12.15 Zenski liki; 12.30 Iz glasbenih sporedov; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Ansambel «Le Tigri«; 17.20 Glasbeni kaleidoskop; 18.15 U-metnost in prireditve; 18.30 Simf. dela R. Straussa; 18.45 Assmann Quartett; 19.15 Pripovedke o narodnih junakih; nato Jug. ritmični motivi; 20.00 Šport; 20.30 Revija glasbil; 21.00 Radijska novela; 21.40 Večerni ples; 22.40 Havajski motivi; 55 Simf. glasba.
12.00	Plošče: 12.25 Tretja stran;
13.15	Kot juke-box; 13.45 Orkestralna glasba; 14.05 Furlanske pravljice; 14.35 Furlanski pevski zbori.
TOREK, 18. AVGUSTA 1964
na antologija; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. narodni plesi; 11.30 Melodije in romance; 11.45 Skladbe za godala; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.30 Nove plo-
Zaradi bolezni predsednika republike je program italijanske radijske službe precej spremenjen. Ker spored sestavljajo sproti, sino primo-rani objaviti le tistega, ki ga objavlja »Radiocoriere«, čeprav se ho v marsičem razlikoval od resničnega To naj bralci upoštevajo.
Koper
šče; 16.00 Program za najmlajše; 16.30 Komorna glasba; 17.25 Simf. koncert; 19.10 Plesna glasba; 20 25 N. Marfoglio: «L’altalena»; 21.50 Program z otoka Ischia.
7.15 Glasba za dobro jutro; 12.00 in 12.50 Glasba po željah; 13.40 Zenski kvartet: 14.00 Popularne melodije; 14.30 Zabavne popevke; 15.30 Domači ansambli in pevci: 16 15 Zborovsko petje; 16.45 Ponold-mcki zmenek: 17.00 Verdijeva glasba; 17 40 Glasba in fantazma- '8,00 Pr«nr>s RT,; 19 00 Marino Marini; 17.30 Prenos RL; 22 15 Orkester rarroll: 22 40 Sker ianiVv Koncert za harfo in orkester
Nacionalni program
6 30 Vreme na ital morjih: BOO Jutranji pozdrav; 9.10 Strani iz albuma; 9.45 Popevke; 10.00 Oper-
II. program
8.00	Jutranja glasba; 8.40 Poje D. Moretti; 9.00 Ital. pentagram;
9.15	Ritmi; 10.35 Nove ital. pesmi; 12.00 Danes v glasbi; 14.00 Pesmi; 15.15 Popevke; 15.34 Koncert; 16.00 Rapsodija; 16.50 Ital. narodne pesmi; 17 00 Filmske novosti; 1735 Mala enciklopedija; 17.45 RadUska revlta; 18 35 Enotni razred:	18.50 Vaši izbranci;
20.00	Pisan program; 21.00 Glasba; 22 15 Jazz.
III- program
18 30 Soanska kultura- 18 45 Dve simfoniji Stradelle; 19.15 Tuji pe-
riodični tisk: 19.30 Vsakovečemt koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Tri skladbe Szymanovskega; 21.20 Claudio Monteverdi; 22.15 Radijska črtica; 22.40 Glasba danes.
Slovenila
7.15	Lahka glasba; 8.05 Jug. nevci popevk; 8.35 Mali ansambli;
9.00	Počitniško popotovanje; 9.15 Zvoki; 9.30 Ansambel Aca Mtiller-ja; 9.45 Zagorske narodne; 10.15 Z domačih odrov; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Pozor, nimaš prednosti!; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Lahka glasba; 13.30 Priporočajo vam; 14.05 Grieg: Suita št. 2; 14.20 Slov ljudski plesi;
15.15	Zabavna glasba; 15.30 V torek na svidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Zabavna glasba;
18.00	Aktualnosti: 18.10 Koncert po željah; 19.05 Glasbene razglednice: 20.00 18 stoletie v češki glasbi; 20.20 RadUska igra; 21.26 Iz romantične literature; 22.10 Plesna glasba; 23.05 Nočni - koncert.
Ital. tele vili ja
18.00	Program za najmlajše;
20.15	Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film »Rumena zastava«; 22.40 Morske nttee: 23 00 Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.00	Dnevnik: 21 15 «Fiesta fla-menca«; 21.45 J. Pooplewell: »Je tašča in tašča«; 22.35 S'mf. koncert; 25 ‘V) Športne vesti.
Jug. televizija
NI SPOREDA.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 27.6, najnižja 19.4, ob 19. uri 25; zračni tlak 1016 pada, veter severozahodni k 2 km, vlage-. 74 odst. nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25 stopinj.
Tržaški
ne v
Danes,	TOREK. 1*. avgusta
	Helena
Sonce vzide ob 5.08 in zatone ob	
19.08. Dolžina dneva 14.00. Luna	
vzide ob	16.21 in zatone ob 0.17
Jutri,	SREDA, 1». avgusta
	Ljudevit
NA POBUDO KMETIJSKE ZADRUGE IZ TRSTA
Velik uspeh tridnevnega tabora razstave kmetijskih pridelkov na Opčinah
Tabor je obiskalo na tisoče ljudi • Veliko zanimanje za razstavo kmetijskih strojev ■ Ob dobri kapljici in prigrizku ni manjkalo zabave in veselja - Nagraditev kmetov in izžrebanje loterijskih dobitkov
Z otvoritve kmečkega tabora
Sinoči ob 24. uri se je ob zvokih plesnega orkestra zaključil tridnevni 6. Kmečki tabor, ki ga je tudi letos priredila v Prosvetnem domu na Opčinah Kmetijska zadruga iz Trsta. Na taboru je bila urejena tudi razstava kmetijskih pridelkov, kmetijskih strojev, domači vinogradniki pa so prodajali svoja odlična oela in črna vina.
V treh dneh, čeprav je bilo vmes nekaj slabih deževnih ur, se je zvrstilo na taboru na tisoče in tisoče kmetov in drugih občanov, ki so prebili na tem edinem kmečkem prazniku na našem področju, nekaj lepih ur skupaj, v družbi z znanci in prijatelji. Velik obisk, kakor tudi veliko zanimanje prebivalstva za razstavo kmetijskih pridelkov ter kmetijskih strojev in orodja, so najboljše spričevalo tega kmečkega praznika, ki je nastal v zamisli in v organizaciji Kmetijske zadruge. Tabor je sedaj postal že tako znan sirom našega področja. da se sedaj že postavlja vprašanje, kako bi ga izpopolnili in povečali, da bi dejansko postal neke vrste kmetijski praznik in razstava celotnega področja, od Devina do Lazareta, hkrati pa tudi slika celotne kmetijske dejavnosti v naši pokrajini. Seveda bi to zahtevalo večji napor ter tudi večje stroške. Zato Di bilo primerno, da bi tudi druge množične organizacije, razne kmetijske ustanove in oblasti to pobudo podprle in omogočile, da bi iz dosedanjega Kmečkega tabora zrasla še večja kmetijska manifestacija, ki naj bi zajela vsa področja kmetijskega delovanja, od pridelkov pa do kmetijskih strojev, semen, škropiv in drugih kmetijskih pripomočkov. To m samo želja naših kmetov, ki so se udeležili tabora, ampak je to tudi želja prirediteljev, ki so že lansko leto ugotovili, da je na Tržaškem vredno združiti vse sile, da se za bodoče priredi na Opčinah tabor, ki bo izraz celotne kmetijske dejavnosti v pokrajini in ki naj bi hkrati tudi povezoval razne kmetijske dejavnosti med obema obmejnima področjima.
Tabor se je začel že v petek zvečer z ljudsko veselico. V soboto, ob 10 uri pa je oila uradna otvoritev. Na otvoritvi se je zbralo mnogo kmetov, poleg prirediteljev pa so bili prisotni tudi okoliški župani, predstavnik Kmetijskega nadzorni-štva dr. Tagliaferro ter predstavniki raznih organ zaciji in ustanov. Predsednik Kmetijske zadruge Markovič je v svojem nagovoru najprej pozdravil vse prisotne, se zahvalil kmetom, ki so se udeležili razstave, ter vsem, ki so na kateri koli način pomagali pri prireditvi tabora. Predsednik je poudaril, da se je zadruga v teh šestih letih, ko prireja tabor, prepričala, da tabor mora ostati še za bodoče. Dejal pa je, da bi bilo želeti, da bi se tabora uradno udeležile še druge ustanove, tako da bi bilo breme za zadrugo manjše, ker so stroski za prireditev iz leta v leto večji. Z združenimi močmi, je poudaril predsednik, bi lahko priredili še lepšo in večjo kmečko manifestacijo.
Za njima je spiegovoril tajnik Zveze malih posestnikov Grbec, ki Je govoril tudi v imenu Kmečke zveze. Dejal je, da se je treba zahvaliti za udeležDo na tej razstavi predvsem vrtnarjem od Sv. Ane, kjer jim grozijo, da jim bodo razlastili posestva in jim uničili vrtove, ki so danes najlepši v vsej tržaški okolici Grbec je poudaril, da bi bilo to pravi zločin nad kmetijstvom na našem področju. Omenil je tudi, da sta župan in odbornik za urbanistiko obljuoila, da bo občinska uprava storila vse, da se ti vrtovi ohranijo in da se področje vrtov pri Sv. Ani izključi iz načrta za gradnjo hiš. Zato je izrazil upanje, da ne bodo uveljavili dekreta ministra za javna dela in da bodo s tem ohranili lastnikom in mestu najlepše tržaške vrtove.
Dr. Tagliaferro pa je pozdravil prisotne v imenu Kmetijskega nad-zorništva, pohvalil zadrugo za njeno lepo in koristno pobudo ter zaželel prirediteljem največji uspeh. Nato je dr. Tagliaferro govoril o številnih državnih podporah kmetijstvu tudi na Tržaškem za obnovo in okrepitev kmetijstva Otvoritveno slovesnost je zaključil predsed nik Markovič, ki se je še enkrat zahvalil vsem prisotnim ln tudi ne
katerim podjetjem, ki razstavljajo kmetijske stroje in orodje ter zaželel vsem udeležencem obilo zabave in razvedrila, nakar je vse povabil na kozarec dobrega domačega vina.
Največ ljudi se je tabora udeležilo v nedeljo, ko je bilo lepo sončno vreme. Popoldne na dvorišču Prosvetnega doma je bilo toliko ljudi, da se človek skoraj ni mogel niti premikati. Velik uspeh je imela tudi razstava kmetijskih strojev in kmetijskega orodja. Mnogo strojev in drugega orodja je bilo tudi prodanega. Toda največje zanimanje kmetov je bilo za novo ročno motorno oralo s frezo podjetja ZAF, ki ga v Trstu zastopa Kmetijskega zadruga. Ta novi kmetijski stroj še ni bil nikjer ražstavfjen in je prvič prišel pred kmetijsko javnost na openskem taboru. Vredno si ga je ogledati, ker ima po sebne značilnosti, ki mu dajejo ve like prednosti pred dosedanjimi tovrstnimi stroji. Naj povemo samo to, da stroj orje v globino do 36 cm z največjo lahkoto. Tudi u-pravljanje stroja je enostavno in ne zahteva nobenega fizičnega napora, ker ima nameščeno malovleč-no gosenico O njegovi praktični u-porabi in drugih značilnostih bomo še pisali. Velik uspeh seveda j? imela razstava kmetijskih pridelkov, prav tako so imela velik u-speh domača vina, ki so jih prodajali v stojnicah.
V nedeljo popoldne .je bila nagraditev kmetov-razstavljalcev. Komisija, ki so jo sestavljali dr Tagliaferro, dr. F. Corazza, Marij Grbec in Jusi Karis je ocenila razstavljene pridelke ter dodelila sledeče nagrade:
Za področje spodnje tržaške okolice: 1. nagrado (pokal Kmetijske zadruge) Valentin svab in Ivan Jerman od Magdalene; 2. nagrado (pokal podjetja FAISER) Alojz Debeliš od Magdalene; 3. nagrado (ko-
lajna podjetja FAISER) Josip Sche-riani iz Campor; 4. nagrado (kolajno podjetja Agraria Friulana) Alojz Kodrič od Sv. Ane;
za področje gornje tržaške okolice — Kras: 1. nagrado (pokal A-graria Friulana) Alojzija Hrovatin; 2. nagrado (kolajna podjetja FAI SER) Alojz žagar; posebno nagrado izven natečaja je dobil tudi kmet Bartolini. Silvester Kuret iz Ricmanj pa je t il nagrajen za razstavljene umetniške vaze za cvetlice.
Ob dodelitvi nagrad je ponovno spregovoril predsednik Kmečke zadruge Markovič, ki je v imenu prisotnih poslal voščila za čimprejšnje okrevanje predsedniku republike Se-gniju in generalnemu tajniku KPI Togliattiju. Med drugim je Markovič tudi poudaril, da zadruga ne zasleduje nobenih špekulativnih koristi s prireditvijo tabora, ampak stremi za tem, da omogoči kmetom, da na razstavi prikažejo svoje pridelke, da se seznanijo z novimi kmetijskimi stroji ter da se vss,j
enkrat v letu srečajo v prijetni družbi s svojimi prijatelji in znanci. Hkrati pa je Markovič pozval kmete, naj ne pozabijo, da je zadružništvo v sodobnem kmetijskem gospodarskem selo važen čini tel j za napredek kmetijstva zlasti pa za zmanjšanje režijskih stroškov. Zato bo treba v bodoče skrbeti za uveljavitev v kmetijstvu raznih zadružnih oblik zlasti pri nakupu strojev in podobno.
V nedeljo zvečer je bilo tudi žrebanje nagradne loterije tabora. Izžrebane so bile sledeče številke: 1. dobitek (50 litrov domačega vina) štev. 120—rumeni listek; 2. dobitek (75 steklenic piva Zlatorog) štev. 38— rdeči listek; 3. dobitek (škropilnica) štev. 371—rumeni listek; 4. dobitek (ročni stroj za košnjo trave v vrtovih) štev. 212—rumeni listek; 5. dobitek (žveplalnik) štev. 35—rumeni listek; 6. dobitek (kletka za ptico) štev. 104—rumeni listek.
Končno so sinoči predvajali na taboru tri filme o cvetlicah.
KLJUB VELIKEMU CESTNEMU PROMETU
Ob velikošmarenskih praznikih je bilo le malo cestnih nesreč
Bilo je nekaj trčenj vozil, a z lahkimi posledicami
Stalna policijska kontrola na vseh cestah in pravo jesensko vreme na dan velikega šmarna sta pripomogla, da črna kronika beleži samo nekaj lažjih prometnih nesreč, ki so se dogodile v teh prazničnih dneh v našem mestu.
Na predvečer velikega šmarna sta na Obrežju Ottaviano Augusto pred trgom na debelo trčila dva avtomobila. V smeri proti Ul. Giu-lio Cesare je 24-letni mehanik Lui-gi Castellani iz Ul. D’Alviano 17/1 vozil svoj fiat 500 TS 23306, v katerem sta se peljala tudi 26-letni tiskar Luigi Strohmayer iz Ulice D’Alviano 34 in 23-letni elektrome-hanik Vinicio Palliani iz iste ulice štev. 17/1.
Ko je Castellani prizovil do ze-lenjadnega trga, je trčil v fiat 2100 GO 14916, ki ga je nasproti privozil 20-letni Aldo Colombo iz Ronk, Ul. Puccini 20. Pri trčenju so se ranili vsi trije potniki v fiatu 500, ki so se ranili in pobili v glavnem po glavi in zgornjih udih. Samo Castellanija in Strohmajerja so pridržali v bolnišnici. Prvi se bo na, nevrokirurškem oddelku moral zdraviti 10 dni, drugi pa na okulističnem oddelku en teden. Pallia-niju pa so nudili samo prvo pomoč.
Illlllflllllllllllllllllllll lil lllll ■IIIIIIH1111111111111111IIIII llllllllllllllllllllll lili lili IIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIII1III1II1IIIIIIIIIUUIII lil llllll lllll lllll IIIHIIIIIUIII lllllllllllllin
OBVESTILO MESTNEGA PODJETJA ACEGAT
Od danes veljajo zvišane cene tramvajskih vozovnic
Ukinitev zelenega listka in uvedba mesečnih izkaznic za delavce - Protest tržaške federacije KPI
Ravnateljstvo Acegata sporoča, da bodo z današnjim dnem stopile v veljavo naslednje vozovnice in izkaznice z ustreznimi tarifami, ki so navedene zraven njih;
en odsek	dva odseka
proge	proge
80 L.
navaden listek
izreden listek (nočne, izredne, hitre vožnje)
škupen dokument za tri dvojna dnevna potovanja skupen dokument za šest dvojnih dnevnih potovanj Dokumente za dvojna dnevna potovanja bodo prodajali vsak ponedeljek do 8,30 v tramvajskih vozovih. Na razpolago pa bodo občinstvu tudi v prosti prodaji v naslednjih uradih, in sicer v navedenih urah:
Ul. Giulia — prodajalna listkov; Ul. Macelli (pri tramvajski remizi) prodajalna listkov: Avtobusna postaja Tržaška CIT; Avtobusno in filobusno postajališče v Miljah: ACNA ob delavnikih razen ob sobotah od 9. do 12. ure ter od 14. do 16. ure. Ob sobotah od 9. do 12. ure.
Naselje Sv. Sergeja v prodajalni št. 11 Delavskih zadrug med obratovanjem.
Ul.,Genova 6. okence št. 20 ob vseh delavnikih od 7,20 do 11,30.
Skupni dokument za dvojno dnevno vožnjo bodo koristniki lahko uporabljali samo v delavnikih tistega dne, v katerem je bil izdan. Od dveh vsakodnevnih voženj bo treba opraviti prvo pred 8,30 zjutraj, drugo pa ob kateri-sibodem času istega dne ter na katerisibodi navadni progi (z omejitvami, ki so trenutno v veljaki na progah z «enotnim agentom«), POSEBNA MESEČNA IZKAZNICA ZA DELAVCE Tarifa 1.000 L. za en odsek. Tarifa 1.200 L. za dva odseka.
S 1. septembrom letos bo Ace-gat uvedel posebno izkaznico za delavce, ki jo bodo prodajali v
50 L. 100 L. 150 L.
160 L. 240 L.
300 L.
obliki
ljaven
izdan
480 L.
skupnega dokumenta. Ve-bo za mesec, v katerem bo (za vse dni razen nedelj)., Prizadeti delavec bo lahko potoval s to izkaznico dvakrat na dan, toda prvo vožnjo bo moral opraviti pred 8.30 uro, a-drugo ob poljubnem času na katerisibodi navadni progi (istega dne seveda ter z omejitvami, ki so začasno v veljavi na progah z «enotnim agentom«). Ta potni dokument bodo prodajali pri Acegatu v Ul. Genova 6, ali pri delodajalcu. Koristnik bo moral pokazati dokument na zahtevo Acegatovih uslužbencev skupno s potrdilom, ki mu ga bo izdal delodajalec in iz katerega bo razvidno, da je prizadeti uslužben pri podjetju.
ABONMAJI
Letošnji abonmaji bodo zapadli predčasno, razen v primeru, če bo koristnik doplačal razliko v znesku, ki ga bo podjetje določilo v bližnji prihodnosti.
IZKAZNICE
Tedenske izkaznice za 12 potovanj na enem in na dveh odsekih, tedenske izkaznice za delavce, ki delajo v izmenah, za dvanajst potovanj s prostim urnikom (proga «20») ter tedenske izkaznice za 24 potovanj (proga «20»), ki so bile izdane za tekoči teden, bodo veljavne do sobote 22. avgusta.
PREHODNA DOPLAČILA
Izjemno se bodo skupni dokumenti za tri dvojne dnevne vožnje
........................................................................................................mi...........	iiiiiim .........................
KLJUB MUHASTEMU VREMENU
Veliko število meščanov izkoristilo zaporedna prosta dneva
Precej ljudi na Repentabru in v Starih Miljah-Vse ceste polne vozil-V nedelj« popoldne je povsod mrgolelo kopalcev - Okrog 20.0 00 ljudi si je ogledal« umetne o|jn je
prodajali v vozovih do 8,30 ure današnjega dne.
V zvezi z novo ureditvijo tarif Acegat smatra za potrebno, da poudari naslednje značilnosti tega u-krepa;
1.	Dvojni vozni listek (zeleni) je ukinjen. Nadomestujeta ga dokumenta za tri oziroma šest dvojnih dnevnih potovanj, tako da je cena dvojnega listka izenačena ceni navadnega listka Poudar;a se še, da je podjetje ukinilo omejitve urnika, ki je bila do sedaj v veljavi. To pomeni, da bo r-jgoče odslej naprej izkoristiti drugo vožnjo omenjenega listka tudi po 22. uri, kar ni bilo mogoče z »zelenim« listkom.
2.	Z vpeljavo posebne mesečne izkaznice za delavce bo povprečna cena ene vožnje (19,23 lir) nižja od cene ene vožnje «zelenega» listka, ki je bil do sedaj v veljavi (20 lir). Poleg tega bo na novo vpeljani listek veljal tudi v vseh prazniških dneh v tednu ter do konca službe na vseh navadnih progah.
3.	Če se upoštevajo ugodnosti, ki jih je podjetje priznalo delavcem, bo povprečni dohodek na potnika 'nižji kot v vseh drugih italijanskih mestih, čeprav bo cena navadnega listka ista.
4.	Poenostavitev tarifnega ustgp-ja bo dovolila podietju, da bolj razširi šlužbo z «enotnim agentom«. To bo pomenilo s časom občutni prihranek v režiji podjetja. Kadar se bo razširil ta ukrep na vse prevozno omrežje, bo ta prihranek, če bodo cene ostale take kot so danes, znašal okoli 500 milijonov lir letno.
Do tu poročilo Acegata Včeraj je pokrajinska upravna komisija odobrila sklep o novih tarifah Ace-£a_ta ki ga je pred dnevi sprejel tržaški občinski odbor. Prav sklep pokrajinske upravne komisije ie napotil ravnateljstvo Acegata. da je takoj sprejelo sklep, da zvišanje tarif stopi že danes v veljavo.
Sinoči je tržaška avtonomna federacija KPI izdala proglas, v katerem obtožuje KD. PSDI. PRI in PSI, da so soglasno sprejeli zgornji «prntiljudski ukreo«. Krajevni organ KPI trdi nadalje, da je občinski odbor s tem ukrfepom okrnil pravice občinskega sveta, ki edini lahko ukreja v tej zvezi. Navedena zvišanja tarif bodo stala meščane okoli 500 milijonov lir letno. Na koncu se poziva prebivalstvo, naj se udeleži protestnega zborovanja proti porastu draginje, ki bo jutri, 19. avgusta ob 19.30 na Trgu Sv. Jakoba. Govorila bosta tajnik federacije Paolo Šema in občinski svetovalec Ar-turo Calabria.
Praznik velikega šmarna, dvi
ki Je |
letos zajel kar dva dneva — soboto in nedeljo — ni potekel prav tako, kot so številni Tržačani pričakovali. Muhasto vrepae je razdelilo oba praznična dneva nekako na polovico ter odsvetovalo mnogim, da sploh zapustijo mesto in gredo na podeželje. V soboto dopoldne je bilo nebo pokrito s temnimi oblaki in kmalu potem je začelo deževati. Pihal je tudi močan veter, ki je razburkal morje ter razredčil na ulicah že maloštevilne
pg§C€.
V soboto popoldne se je vreme začelo spreminjati ter se nagibati k boljšemu. Tu pa tam je izza oblačne koprene pokukalo sonce ter dalo slutiti, da bo nedelja lepša. Ta pričakovanja so se potem tudi spolnila, saj je bil predvčerajšnji dan zelo sončen in tudi temperatura je občutno narasla.
Torej, kar se tiče velikega šmarna kot takega, se je praznik porodil z zelo slabimi obeti. Vreme je nujno pogajalo predvidene izlete Tržačanov, toda kljub temu so v soboto zjutraj številni turisti zapustili mesto ter odšli bodisi čez mejo ali pa po obalni cesti v smeri proti Tržiču, Vidmu in še dalje. Na vseh obmejnih blokih so zabeležili izredno število prehodov motoriziranih turistov. Pravcata gneča se je ustvarila kljub vremenu, ki ni obetalo nič dobrega tja do poldneva in še dlje. Na določenih mestih so avtomobili stali v treh vrstah in kljub temu da so obmejni organi delali s polno paro, je bilo treba vseeno čakati nekaj časa prej, kot se je dobilo zadnje
dovoljenje za prost odhod. Kdor se je pozneje vozil po raznih cestah Slovenije, posebno na Gorenjskem je imel priliko, da je tako rekoč na vsakem koraku srečaval avtomobile z evidenčno tablico iz Trsta.
Kar se tiče prehodov po obalni cesti pa razpolagamo s točnimi podatki, kajti v Sesljanu je deloval elektronski števec vozil, ki je zabeležil v soboto skoraj 26.000 prehodov raznih vozil. V četrtek, odnosno v petek so zabeležili skoraj 19.000 odnoso 22.000 vozil. Vsega skupaj je v treh dneh šlo po cesti mimo Sesljana okoli 67.000 vozil.
Spričo teh podatkov se torej lahko sklepa, da je dež sicer prestrašil določeno število meščanov ter jih napotil, da so v soboto (in seveda potem tudi v nedeljo) ostali v mestu in v bližnji okolici, toda tega značilnega preseljevanja ljudi v teh sodobnih pogojih življenja pa le ni zatrl. Mnogi so namreč zapustili mesto že v četrtek ali pa v petek, ko Je bilo vreme še naklonjeno tem zadnjim turističnim pobudam. Nekateri drugi pa se niso ustrašili niti sobotnega dežja, ali pa so odšli na daljše izlete celo v nedeljo zjutraj, ko je sonce spet zasijalo.
V soboto zjutraj je bil seveda zunanji videz mesta precej žalosten. Meščani so se več ali manj tiščali doma, a po ulicah je bilo srečati, posebno v nekaterih določenih urah, le tuje turiste, ki so morali obiskati mesto že zaradi neke svojevrstne turistične dolžnosti.
Kljub slabemu vremenu je pre-
Oba močno poškodovana avtomobila so odpeljali uslužbenci karoserijske delavnice Zampa.
Dva finančna stražnika, 25-letni Rosario Moschitto iz vojašnice na pomolu Fratelli Bandiera in 24-letni Antonio Amato iz Fossalona pri Gradežu, sta v soboto zjutraj postala žrtvi prometne nesreče. Ko sta se na lambreti GO 21710, ki jo je vozil Amato, peljala po Drevoredu Čampi Elisi proti lesnemu pristanišču, sta trčila v avto «an-glia» TS 38674, ki ga je nasproti privozil 60-letni Giovanni Opara in ki je tedaj začel zavijati na levo. Pri padcu z lambrete sta se oba finančna stražnika pobila in ranila po glavi in spodnih udih. Oba so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer so ju pridržali na opazovalnem oddelku s prognozo okrevanja v enem tednu vsait.
Agenti prometne policije so v soboto popoldne prihiteli na vogal Ul Milano in Ul. Trento, kjer sta trčila dva turista. S svojim fiatom 600 MI 500535 je 22-letni Mario Me-roni iz Muggioja pri Milanu, Ul. Italia 53, trčil v avto «alfa» PD 56809, ki ga je vozil 31-letni En-nio Centazzo iz Padove, Ul. D’Este št. 5. Pri nesreči se je 30-letna potnica v fiatu 600 Irma Morassut iz Milana, Ul. Pacini 60 pobila po levem sencu in kolenih. V bolnišnici so jo pridržali na nevrokirurškem oddelku. Okrevala bo v enem tednu.
Napeta prometna nesreča, ki bi lahko imela tudi hujše posledice, se je dogodila v soboto okrog 17. ure na Miramarskem drevoredu. Ob tisti uri je v smeri proti središču vozil svoj fiat 1100 TS 24981 59-letni trgovec Rinaldo Renner iz Ul. dellTndustria 32. Ko je prispel do kopališča «Ferroviario», je iz neznanih razlogov izgubil nadzorstvo nad avtom in zavozil popolnoma na levo stran ceste.
Prav tedaj je nasproti s fiatom 1100 MI 931967 privozil 51-letni Aldo Patmcco iz Milana, Ul. Desen-zano 10. Trčenje je bilo neizbežno, oba avtomobilista pa sta imela pre. cej sreče. Pri nesreči se je laže ranil samo Renner. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek zaradi udarcev po lasišču in urezov po obrazu, rokah in kolenih. Renner se bo moral zdraviti dva tedna.
USTANOVA ZA TURIZEM IN LETOVISCARSTVO TRST
Po osemnajstih stoletjih molka v
T-EATRO ROMANO
od drevi do 23. avgusta 1964 ob 21. uri
Sofoklejeva
„ELEKTRA“
prevedel Salvatore Quasimodo
☆
PROSIMO VAS, DA NAROČITE VSTOPNICE VNAPREJ
cej ljudi obiskalo tudi Repenta-bor. Že v jutranjih urah je obiskalo cerkev precej romarjev, ki so se udeležili običajne maše. Vse se je razživelo še bolj v popoldan skih urah, ko se je vreme nekoliko izboljšalo. Romarjem so se pridružili tudi turisti in običajni obiskovalci našega bližnjega Krasa, katere je privabila med drugim tudi škamperlejeva osmica (zadnja hiša od Furlanove gostilne v smeri proti cerkvi), kjer so točili odličen teran (ki ga seveda ni manjkalo tudi v drugih javnih lokalih). Po poti proti cerkvi pa so stale stojnice, kjer so prodajali pristen ovčji sir in odličen pršut. Priliv gostov je bil kar zadovoljiv. Mladina pa je v svoje strani napolnila vrtiljak in druga zabavišča v bližini.
Poleg tradicionalnega obiska Re-pentabra je treba seveda zabeležiti tudi številne turiste, ki so odšli v Stare Milje. Mnogi pa so obiskali tudi jamo pri Briščkih, ki je bila razkošno razsvetljena.
Sobotno slabo vreme, ki |e napotilo številne Tržačane, da so se zadržali doma, je seveda ugodno vplivalo na potek ognjeinetne prireditve, ki je bila v nedeljo zvečer. Računajo, da je ognjemetu prisostvovalo okoli 20.000 ljudi. Kot je znano, je na nedellski prireditvi nastopilo neko špansko podjetje, ki je storilo vse, kar je bilo v njegovih močeh, da bi zadovoljilo gledalce. Računajo, da so spustili v zrak okoli 10.000 raket, katerih naloga je bila samo ta. da povezuiejo glavne ognjemetne prizore. Tako le tržaško nebo gorelo brez odmora skozi ves čas prireditve.
Zaradi naglice
se je vespist ponesrečil
Naglica je bilR kriva necreče. katere žrtev je v petek zvečer o-kroff nolnoči postal 19-letni Arri-iro Belleno iz Mili. Zindis 27. Bel-leno se je na vespi VE 42054 peljal z vso naglico navzdol oo cesti, ki iz Boršta nelje v Boljunec. Ko je že prispel v Boliuner, je Belleno na odseku ceste, ki je bil pokrit s peskom, izgubil nadzorstvo nad vespo in se zaletel v podstavek spomenika padlih partizanov.
Pri nesreči se ie Belleno ranil no več delih telesa ter si zlomil levo nogo. 7. avtom RK so Belle-na nrepeliali v bolnišnico, kier co ga sprejeli na ortopedski oddelek. Neprevidni vesDist. kateremu .se ie takn mudilo, bo moral sedai potrneti 80 dni preden bo okreval.
Hudo ranjen otrok pri trčenju avtov
Na cesti, ki z obrežne ceste pelje v zgornji Grljan se je sinoči dogodila huda prometna nesreča. Na o-vinku sta čelno trčila dva avtomobila. Pri trčenju se je ranil šofer turinskega avta 25-letni Lucio Ri-becca iz Turina, Ul. Covier 42, ki se bo moral v bolnišnici zdraviti 10 dni zaradi lažjih ran. Hudo pa se je poškodoval 6-letni Roberto Bazo iz Ul. Hermet 3, ki se je peljal v očetovem avtu. Malega Roberta so prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo zaradi hudega udarca in rane na desni čeljusti ter šoka. Fanta je spremljal v bolnišnico njegov 33-letni oče Gior-gio.
V stanovanju je padel
Žrtev nerodnega padca je predvčerajšnjim zvečer postal 56-letni Peter Zalar, po rodu iz Postojne in stanujoč v Ul. Cisternone 53. Zalar je bil na obisku pri sorodnikih v Ul. Bonomea 36 in je v tistem stanovanju nerodno padel. Pri padcu še je pobil po čelu in desnem sencu, desni ličnici, roki in rami.
Z avtom RK so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo.
Ker ga je že dalj časa mučila živčna bolezen, si je 27-letni delavec Antonio Devita iz. Ul. Cavez-zani 1 hotel vzeti življenje. Predvčerajšnjim zvečer je Devita zaužit več uspavalnih tablet in s® ulegel na posteljo, da bi počakat na smrt.
Na srečo se je Devitova 58-let-na mati Rosa zavedla sinovega dejanja. Poklicala je rešilni avto RK, s katerim so nesrečnika odpeljali v bolnišnico. Sprejeli .so ga na prvi medicinski oddelek s prognozo okrevanja v enem tednu.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V dneh 15., 16. in 17. avgusta 1964 se je v Trstu rodilo 18 otrok, umrlo pa je 24 oseb.
UMRLI SO: 52-letna Elda Jerman por. Candotti, 37-letni Ferruccio Co-ronica, 82-letni Pietro Caracoi, 60-letna Natalia Temporini vd. Bene-vol, 64-letni Firmino Luisa, 88-letna Angela Sestan vd. Gherbaz, 74-letna Antonietta Logar, 65-letni Antonio Brandi, 79-letni Vincenzo Sossi, 60-letni Renato Visintini, 81-letna Milena Hessler vd. Strudthoff, 62-letna Ida Locatelli por. Palmino, 74-letmi Vincenzo Arbi, 51-letna Lidia Vec-chiet por. Schillani, 82-letna, Carla Boschim por. Gregorini, 42-letna Igi-nia Valenta por. Bubbini, 59-letna Teresa Jvessa por. Jurlina, 68-letna Maria Dri por. Nocera, 63-letni Silvio Trevisan, 72-letna Anna Ceili, 74-letni Michele Primosich, 84-letna Antonia Cesnik vd. Hlača, 79-letna Celestina Kabai vd. Ovidoni, 60-letna Rosa Mion.
LOTERIJA
BARI	74	37	73	46	33
CAGLIARI	81	60	30	50	45
FIRENCE	7	37	48	84	30
GENOVA	47	81	14	22	11
MILAN	20	87	22	83	56
NEAPELJ	84	80	13	86	22
PALERMO	85	32	28	21	56
RIM	62	74	39	25	59
TURIN	34	36	31	23	32
BENETKE	72	74	34	68	10
ENALOTTO
221 X 1 2 2 2 X 222
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 17. do 23.)
Alfa Salute, Ul. Giulia 1: Benus-si. Ul. Cavana 11; Picciola, Ul. O-rian-i 2; Vernari, Trg Valmaura 10; D’Ambrosi, Ul, Zorutti 19; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Ravasi-ni, Trg Liberta 6; Testa d’oro, Ul. Mazzini 43.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 17. do 23.)
D’Ambrosi, Ul. Zorutti !9; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Ravaslni, Trg Libertš 6; Testa d’oro, Ul. Mazzini 43.
Prosvetno društvo v Skednju priredi v nedeljo 30. avgusta 1964 izlet na Jezersko. Vpisovanje vsak dan razen sobote in nedelje na sedežu prosvetnega društva, Via dl Servo-la 124-1.. od 20.30 do 2130.
Slovensko planinsko društvo v Trstu priredi v nedeljo 6. septembra planinski izlet na Mangrt.
Barkovljanska sekcija KPI s sedežem pri Rumeni hiši priredi 13. sep tembra Izlet v Novo Gorico, Tolmin, Bover, k izviru Soče, na Vršič, v Kranjsko goro, na Jesenice, Bled (kjer bo kosilo) in v Ljubljano.
Darovi in prispevki
Nesreč* netnika v trolejbusu
Žrtev dokai nenavadne nesreče ie nostal v soboto zjutrai 65-letni delavec Guerrino Gei iz Ul. Goz-7t 5. Gei se ie vozil v Mobusu s Trga delia Borsa proti Trgu Goldoni Nenadoma ie moral voznik zavreti težko vozilo, da bi nrenre čil trčenje z nekim avtom. Zaradi npnadnega sunka pa ie Ge>a vd-s sedeža ter si ie nri tem izna^ml levo zapestje >n si verjetno nošVo-doval kost. Okrog 13. ure ie Gei nrjšel v bolnišnico, kjer je zaprosil za pomoč.
ENALOTTO
Natečaj št. 33
ZMAGOVITI STOLPEC
Bari	.	.	.	.	74	2
Cagliari .	.	.	81	2
Firence	. . .	7	1
Genova	,	.	.	47	X
Milan ....	20	1
Neapelj	,	.	.	84	2
Palermo . . .	85	2
Rim	. . . .	62	2
Turin . . . .	34	X
Benetke . . .	72	2
Neapelj 11	.	.	8»	2
Rim U ... *	74	2
PROVIZORIČNI za zmagovalce z 12 točkami	dobitki	
lir 2S.541.000
I I lučkami
lir
III ločkami
lir
Dokončne kvote določi o srednja komisija
•
Ohranite odrezek, da boste imeli pravico do nagrade
285.000
26.800
V	počastitev spomina pok. Mirka Obada darujeta ob obletnici smrti žena Mila in Slavica 3.000 lir za Dijaško Matico.
V	isti namen darujeta brat Janko in Marica 1.000 lir za Dijaško Matico.
Poletne prireditve
Teatro Romano 21.00 Sofoklejeva E-lektra; prevedel Salvatore Quasi-modo.
Danes:	v M1RAMAHU predstava
»Luči in zvoki«. Ob 21. in 22.15 uri v italijanščini «Massimiiliano e Carlotta«. Vozijo avtobusi s Trga Goldoni.
• * •
Petek, 21. Koper
PESMI IN RITMI JUŽNE AMERIKE Luis Alberto del Parana in ansambel «Los Paraguayos»
Sobota, 22. Izola
PESMI IN RITMI JUŽNE AMERIKE »Luis Alberto del Parana in ansambel «Los Paraguayos»
Nedelja. 23. Portorož
OSLIČKI NA STARTU Tradicionalne dirke osličkov
Nazionale 16.00 «25 ore a Soho« Prepovedano mladini.
Arcobaleno 16.00 «Queste pazze paz-ze donne« Prepovedano mladini.
Excelsior 16.00 «Cittadino dello spa-zio«.
Fenice 16.00 «11 vendicatore masche-rato« Technicolor.
Grattacieio 16.30 «La leggenda del cavaliere di fuoco« Burt Lancaster.
Alabarda 14.30 «L'Americano» Technicolor. Glenn Ford, Uršula Thiess.
Filodrammatico 16.00 «11 tulipano ne-ro» Technicolor, Alain Delon, Vir-na Lisi.
Aurora 16.30 «11 marmittone«.
Cristallo 16.30 «La pupa« Prepovedano mladini.
Capitol 16.30 «Vento di terre lonta-ne» Glenn Ford.
Garibaldi 16.00 «Improvvisamente Pesta te scorsa« — Elizabeth Taylor, Mantgomery Clift.
Impero 16.30 «1 tre Soldati«.
Moderno 16.00 #Colpo grosso al casino« Jean Gabin. Zadnji dan.
Astra 16.30 «Marco Polo« Yoco Tani.
Vittorto Veneto Revija kriminalnih filmov. 17.00 «L’incredbile spia«.
Astoria 17.00 «1 tre del Texas» Technicolor.
Abbazia Danes počitek.
Ideale 16 30 «A sud ruilano 1 tambu-ri» Technicolor.
Marconi 16.30 «Apocalisse sul fiume giallo« Technicolor. Anita Ekberg, George Marchal.
KINO NA PROSTEM
Marconi 20.15 »Apocalisse sul fiume giallo« Technicolor. Anita Ekberg, George Marchal.
Atena Diana (Ulica RevoRella, fH. št. 11) 20.30 «11 mattatore di Hol-
lywood» Jerry Levvls.
Satellite (Naselje sv. Sergija, flio-bus št. 21 Se nonov: prvi deO 20.30 «1 fucilleri del Bengala« Technicolor. Rock Hudson, Arlene Dhal.
Paradiso 20.30 «1 conquistatori del-1'Oregon« Technicolor. Fred Mac Murray.
Skedenj 20.00 (v dvorani ob 18.00) «Mare caldo« Burt Lancaster. Clark Gable.
SIRITE
PRIMORSKI DNEVNIK
Mali oglasi
PODI in pukrlvala za pode, prepri^
ge m sintetične preproge za hodnik« iz plastike, gume, Moouette in Me* raklon. Beneške zavese (tende ven«" z;ane) po meri, zastori. Clnz lava* tex, prevleke iz plastike. A. R. P* ITALPLAST — Tr* Oapedale št; *• Tel. 95-91».
ZAHVA L A
Globoko ganjena žena ln sorodniki
Alojza Pirca
se iz srca zahvaljujemo vsem, kt so nam ob hudi Izgubi bili ob strani in z nami sočustvovali, ter vsem, ki so našega predragega pokojnika spremili na zadnji poti in počastili njegov
spomin.
Posebna zahvala g. dr. Posarelliju, g. župniku, tovarišema Gombaču in Peganu za ganljiva poslovilna govora, pevskemu zboru ter darovalcem vencev in cvetja.
Žalujoči: žena Ivanka, brat Mario, nečaki in o^jali sorodniki
Salež, 17.8.1964.
Sporočamo žalostno vest, da nas Je zapustila, v 80. letu starosti, naša draga mati in nona
Celestina Ovidonis
raznašalka Primorskega dnevnika
Pogreb bo danes, dne 18. avgusta, ob 14. url iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalujoča hčerka z družino
Trst, 18. avgusta 1964
VESTI IZ KOPRSKEGA OKRAJA
Nad 5 tisoč ljudi se je udeležilo v soboto prireditve Portoroške noči
Prvo mesto v izbiri lepotic je osvojila domačinka iz Portoroža - Od Bovca do Škofij je v soboto prekoračilo mejo nad 80 tisoč turistov in izletnikov
Nad 5 tisoč ljudi je prisostvovalo v soboto zvečer eni izmed zaključnih turističnih prireditev v Portorožu. Tako imenovana Portoroška noč je postala že tradicionalna prireditev, ki vsako leto privabi na tisoče domačih in tujih turistov, letos pa so ji dali še posebno obeležje z nastopom priznanih umetnikov.
V zgodnjem mraku je dobil Portorož slavnostno obličje. Vso obalo so razsvetlili z lampiončki, z ognjemeti in umetnimi ognji. Vse vstopnice za osrednjo prireditev so bile razprodane v nekaj urah in ne stotine ljudi se je moralo zadovoljiti z opazovanjem od daleč. V prvi točki je nastopila domača folklorna skupina, ki je s svojim prikupnim programom istrskih narodnih pesmi in plesov požela tople ovacije. Nato so se zvrstili nastopajoči orkestri in gorenjski vokalni kvintet, ki je ubrano zapel nekaj popularnih narodnih pesmi.
Val priznanja sta nato požela znana beograjska komika Mija A-leksič in Žika Mitrovič; Lotila sta se predvsem družbene satire. -Skoda, da je le del občinstva razumel njihovo interpretacijo, čeprav je marsikateremu tujcu že odlična mimika Culeta Pokornega izvabila smeh.
Višek prireditve pa je bil vsekakor volitev mis Portorož 1964. Posebno komisijo, ki je ocenjevala tekmoyalke, so sestavljali skoraj izključno kiparji in kiparke, ki so-
delujejo na Formi vivi v Seči. O-cenjevali so jih s točkami od 1 do 10. Nastopilo je 18 kandidatk, ki so jih že prej izvolili v vseh večjih turističnih centrih na koprski obali. Tekmovalke so se dvakrat pojavile pred občinstvom in komisijo — najprej v večernih oblekah, nato pa v kopalnih kostumih. V nasprotju s prejšnjimi prireditvami je tokrat osvojila prvo mesto domačinka — Majda Piki iz Portoroža. To je prikupna, črnolasa študentka germanistike, stara 18 let. Drugo mesto je zasedla Tadeja Čeč, 17-letna gimnazijka iz Ljubljane,! ki se v Portorožu mudi na počitnicah. Tretje mesto na je pripadlo švedski turistki Moniki Hult, uradnici iz Stockholma.
Pozno v noč se je potem nadaljevala zabava na vseh plesiščih, ki pa jo je pozneje žal zmotd rahel dež. Domači organizatorji so kljub temu zadovoljni v f nančnem pogledu. Z letošnjim letom so napravili velik korak naprej v kva-iliteti in dpbili vzpodbudo za organizacijo še kvalitetnejših Portoroških noči v prihodnjih letih.
Naj ob koncu omenimo še to, da je bila sobota izreden dan za turistični promet na meji med Italijo in Jugoslavijo .Mejo je namreč prekoračilo od Bovca do Škofij nad
80.000	turistov in izletnikov.
Kopru javno tombolo, ki je glede obiska presegla vse tovrstne prireditve na Primorskem, Zbralo se je namreč kar 7.000 ljudi iz Kopra ter iz bližnje in daljne okolice. Sreča se je najbolj nasmehnila gospodinji Justini Glavini iz Kort nad Izolo, ki je prejela prvo nagrado avtomobil fiat 750. Drugo nagrado, televizijski sprejemnik, je prejel delavec podjetja Soča v Kopru Stane Gombač, tretjo nagrado, moped, pa 17-letna trgovska vajenka iz sežanske «Preskrbe» Branka Mihalič.
Po tomboli je bila ljudska veselica, na kateri so zabavali občinstvo «Veseli planšarji«.
V Portorožu razstava Jožeta Cesarja
V nedeljo dopoldne so odprli V Portorožu razstavo znanega tržaškega slikarja Jožeta Cesarja. U-metnik razstavlja 18 olj in 5 akvarelov. Razstava nosi naslov »Od Trsta do Zadra«. Naslov že sam po sebi pove, da gre predvsem za tematiko obmorskih pokrajin med Trstom in Zadrom. Cesar je zbral popotne vtise na platnu z izredno izrazno močjo in razstava je že v prvih dveh dneh vzbudila veliko zanimanje tudi med tujci. U-metnik je, kar zadeva stil, ostal zvest samemu sebi: za to razstavo lahko rečemo, da gre za dopolnjevanje in izpopolnjevanje, ne pa za kakršno koli novo smer.
Ob zaključku Invalidskega tedna so v nedeljo popoldne priredili v
GROZNA NESREČA PRI OBELISKU
Kolesa openskega tramvaja obglavila nesrečnega kmetovalca
Telo ponesrečenca sta pregazili dve tramvajski vozili, ker se prvi vozač zaradi hrupa v tramvaju sploh ni zavedel nesreče in jo je opazil šele vozač drugega tramvaja
Na večer velikega šmarna se je | kraj pretresljive nesreče prihiteli na Obelisku dogodila pretresljiva | karabinjerji s postaje na Opčinah smrtna nesreča. Openski tramvaj ter rešilni avto RK. Dežurni zdravnik dr. Reich pa nesrečniku ni mogel več pomagati. Ugotovil je samo smrt in izpolnil zadevno potrdilo. Toda Marchesichevo truplo ni bilo moč potegniti izpod tramvaja. Morali so prihiteti na pomoč gasilci, ki so s pomočjo premičnega žerjava premaknili tramvaj in šele potem s tračnic potegnili nesrečnikovo truplo.
Na. kraju nesreče so se ustavili tudi nekateri avtomobilisti, ki so
je povozil nesrečnika in ga obglavil, ne da bi se voznik tramvaja tega zavedel. Pod kolesi openskega tramvaja je tako našel tragično smrt 39-letni kmet Luciano Marche. sich s Scale Sante 138.
Vzroki nesreče so še zaviti v temo, čeprav vodijo karabinjerji s Postaje na Opčinah, temeljito preiskavo. Bilo je okrog 21.30, ko je na Obelisk privozil tramvaj, št: 107, ki ga je vozil 44-letni Rudolf Jugovič s Proseške ceste 28. Po' ne-' kaj minutnem postanku na postajališču je Jugovič zavozil proti Opčinam. V tramvaju je bilo vse polno ljudi, ki so govorili, zato se v tem hrušču Jugovič sploh ni zavedel, da je nekaj desetin metrov Po Obelisku s tramvajem zavozil na nesrečnega Marchesicha, ki je ležal počez na tračnicah.
Tramvaj je nesrečnika obglavil, spodnji železni deli pa so s telesa žrtve strgali srajco. Jugovič ni slišal ničesar, to je tudi potem povedal preiskovalnim organom, ne krika ne pretresljivega stokanja in kot da bi se nič ne zgodilo je privozil na glavno postajališče na Opčine.
Deset minut kasneje, ob 21.40, je na Obelisk privozil tramvaj št 106, ki ga je upravljal 51-letni Bruno Ferluga s Proseške ceste 191. Turn Perluga se je ustavil na postajališču in potem zavozi proti Opčinam. Ko pa je privozil nekaj me. ‘rov, je na tračnicah opazil nekaj belega. Bila je Marchesicheva raztrgana srajca. Ferluga je takoj zavrl, toda ^i mu uspelo, da bi tramvaj ustavil ter je še enkrat zavozil na že mrtvega Marchesi-cha, katerega so spodnji deli tramvaja dobesedno razmrcvarili.
Ferluga je skočil s tramvaja, da bi se prepričal kaj se je zgodilo m komaj na tleh se je njegovim pčem ponudil grozovit prizor. Pod tramvajskimi kolesi je ležalo razmrcvarjeno Marchesichevo truplo.
Vozač' je nemudoma poklical pomoč in nekaj minut potem so na
prisostvovali prizoru. Komaj so gasilci dvignili tramvaj, ps so se radovedneži v grozi oddaljili.
Po opravljanih formalnostih, ki so Jih izvršili karabinjerji sodnega oddelka in potem ko je namestnik republiškega prokuratorja izdal zadevno dovoljenje, so truplo nesrečnega Marchesicha prepeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem.	„ „
Kako se je dogodila nesreča? To vprašanje so si postavili tudi preiskovalni organi. Tri so možnosti. Ali je Marchesichu postalo nenadoma slabo, ko je hodil po pločniku ob tračnicah in se zgrudil na tramvajski tir, kjer ga je doletela kruta smrt, ali se je spotaknil, ko je hotel prečkati tir. Tretja možnost pa je samomor.
Marchesich je bil bolj tihega zna. čaje in je živel sam. Stanoval je na Scala Santi z materjo, oče pa mu je nedavno umrl. Vsi tisti, ki so ga poznali izključujejo možnost, da si je hotel vzeti življenje. Pred večerom, ko se je dogodila tragična nesreča, so ga videli v nekem baru v bližini sanatorija, kjer je pil. pivo. Zelo verjetno je nato Marchesich odšel peš na Napoleon, sko cesto in se nameril proti Opčinam. Ni pa izključeno, da se je ob 21. uri že vračal proti domu. Dvajset metrov pred Obeliskom pa se je na tragičen način zaključilo njegovo življenje. Nihče ga ni videl in nihče ni prisostvoval nesreči, celo tramvajski voznik Jugovič se ničesar ni zavedel, ko je s tram-
vajem povozil nesrečnika. Preiskovalni organi so vsekakor mnenja, da je Marchesicha napadla nenadna slabost ter da se je zgrudil na tramvajski tir, kjer ga je nekaj minut pozneje tramvaj obglavil.
V Ul. Udine 39 je predvčerajšnjim zjutraj v podstrešju nastal požar. Prihiteli so gasilci z dvema brizgalnama in takoj začeli gasiti ogenj. Po polurnem delu je gasilcem uspelo, da so požar, ki je povzročil 100.000 lir škode na pohištvu in zidovih, omejiti in nato pogasili do zadnje iskre. Popoldne so gasilci še enkrat pregledali pogorišče, da ne bi bila še kakšna nevarnost. Niso znani vzroki požara.
PO DANAŠNJIH SESTANKIH NA ŽUPANSTVU
Avtobusi podjetja Ribi ne bodo vozili niti danes na mestnih progah
Težave so nastale, ker Ribi ne more zaposliti šoferjev ATA, ki so še vedno v delovnem odnosu s svojim podjetjem
Vse je kazalo, da je zadeva mestnega avtobusnega prometa zginila z dnevnega reda, ko je občinski svet izglasoval sklep, da se zaupa družbi Ribi. Razvoj dogodkov zadnjih dni pa je pokazal, da je še vedno aktualna, morda bolj kot poprej. Avtobusi Ribi bi morali pričeti z vožnjami že včeraj, potem pa so pričetek službe prenesli na danes. Sinoči se je pokazalo, da tudi danes ne bo nič in postaja dan obnove prometa vedno večja neznanka
Osnovni razlog za zavlačevanje obnovitve uslužnosti je osebje ATA. Včeraj so se župan, odbornik za promet Martellani in tajnik sestali s predstavniki podjetja Ribi in s sindikalnimi organizacijami, da bi poiskali takšno rešitev tega vprašanja, ki bi po eni strani zadovoljila zahtevam delavcev, po drugi pa ustregla zahtevam meščanov, ki so že skoraj dva meseca brez dostojnih prometnih zvez.
Občinska uprava je včeraj objavila tiskovno sporočilo, v katerem pravi, da se mestna avtobusna služba, napovedana za danes, ne bo pričela. Medtem ko seznanja meščane s to novico, navaja razlog za zavlačevanje izvajanja sklepov občinskega sveta. Ta sklep je predvideval, da bi se moralo osebje ATA, ki naj bi upravljalo mestne avtobuse novega koncesionarja, odpustiti ter biti na voljo namestitvenemu uradu. Osebje še ni vpisano v sezname namestitvenega urada, ker je v delovnem odnosu s podjetjem ATA, pri katerem je samo suspendirano. Namestitveni urad zaradi tega ne more izdati dovoljenja podjetju Ribi, da bi kot novi koncesionar sprejelo te delavce v svoj stalež.
Ker se zadeva le preveč vleče in zavlačevanje škoduje ugledu mesta ter prebivalstvu, naj bi občinski predstavnik sporočil pred stavnikom sindikatov, da bo pod jetje. Ribi pričelo obratovati na mestnih progah s svojimi šoferji in tistimi, ki bodo pri roki, ter se ne bo ozirala na delavce ATA, če slednji sami ne prekinejo delovnega odnosa s svoiim delodaialcem.
Napoved Je Jasna, pa tudi zelo drastična. I/. nje izhaja, da so samo šoferji ATA tisti, ki bodo o-škodovani. Od njih se zahteva, naj se odpustijo pri ATA, da jih bo namestitveni urad vpisal v svoj seznam ter jim dal dovolje-
nje za prestop k Ribi. Nikogar pa ne zanima, kako bodo in če sploh bodo šoferji uredil-i svoje odnose z ATA, od katerega morajo prejeti denar, zavarovalnino, denar iz tovarniške blagajne, ki naj bi jo podjetje zapravilo itd. Zahtevati od delavcev, naj svojevoljno prekinejo odnose z ATA, bi pomenilo zahtevati od njih, da se za vedno in svojevoljno odpovedo vsem tem pravicam.
To pa je menda edini način, da se delavci ATA zaposlijo pri novem podjetju, kajti podjetje Ribi ni pod nobenim pogojem pripravljeno sprejeti delavce in s tem tudi obveznosti, ki jih prejšnje podjetje ni izpolnilo.
Včeraj zvečer so se v gostilni v Ul. Aguileia sestali delavci ATA
s predstavniki sindikalnih organizacij ter temeljito proučili vse plati tega vprašanja, ki zadeva kakih 50 oseb, podjetje ATA, Ribi, občino, sindikate ter še posebej goriške meščane, ki nestrpno čakajo, kdaj bodo prenehali sedanji zasilni prevozi, ki vsakdanjih potreb številnih kategorij nikakor ne morejo zadovoljiti.
Vse to se nanaša na pet mestnih prog. Kar pa zadeva izven-mestne proge v Sovodnje in na pokopališče, od katerih spada prva v pristojnost nadzorničtva za motorizacijo v Vidmu, naj povemo samo to, da je predvidena u-vedba prometa na teh progah v ponedeljek 24. avgusta s pogojem, da se bodo uredile vse sedanje sporne zadeve.
Včeraj zvečer pred Vrizovo opekarno v Krminu
Voznik se je ustrašil tovornika in zapeljal avto s ceste v jarek
Vozili se sploh nista dotaknili . Vsi trije potniki osebnega voza v bolnišnici
Zaradi strahu, ki mu ga je po- i kucnilo. Ustavilo se je v jarku s gnal v žile šofer tovornika, kateri kolesi navzgor. Vse to se je zgodilo je zapeljal na državno cesto z za- ne da bi se vozili sploh dotaknili, sebne, je šofer fiata 1100 izgubil, Vse tri. potnilce osebnega avto-oblast nad vozilom ter zavozil s ce-1 moPjia ^ z rešilnim vozom Zelene-ste v jarek Nesreča se je pripetila i križa pripelja:i v goriško civilno včeraj okoli 16. ure pred Vrizovo | bolnlSnlc0( kjer P0 Deffarija pridr-
opekarno pri Krminu.
šofer tovornika 36-letni Valerio Vecchiet iz Trsta, Šalita Zugnago štev. 26, je pripeljal prazno cisterno, last Giuseppa Vrizija lz Trsta, po zasebni poti na državno cesto pri Krminu. Ravno tisti hip, ko je sprednji del tovornika pripeljal na rob ceste, je prišel iz videmske smeri s fiatom 1100 57-letni Elio Oleoto iz Krmina, Ulica Dante 15, s katerim sta se peljala tudi njegov 24-letni sin Gianni in svak 56-ietni Enrico Deffar iz Ul. Manzoni 24 v Trstu. Oleoto je iz strahu toliko zavil na levo stran ceste, da so mu leva kolesa zapeljala po škarpi, vozilo je izgubilo ravnotežje in se pre-
niiiittiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiMiiiifiiiiitiiiiiititiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii lunin |||,||||||||l|||l||||||||l,ll||||lj|||,|,|l||m,||||mi|||||||||||||||||||||||iui
ZARADI SAMODISCIPLINE IN 17 PATRULJ NA GORIŠKIH CESTAH
Velikošmarenski prazniki potekli brez večjih prometnih nesreč
Prvi dan je slabo vreme zadržalo turiste doma - V nedeljo se je popravilo - Samo na veliki šmaren 70.000 vozil na naših cestah
Him na
Timmrk-
predvaja danes, dne 18. t. m. z začetkom ob 18. uri v dvorani, °b 20. uri na prostem barvni film
IL GENERALE N0N Sl ARRENDE
(GENERAL SE NE PREDA)
IGRAJO: Peter Sellers — Dany Robin — John Fr a ser — Cyril Cusack — Margaret Leighton
KlfllO «1K1S» PROSEK
Predvaja danes, dne 18. t. m. z začetkom ob 19.30 uri Paramount film:
TRA MOGLIE E MARITO
(MED MOŽEM IN ŽENO)
KOMEDIJA!
IGRAJO: Janet Lcigh — Van Johnson — Shelley VVInters
S.

Pročelje stolpnice Ima na severni strani vse polno betonskih izrastkov, ki sl jih je projektant zato izmislil, da bi tudi a te strani prisl-jalo v notranje prostore dovolj sončnih žarkov
Velikošmarenski prazniki so mimo. Medtem ko so kar zadeva vreme samo do polovice zadostili željam turistov, saj je v soboto nekoliko deževalo, pa so se po drugi strani dobro iztekli, ker ni bilo prometnih nesreč, ki bi motile praznično razpoloženje.
Kot zadnja tri leta je tudi na letošnji veliki šmaren deževalo. Slabo vreme smo napovedali že prejšnji teden in se nam je, na žalost, napoved uresničila. Tako je vedno, kadar se preveč pričakuje od praznikov. Zaradi tega je marsikdo v zadnjem trenutku spremenil svoj načrt. Namesto k moriu ali kam daleč od Gorice, so se meščani spravili v bližnje gostilne, v Brda, vzdolž Tržaške ceste ali pa v bližnje kraje jugoslovanskega obmejnega pasu, kjer so vsepovsod zabeležili #vse zasedeno«.
V	nedeljo, ko se je zvremenilo, pa so si poplačali vse tisto, česar prejšnji dan niso mogli uresničiti. Odšli so k morju, pa tudi v hribe.
Toda bolj kot domači so dali tem dnem pečat inozemski turisti. Števci, ki jih je namestila prometna policija, so pokazali, da je samo na dan velikega šmarna krožilo po cestah naše pokrajine okoli 70 650 vozil in da jih je bilo samo na cesti Gorica • Videm okoli 15.000. Sedemnajst izvidnic je imelo polne roke dela. Prisodilo je 170 glob, od katerih se jih je 150 zaključilo s takojšnjim plačilom globe, za o-stalih 20 pa so sestavili zapisnik.
Na mednarodnem prehodu Rdeča hiša so zabeležili oba praznika izreden promet. Samo v nedeljo se je vrnilo čezenj e potnimi listi in prepustnicami nad 7000 oaeb. Razdeljeno med potne liste in prepustnice pa smo imeli naslednji promet:
Sobota 18. avgusta Je s potnimi Usti izstopilo 2838 oseb, in sicer 2063 italijanskih državljanov, 74 Jugoslovanov, 107 Nemcev, 82 Avstrijcev in 74 Francozov. Isti dan je vstopilo 1835 oseh, in sicer 1320 Italijanov, 46 Jugoslovanov, 96 Francozov, 112 Nemcev ln 86 Avstrijcev.
V	nedeljo Je bil s potnimi listi naslednji promet: Izstopilo Je 844 oseb, in sicer 497 Italijanov, 45 Jugoslovanov, 72 Francozov, 57 Avstrijcev in 85 Nemcev itd. Vstopilo pa je 3306 oseb, in sicer 2853 Italijanov, 84 Jugoslovanov, 106 Francozov, 54 Nemcev In 52 Avstrijcev itd.
S prepustnicami je v soboto 15. avgusta izstopilo 2447 oseb (2164 italijanskih državljanov), vstopilo pa 2270 (1917 italijanskih državljanov). V nedeljo 16. avgusta je izstopilo 1450 oseb (1239 Ital. državlja-
nov), vstopilo pa 3970 oseb, od te- j ki obmejne policije ir. cariniki pri-
ga 3731 Italijanskih državljanov.
Skozi prehod Rdeča hiša je torej odšlo na izlet v dveh dneh 5963 italijanskih državljanov, vrnilo pa se jih je 9921. To so nedvomno rekordne številke, ki dokazujejo izredno prometnost prehoda Rdeča hiša. število pa niti zdaleka ne prikazuje realnega preseljevanja prebivalstva obmejnega področja, ker niso v njem zapopadeni ostali prehodi go-riškega mejnega sektorja.
Celotni promet prehoda Rdeča, hiša je v obeh smereh (s prepustnicami in potnimi listi) zabeležil prav tako rekorden rezultat: 18.669 prehodov.
Kar zadeva pripadnost potnikov posameznim državam, tedaj je bil razpon državljanstev zares velik: mejo so prekoračili poleg Italijanov in Jugoslovanov, Nemcev, Avstrijcev in Francozov še Alžirci, Argentinci, Amerikanei, Kanadčani, Švicarji, Holandci, Norvežani, Grki, Angleži, Danci In Belgijci.
Obmejne formalnosti so potekale hitro, tako da niso nastajale kolone kot na drugih prehodih ob severni meji. S tem so tudi pripadni-
spevali dobršen delež k dobremu počutju turistov.
Mož izgubil ženo med vožnjo z motociklom
Preveč lagodno sedenje na zadnjem motociklovem sedežu utegne imeti tudi dokaj neprijetne posledice. O tem nas je prepričala včerajšnja nesreča, ki «e je pripetila neki potnici na Majniei.
Emilija Kofol, siara 44 let, poročena Cosolo, se je sinoči peljala s svojim možem Giuseppom v Ron-ke, kjer stanujeta v Ulici Redipu-glia 21. Ko sta se pripeljala do gostilne Fogolar, 1e ■nož zapeljal čez kamen, ki je bil tu na asfaltu. Vozilo Je poskočilo m žena. ki je sedeli z obema nogama na eno stran, se je na vsem lepem znašla na tleh. Mož se Je na srečo ovedel. da je izgubil boljšo polovico, ter se takoj ustavil. Poskrbel Je, da so ženo odpeljali v bolnišnico z rešilnim vozom. Tamkaj so Jo pridržali na zdravijeniu za 10 dni. ker se je udarila v glavo.
žali na zdravljenju za 20 dni zaradi udarca v čelo ln dt-sno koleno, Oleo-ta za 20 dni (pod pogojem, da se mu stanje ne bo kompliciralo) zaradi rane na glavi, ran po telesu in šoka, njegovega sina Giannija pa za 10 dni, ker f-e je udaril v koleno in si' verjetno zlomil zapestje.
Na kraj nesreče je prišla prometna policija, ki je sestavila zapisnik.
V	Števerjanu pokopali Emila Dornika
V	Števerjanu so pokopali kmetovalca 44-letnega Emila Dornika iz Ščednega, ki je umrl v petek ob- 18. uri. Na zadnji poti ga je pospremila številna množica domačinov. Fokojnik se je po razpadu italijanske vojske vključil v partizanske odrede, kjer so ga Nemci zajeli ter poslali v koncentracijska taborišča, kjer je o-bolel. Po vojni se je vključil v prosvetno delo v rojstni vasi. Stalno je pel v pevskem zboru in je še letos pozimi z zborom »Briški grič* nastopil na reviji pevskih zborov v Križu Ze dali časa ga je mučila zavratna bolezen, ki mu je pretrgala nit življenja. Za njegovo krsto so nosili številne vence, med katerimi je bil tudi venec prosvetnega društva. Pevci so mu Dod vodstvom Silvana Križ-mančiča zapeli žalostinke pred hišo žalosti in na pokopališču. Zapustil je ?1 let. starega očeta, s katerim je živel. Člani prosvetnega društva izrekajo prizadetim svojcem globoko sožalje.
Iz Doberdoba
Izobesili eenik za tehtanje blaga
Občina Doberdob je edina slovenska vas na Goriškem, ki ima svojo javno tehtnico. Le-ta je na trgu nasproti šolskega poslopja.
Vaščani se je s pridom poslužujejo, da tehtajo naložena vozove, živino in podobno. Ker ne vedo, koliko se plača od tehtanja, so nekateri svetovalci na eni izmed zadnjih sej predlagali, naj se izobesi cenik plačevanja posameznih u-slug. Tako bi koristniki točno ve deli, koliko bodo morali plačati z: tehtanie.
iiiiiiiniliililMaiiiiiniinaMMinfiiiiiiiiiniiiiiiiifMiiiiiiiniiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiaaaaaaaaaaaaaaaaiaaaaaa>iaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaiiaaaaaaaaaiaamiiiiiMiiiiiiiiiiiiiv
HUDA NESREČA VČERAJ V LISERTU PRI TRŽIČU
Tovornik izsiljeval prednost ter povzročil padec motociklista
Zdravniki so mu zašili roko, ki mu jo je tovornik domala odrezal - Zlomil si je tudi obe stegnenici
Ob magistrali v Novi Gorici gradi jo stolpnico ki se visoko dviga Iznad ostalih gradenj v tem novem naselju. Izdelovalci načrtov so s tem objektom prvič zarisali vertikalo, ki se v fazi uresničevanja kar lepo ujema s horizontalo, ki predstavlja avtobusno postajo
V tržiški civilni bolnišnici so včeraj izvršili kaj nenavadno o-peracijo:	ponesrečenemu motoci-
klistu so prišili levo roko v zapestju, ki mu jo je skoraj popolnoma odrezal avtovlak.
Nesreča se je pripetila v ponedeljek zjutraj okoli 8. ure v Tržiču. Takrat se je vračal po cesti iz Trsta s svojim motociklom 41-letni Mario Battistutta iz Fiumi-cella. Iz Tržiča pa se je pripeljal z avtovlakom GO 27.117 27-letni Severino Rusalen iz Gradeč, šofer avtoprevoznika Aderina Tomaduz-za iz Ul. Udine v Gorici. Namesto da bi se šofer avtovlaka ustavil na križišču pri Lisertu ter dal prednost nasproti prihajajočemu motociklistu, je zapeljal čez cesto na levo stran proti kamionski cesti, ki pelje na Opčine. Motociklist se je zaletel ob kamion ter padel
VERDI. 17.30: «Lo spione«. J. P. Belmondo in S. Reggiani. Italijanski čmobeli film, mladini pod 14 letom vstop prepovedan: zadnja predstava ob 22.
CORSO. 17.30: «Chlamate West 11: risponde un assassino«. Alfred Llnch in K. Breck. Angleški črno. beli film. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan.
VITTORIA. 17.30: «11 grande truffa-tore«. O. W. Fischer in M. Koch. Francoski čmobeli film; zadnja predstava ob 21.30.
CENTRALE. 17.00: «Notti roventi a Tokio«, Sin Terror in Maria West. Čmobeli film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 21.30.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna ALESAN, Ul. Carducci, tel. 22-68
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 29,8 stopinje ob 14. uri, najnižjo 15 stopinj ob 6. uri. Povprečne dnevne vlage je bilo 00 odstotkov.
pod sprednja kolesa. Kolo mu je zapeljalo čez roko ter mu jo skoraj popolnoma odrezalo v zapestju; obenem si je zlomil obe stegnenici. Ponesrečenca so takoj odpeljali v bolnišnico, kjer so ga podvrgli zahtevni operaciji. Prišili so mu roko, ki je bila skoraj popolnoma odrezana. Operacija je zaenkrat uspela in zdravniki upajo, da ponesrečenec ne bo imel posledic. Na kraj nesreče je prišla patrulja prometne policije, ki je sestavila zapisnik.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Od 9. do 15. avgusta se je v gori-
ški občini rodilo 28 otrok, umrlo je 9 oseb, porok je bilo 6 in oklicev 15.
ROJSTVA: Lucio Modonut, Ele-na Ziani, Gianna Sartori, Fulvio Bressan, Daniela Zamo, Paol.o To-so, Francesca Furlani, Igor Gulin, Vania Fain, Roberto Antoni, Roberta Macera, Eirac Merljak, Paola Musina, Daniele Ursic, Sandro Medeot, Giuseppe Zuttion, Lorella Dizorz, Sandro Bevilacqua, Angela Braidot, Ugo Ceppi, Marco Marco-cig, Sandro Bernes, Corrado Pel-legrini, Alessio Boschln, Giorgio Skocaj, Nicoletta Bonassi, Roberto Tofful, Roberto Saito.
SMRTI: gospodinja 68-letna Lui-gia Cheber vd. Venica, upokojenec 69-letni Giuseppe Furlani, upokojenec 66-letni Vittorio Piol, upokojenka 64-letna Rosa Amelia Pega-sano por. Benvenuti, upokojenec 71-letni Francesco Paolo Carbone. električar 59-letni Antonio Altran, upokojenka 70-letna Teresa Spader vd, Biagi, industrijec 49-letni Fe-lice Pussini, kmetovalec 41-letni E-milio Dornik
POROKE; delavec Albino Abrami in tekstilka Vittoria Magnan, uradnik Elio Mastromonaco in bolničarka Edda Tronci, profesor Fol-co Iacobi in profesorica Leila Tren-tini, orožniški brigadir Mario Ca-rau in trgovska pomočnica Ada Lodi, ekspedlter Erminio Simone in Franca Serri. strojnik Lodovico Gorigini in gospodinja Greta Mi-Ua.
OKLICI; zidar Mario Bertolini in tekstilka Graziella Russo, mehanik Mario Battistutta in Teresa Sa-mar, delavec Gaetano Seagliarini in tekstilka Clara Stanta, zastopnik Avilo Maguolo in gospodinja Claudia Dilicher, pek Enrico Žara in sla.Učičarka Elvira Nanut, finančni podčastnik Vittorio Vac-cani in učiteljica Vilma Giansan-ti, uradnik Dario Dean in šivilja Claudia Beccari, finančni stražnik Luigi Saturno in gospodinja Giu-seppina Balzano. šofer Aldo Vogrič in gospodinja Luciana Moreale, delavec Gianfranco Russian in Barbara Thiel, mehanični kovač Fabio Zearo in delavka Dorina Tel, karabinjer Achille Giacci in gospodinja Maria D’Onofrio, zidar Carlo Turco in gospodinja Luisa Boz-zetti, financar Guido Job in gospodinja Loretta Nadalutti. geometer Sergio Menossi in gospodinja Artemisia Nelon.
Zahvala za voščila predsedniku republike
Na telegram podpreiekta dr. Lo-ricchia je splošno tajništvo predsedstva republike odgovorilo, da je družina Segni ganjena zaradi solidarnosti in voščil, ki jih je prejela ob bolezni predsednika republike ter se zanje iskreno zahvaljuje goriškemu prebivalstvu.
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnji poti našo drago mamo, sestro in nono
Frančiško Soban
vd. COTIC
se iskreno zahvaljujemo.
Posebna zahvala darovalcem cvetja, g. župniku iz Doberdoba ter vsem, ki so počastili njen spomin.
Družina GERGOLET in ostalo sorodstvo
Poljane, 18. avgusta 1964
LEP USPEH NA PLAVALNEM DVOBOJU V DIERENll
Italijanski plavalci so postavili sedem novih državnih rekordov
Daniela Beneck je sama dosegla dva rekorda ter sodelov ala pri dveh rekordih štafet
Italijanski plavalci so v dvoboju s Holandci v Dierenu dosegli več kot se je pričakovalo. Dosegli so zlasti izredno lep uspeh, potem ko ss niso nič posebno izkazali na ne davnem državnem prvenstvu. Izbolj. šali so kar sedem državnih rekor dov ter si zagotovili tudi potovanje v Tokio. Caramelli je zrušil stari rekord Lazzarija na 200 m prsno. V treh štafetah so moški zmagali, pa tudi ženske so naredile, kar so mogle v tekmi z najboljšo evropsko ekipo. Pri tem je Daniela Beneck dvakrat izboljšala rekord, zraven te. ga pa je še sodelovala v štafeti, ki je tudi postavila nov državni rekord.
Pomembno veljavo ima zlasti rezultat štafete 4X200 m. Nadalje je upoštevanja vreden rezultat moške mešane štafete. Čeprav je bila Beneck obakrat druga, sta njena časa na 100 in 400 m zelo dobra; z nekoliko boljšo tehniko pa bi Beneck tudi lahko zmagala. Zelo blizu evropskega rekorda je tudi štafeta 4X100 m prosto. Za olimpiado ne
Laura Schiezzari je na 200 m prsno pustila za seboj Marcellinijevo ter sodelovala tudi v štafeti 4x100 m mešaho, ki je dosegla nov državni rekord
Čeprav se Gianni Gross ni počutil najbolje, je vendar pripomogel k novemu državnemu rekordu v štafeti 4x100 m mešano in 4x100 m prosto
prideta v poštev samo Caramellijev rekord in rekord v ženski mešani štafeti; dokazujeta pa vendar napredek.
REZULTATI
MOŠKI
200 m metuljček; 1. Rastrelli (I) 2'17”6, 2. Possati (I) 2’18”3, 3. Lan-gerhorst (H) 2’22"9, 4. Van Lint
(H)	2’25”4.
100 m prosto: 1. R. Kroon (H) 55"8, 2. Bianchi (I) 56”7, 3. Boscai-ni (I) 56”7, 4. V. Van Baalen (H) 57”4.
1500 m: I. Orlando (I) 18’30”3,
2.	J. Bontekoe (H) 18'35”6, 3. Span-garo (I) 18’40”4,	4. Ranzijn (H)
18'57"7.
Štafeta 4x100 mešano:	1. Italija
4’09”9 (nov italijanski rekord, Rora, Gross, Rastrelli, Bianchi), 2. Holandska 4’14”8.
Štafeta 4x100: 1. Holandska (Ron. nie Kroon, Vinus Van Baalen, Jan Jiskoot, Bert Sitters) 3’44"3 (nov holandski rekord), 2. Italija (Bruno Bianchi, Pietro Boscaini, Mas-simo Borracci, Gianni Gross) 3’44”4 (nov ital.rekord).
Štafeta 4x200 m: 1. Italija (Bruno Bianchi, Pietro Boscaini, Massi-mo Borracci, Gianni Gross) 8’19"8 (nov ital. rek.), 2. Holandska (R. Kroon, D. Langerhorst, A. Oudt, J. Bontekoe) 8.22”3 (nov holandski rekord).
200 m prsno: 1. Cesare Caramelli
(I)	2’39”4 (nov ital. rek.), 2. Mau-rizio Giovannini (I) 2’40”3, 3. Hen-nie Vriends (H) 2’42’’l, 4. Wieger Mensonides (H) 2’44”3.
400 m: 1. Sergio De Gregorio (I) 4’29”3,	2. Johan Bontekoe (H)
4’32”7,	3. Dik Langerhorst (H)
4’33”2, 4. Pier Paolo Spangaro (I) 4’33”6.
200 m: hrbtno: 1. Chiaffredo Rora (I) 2’18”9, 2. Ezio Della Savia (I) 2’20”3, 3. Harry Van Oseh (H) 2’20”6, 4. Jan Weetelink (H) 2’22”9.
400 m mešano:	1.	Jan Jiskoot.
(H)	5’08”4, 2. Arthur Van Oest (H)
5’15”7,	3. Francesco Spinola (I)
5’20”6, 4. Pietro Pagnini diskvalificiran.
Skoki s stolpa (10 m): 1. Italo Salice 140.51 točk, 2. Giorgio Ca-gnotto 139.48, 3. Harry Meelhuizen 117.16,	4. Leo Van Oudheusden
86.35.
ZENSKE
400 m: 1. I. Tigelaar -(H) 4'55”9,
2.	Beneck (I) 4’56”1 (nov ital. rekord), 3. F. Winkel (H)	5’08”6,
4. Cassera (I) 5'10”2.
200 m prsno: 1. Vk. Bimolt (H) 2’51”3, 2. G. Kok (H) 2'54”,	3.
Schiezzari (I) 2’59”2, 4. Marcellini
(I)	2'59”4.
100 m metuljček: 1. G. Kok (H) r07"9, 2. I. Keemskerk (H) 1’12”2,
3.	Cecchi (I) 1’13”3, 4. Noventa (I) 1’14"4.
Štafeta 4x100 m:	1. Holandska
4’13”5, 2. Italija (Saini, P. Zunini, C. Pacifici, D. Beneck) 4’20”4.
Štafeta 4x100 mešano: 1. Holandska (Ria Van Velzen, Kleni Bi-molt, Ada Kok, Terpstra) 4’39”8, 2. Italija (Luciana Massenzi, Laura Schiezzari, Anna Maria Cecchi, Daniela Beneck) 4’55”3 (nov ital. rekord).
100 m prosto: 1. Erika Terpstra (H) 1’03”, 2. Daniela Beneok (I) 1’03"3 (nov ital. rek.), 3. Winnie Van Weerdenburg (H) 1’04'T, 4. Paola Saini (I) 1’04”5.
400 m mešano: 1. Bettie Heukels (H) 5’32”6,	2. Marian Heemskerk
(H)	5’38"6, 3. Anna Maria Cecchi
(I)	5’53”5, 4. Elisabetta Noventa (I) 5’56"5.
100 m hrbtno: 1. Rta Van Velzen (H) ITI”, 2. Ineke Rymerink (H) 1T3”2, 3. Luciana Massenzi (I) 1'14”9, 4. Raffaella Cutolo (I) 1T5”6.
Skoki s stolpa (10 m): 1. Eljo Kuiler (H) 113.58 točk, 2. Bruna
Rossi (I) 86,46.
Končni rezultat:
moški: Italija - Holandska 78:57 ženske: Holandska - Italija 71:35 skupno: Holandska-Italija 128:113
Pilic je zmagal v Moskvi
V polfinalu moskovskega teniškega turnirja je Jovanovič (Jug.) premaga! Lejusa (SZ) s 6:2, 6:3, 2:6, 6:1, Pilič (Jug ) pa Metrevelija (SZ) s 6:2, 6:3, 7:5. V finalu sta se tako srečala Jugoslovana in Pilič je odpravil svojega rojaka v petih setih 5:7, 5:7, 6:2, 6:4, 6:0.
Tudi v dvoje sta zmagala Jugoslovana dvojico Grinda (Fr.) in Do-nald (N. Zel.) s 6:2. 6:3, 5:7, 6:0.
DUNAJ, 17. — Alfredo Di Stefa-no, bivši igralec pri Real Madridu, bo nastopil prvič v svojem novem klubu Espanola iz Barcelone 26. avgusta v tekmi proti avstrijski reprezentanci.
Anglež Brightwell in Poljak Badenski sta na dvoboju drug ob drugem pretekla 400 m v 46”2. Prvi je bil vendar Anglež. Ta dva bosta imela gotovo še besedo v Tokiu
PO PRVIH DVEH KOLIH JUGOSLOVANSKEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA
Olimpija-10:0 v dveh tekmah! Brez zmage C. zvezda-Partizan
Dovolj uspešen celjski Kladivar - Maribor je doma komaj rešil eno točko
V	Jugoslaviji so že odigrali — tako v I. kot v II. ligi — dve koli državnega prvenstva. Po prvih tekmah še ni mogoče kaj posebnega reči, vendar je doslej v II. ligi (zahodna skupina) zelo očiten uspeh ljubljanske Olimpije, ki je v dveh tekmah dosegla kar deset golov, ne da bi od svojih dveh nasprotnikov prejela niti enega. Slabše se godi Mariboru, ki je prvo tekmo izgubil, v drugi pa je rešil točko potem, ko so gostje že vodili z 1:0 in ni bilo več daleč do konca tekme. Kaže, da Mariboru letos še ne gre, kot bi moralo. Zadovoljen pa je lahko novi slovenski ligaš celjski Kladivar, ki je v obeh tekmah igral neodločeno, tudi v nedeljo, ko je gostoval v Bosanskem Brodu.
V	I. ligi pa Ze po dveh tekmah ni — razen Dinama — moštva, ki bi imelo poln izkupiček. Dinamo je kot gost prinesel z Reke obe točki, beograjski derby pa se je končal neodločeno. Velež, ki bo igral 19. t.m. nočno tekmo na milanski Areni proti Interju, ie izgubil z Zagrebom, majhno katastrofo pa je doživel Hajduk v Nišu. Ostalo je bilo
VEDNO BLIŽE 0L1MPIADI - VEDNO BOLJŠI REZULTATI
Boston (ZDA) in Esteves (Venezuela) kandidata za zlato kolajno na olimpiadi v Tokiu
Zelo uspešen lahkoatletski miting v Celju, na katerem so nastopili tudi italijanski atleti
Ralph Boston
Leta in leta se je držal Owen-sov svetovni rekord v skoku v daljino, ki ga je ta slavni ameriški atlet postavil še pred vojno. Po 25 letih pa je (1. 1960) prišel Ralph Boston ter z 8.21 m zrušil prejšnji rekord 8.13. Boston je bil potem nepremagljiv ter dosegel še tudi 8.24 in 8.28. Tedaj pa se je pojavil sovjetski skakalec
Ter Ovanesian ter svetovni rekord pomaknil na 8.31. Sedaj pa se je spet povrnil «stari» Boston ter izenačil svetovni rekord. Svetovni rekorder torej ni več en sam skakalec; kako pa bo na o-limpiadi?
Drugi, ki sme prav tako upravičeno upati na prvo mesto v Tokiu, je tekač Esteves iz Venezue le. Tudi on je svetovni re«tord «samo» izenačil in pretekel 100 m v golih 10 sekundah. Pred njim
vse dokaj v redu. Beograd je bil prost in torej lahko še doseže Dinamo vsaj v tem smislu, da bo imel po dveh tekmah štiri točke — če bo v nedeljo doma premagal prav Radničkega, ki je na svojem igrišču tako neusmiljeno opravil s Hajdukom.
I. ZVEZNA LIGA
Radnički - Hajduk	4:1	(3:0)
Zagreb . Velež	2:0	(1:0)
Vardar . Vojvodina	1:0	(1:0)
Sarajevo - Zeljezničar	3:1	(1:0)
Sutjeska ■ Trešnjevka	0:0	(0:0)
Rijeka . Dinamo	0:1	(0:0)
Crvena zvezda - Partizan 2:2 (1:2) Beograd prost
LESTVICA
Dinamo
Radnički
Sarajevo
Zagreb
Partizan
Zeljezničar
Trešnjevka
Hajduk
Vardar
C. zvezda
Vojvodina
Velež
Sutjeska
Beograd
Rijeka
7:0
5:2
3:1
2:0
3:2
3:3
0:0
4:5
1:2
2:2
0:1
LESTVICA
Olimpija
Šibenik
Lokomotiva
Slavonija
Sloboda
Čelik
Rudar
Kladivar
BSK
Borac
Varteks
Maribor
Istra
Split
Borovo
Famos
8 2 2 2
4 10:0 3:0 4t2 5)3 4l2 !W 5M 3:3 3:3
1:2
m
2:6
1:6
0 2:11
1 0:3
0;6
1:3
0:2
II. LIGA (ZAHOD)
sta tak uspeh dosegla Nemec Ha-ry in Kanadčan Jerome, in sicer oba pred štirimi leti. Esteves je torej postavil hipoteko za Tokio.
V Kingstonu, kjer je nastopil Boston, je postavil najboljši letošnji rezultat na svetu na 800 m Morgan Groth s časom 1’46”4, medtem ko je moral domačin Kerr z desetinko sekunde slabšim časom ostati na drugem mestu, kar se mu na domačih tekališčih še ni zgodilo.
V Celju so na slavnostni lahkoatletski prireditvi poleg jugoslovanskih tekmovalcev nastopili še italijanski atleti (srednjeprogaši in dolgoprogaši), ki se pripravljajo v Kranjski gori, ter nekaj Avstrijcev. Od domačih se je izkazal Važič, ki je tekel na 2000 m prav z namenom, da izboljša državni rekord, in je v tem tudi uspel. Zelo dober je bil tudi Italijan Carabelli na 800 m z novim rekordom za juniorje Med ženskami se je spet odlikovala Sta-mejčičeva z novim rekordom v peteroboju, medtem ko je Lube-jeva, ki je v teku na 100 m premagala Sikovec-Luncerjevo, prvič preskočila 6 m.
Nekaj rezultatov:
100 m: Zaletel 10”7. 400 m: Djani Kovač 47”5, Bosnar 49”1.	800 m:
Carabelli (It.) 1'50”3, Del Buono (It.) 1’51’T, Arese (It.) 1’50”3, Ru-bežič 1’52”2; Krogla: Jocovič 17,75 m, Tomasovič 17,72; disk: Reinitzer (Avstr.) 51.72 m; višina: Vivod 2,08 m (slovenski rekord); palica: Ara-povič 4,60 m; 2000 m: Važič 5’U”6, Kovič |16T7”2, Sommaggio (It.) 5’18”, Sacchi (It.) 5T9"6; hoja 10 km: Stefanovič 53’39"4, Tabakovič 53’40”8; Zenske: disk: Hudobivnik 41,59 m; višina:	Mrinjek 1,63 m;
100 m: Lubej 11”9, Sikovec 12”; 400 m: Maričič 57"3; daljina:	Lubej
6,04 m.
Na olimpiadi 93 držav
TOKIO, 17. Tokijskih olimpijskih iger se bo udeležilo 93 držav. Organizacijski odbor Je danes zaključil vpisovanje, še nikoli se ni nobenih olimpijskih iger udeležilo tako visoko število držav. V Rimu jih je bilo 84, kar je bilo dotedanje najvišje število.
Kot zadnja se Je vpisala Grčija, katere prijava je prispela samo 5 minut pred zaključkom vpisovanja. Med prijavljenimi so sledeče nove države, ki se doslej še niso udeležile kake ollmplade: Kambodža, Dominikanska republika. Mongolija, Nepal, Severna Koreja, Kamerun, Cad, Slonokoščena obala, Libija, Mali, Nigerija, Severna Rodezija. Senegal, Madagaskar in Tanganjika. Ker je to pot olimpiada v Aziji, se Je bo udeležilo kar 18 azijskih držav: Afganistan, Burma. Kambodža, Cejlon, Hongkong, Indija, Južna Koreja, Malezija, Mongolija. Nepal, Severna Koreja, Pakistan, Filipini, Tajvan (Nacionalistična Kitajska), Tajlandija, Vietnam, Indonezija ln Japonska. Japonska je na prvem mestu glede udeležbe v različnih športih: vpisana Je za 20 športnih panog, celo več kot SZ, ZDA, Nemčija in Italija z 18 panogami. (V eni prihodnjih številk bomo objavili seznam sodelujočih držav In pa športnih panog, v katerih bodo nastopile.)
RIM, 17. — Igralca Rome Man-fredinija bodo morali operirati na kolenu. Počivati bo moral poldrugi mesec.
Jugoslovanski atlet Simo Važič (na levi) je na nedeljskem mitingu v Celju, na katerem so nastopili tudi italijanski in avstrijski atleti, izboljšal lastni državni rekord na 2000 m s časom 5'11”6 (prej 5T.V7)
Split	.	Sloboda	1:3	(0:2)
BSK	-	Kladivar	2:2	(2:1)
Lokomotiva	. Varteks 2:1	(2:1)
Olimpija .	Borovo	4:0	(2:0)
Rudar - Famos	5:2	(2:0)
Istra	.	Šibenik	0:1	(0:0)
Maribor •	Borac	1:1	(0:0)
Slavonija -	Čelik	2:2	(2:0)
V soboto in nedeljo so bile prv« poskusne tekme nekaterih mošt** lige A in B. Moštva so imela za nasprotnike večinoma slabotne klube ali reprezentance krajev, kjer so na treningu pred pričetkom sezone, vendar ni mogoče reči, da ni bilo videti, če se bodo posamezni igralci v raznih klubih obnesli ali ne. Najbolj pomembna pa je bila tekma med Interjem in Vatesejem, saj sta oba nasprotnika iz najvišje lige, čeprav je Varese novinec. Kljub tesnemu rezultatu se je videlo, da ima Inter odlične igralce in da bo z njim zelo težko opraviti-
Rezultati:
Juventus . «De Martino*	3:0
Roma . Repr. Grosseta	14:0
Venezia • Arsiero	7:1
Inter ■ Varese	3:2
Genoa • Carassonese	6:0
Fiorentina . Viterbese	15:0
Lazio A . Lazio B	7:0
Napoli - L’Aquila	2:1
Alessandria - Lanzo Tor.	12:0
niiiffiiiimiimiimmimiiiiMiimmiiiinmnmmniiiimiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiimimHiiiiuuiiiiiiiii*
V SOBOTO JE ZMAGAL BRUNO MEALLI
Po dirki «Po Laziu določeni reprezentanti
Magni je odločil, da bodo v Sallanchesu nastopili; Adorni, Crildori, De Kosso, Durante, Mealli, Motta, Tac. cone, Zilioli; rezerve; Balnianion, Bitossi, Mugnaini, Poggiali
V sobotni nenavadno dolgi (290 km) dirki «Po Laziu» dirkači niso delali posebnih poskusov, pa čeprav jih je tehnični komisar Fiorenzo Magni opazoval zaradi določitve reprezentance, ki bo Italijo predstavljala na svetovnem prvenstvu 1964 v Sallanchesu.
Vrstni red na cilju:
1.	MEALLI BRUNO 289 km v 8.2’30”, povprečno 35,937 km na uro
2.	Fontana Marino
3.	Fantinato Bruno
4.	Azzini Carlo
4.	Vigna Marino, 6. Moscr Al-do, 7. Poggiali, 8. Durante,
9. Adorni po 19”, 10. Cribiori, 11. Zilioli, 12. Ciampi, lit. Taccone, 14. Dancelli, 15. Pelizzoni, 16. Conter-no, 17. Balmamion, 18. Bettinelli, 19. Galbo, 20. Bitossi, 21. Sartore, 22. Fontona, 23. Motta, 24. De Ros-so,
25. Marcoli po 26” in skoraj vsi ostali.
Lestvica moštev:
1. lgnis 73 točk, 2. Cvnar 66. 3. Lygie 62, 4. Gazzola 54, 5. Salvarani 45, 6. Legnano 37, 7. Molteni
in Carpano 33, 9. Cite 21, 10. Sprin-goil Fuchs 20, 11. Ibac 16.
Hitro po tekmi 'e Magni objavil seznam dirkačev, ki jih je izbral za Sallanches. Pri tem je nastalo majhno presenečenje, ker ni bilo pred dirko nič kaj gotovo, da bosta v reprezentanco prišla Taccone in Zilioli, medtem ko je prešel med rezerve Balmanion, ki je bil že skoraj gotov član moštva. Magni je svojo izbiro pojasnil, fte vedno pa je mogoča kaka izprememba.
Za sedaj je določeno, da nastopijo v Sallanchesu Vittorio Adorni, Franco Cribiori, Guldo De Rosso, Adriano Durante, Bruno Mealli. Gianni Motta. Vito Taccone ln Italo Zilioli; rezerve pa so: Franco Balmanion, Franco Bitossi, Marcel-lo Mugnaini ln Roberto Poggiali.
KVOTE:	davna,jstlce — 146.363;
enajstice — 14.385; desetice — 2.290
TiCMCtOjvbiti
Ko je John naposled opazil škrge pri nekem vodilnem psihiatru kriminalistu, se je spomnil, Ifje bi utegnil najti ljudi, ki bi mu zares pomagali.
Od tistega trenutka je, kadarkoli se Je izmuznil izpod nadzorstva Hestere, ko je bila zaposlena s pripravami za pod jarmljenje Zemlje, obiskoval norišnice, razglašal, da je pisatelj fantastičnih romanov in spraševal, če nimajo tam oskrbovancev, ki verujejo, da je množica Venerčanov na Zemlji, ki se pripravljajo, da se r°-laste vlade.
Tako se je sestal z mnogimi zanimivimi ljudmi, ki so mu vsi želeli srečo pri njegovem pogumnem podvigu, pri tem ga pa vsi opozarjali, da bi najbrž
ne bili tam, kjer so, če bi se jim ne bili vsi načrti, da ugo-nobe Venerčane, tako žalostno ponesrečili kakor njegov.
Eden izmed teh prijateljev, ki je bil več kot dovolj poučen, kajti njegova žena Venerčan-ka Je napravila to napako, da se je zaljubila vanj (ta hiba je končno povzročila, da je bila odstranjena iz človeške družbe), je Johnu Smithu zagotovil. da lahko mnoge stvari Ve-nerčanom škodujejo in jih celo usmrte na njihovem lastnem planetu, toda, kot se zdi, nič tega ne velja na našem planetu — čeprav je njegova žena nekoč mimogrede omenila, da Je samo ena stvar na Zemlji, ki bi utegnila biti usodna za sistem Venerčanov.
Končno je John Smith obiskal norišnico, katere ravnatelj mu je sporočil, da imajo oskrbovanca, ki o sebi misli, da je Venerčan. Ker ju je ravnatelj pustil sama, je vbrizg iz cvetlice potrdil pravilnost njegove slutnje.
«Jaz sem član miroljubne stranke,» je pojasnjeval, «edini njen član, ki je prišel na Zemljo. Verujemo, da bi Zemljani in Venerčani mogli živeti v miru, kakor bi morali živeti vsi ljudje, in bil bi srečen, če bi vam mogel pomagati uničiti vse člane opozicijske stranke. Le ena snov je na Zemlji, ki je smrtni strup za vsakega Vener-čana. Po pripravi in pri podajanju hrane, naprimemejše kot primes te smrtonosne snovi, si boste morali zakriti roke z rokavicami, in zato bi bilo pametno, če že sedaj pri sleherni jedi nosite rokavice ...»
To nenavadno kaprico Je bila Hestera, kakor se je zdelo, voljna prenašati zaradi varnosti, ki jo Je nudil njen zakon, predvsem pa zavoljo razkošne hrane, ki jo Je John tako skrbno pripravlja), kakor špageti na česnu z arzenikom, kakrš-
ne v povprečni restavraciji le redkokdaj dobiš.
štirinajst dni nato je John končno pripravil predpisano jed: volovski rep po bogatem fantastičnem receptu, z omako iz strupene volčje češnje, pomešano z drugimi zelmi’. Hestera Je hvalila recept, vzela si Je dvakrat, se zanimala, če je avtor recepta, ki ga ni poznala, imel škrge, in prav ko je obirala najmanjšo koščico, se je, kakor je napovedal pristaš mi-rolpubne stranke, zgrudila mrtva na tla.
Ves zavzet zaradi doseženega cilja Je John pozabil na spise in mu še na misel ni prišlo, da so v rokah nekega škrgastega pravnika, ki mu Je bilo naročeno, naj ga v primeru Heste-rine smrti ovadi.
In če je bila ta smrt spoznavna kot naravna, se je John takoj znašel v preiskovalnem zaporu, obtožen umora in sedem drugih držav Je tekmovalo za prvenstvo v vrstnem redu, če hi prva preiskava ne izpričala krivde.
Ker ni prav nič kazalo, da bi
se še kdaj mogel v miru vrniti k svojemu prejšnjemu poklicu, je John Smith odkril, kar je
vedel, in si tako pridobil svoj nesmrtni vzdevek. Posledica tega je bilo obdobje velike blaginje med izdelovalci brizgajo-čih cvetlic, ki so ugotavljale in odkrivale škrgovce.
Toda pripraviti jih, čeprav nasilno, do tega, da bi použili zanje smrtonosno snov, Je bilo težavnejše. Problem dobave in povpraševanja je bil zelo pereč zaradi množice Venerčanov in razmeroma majhnega števila Zemljanov, ki so bili pripravljeni doprinesti podobno žrtev kakor Devetoprsti Jack.
To je bil tisti profesionalni vdovec in veliki diletant sam, ki Je rešil problem, ko je v celici smrti sporočil svoj namen, da daruje svoje truplo za iztrebljenje Venerčanov in je tako še po smrti preganjal pleme, ki Je uničilo njegovo kariero.
Precejšnja množica človeških bitij, ki Je pri priči sledila njegovemu primeru v svojih oporokah, nas je trajno zavarovala pred bodočimi invazijami, ko je vendar tako majhna množina strupa potrebna za vsak po-edini primer. Saj Je konec koncev že en sam prst bil za He-stero dovolj.
HORACIO QUIROGA:
Valovi rek.e Alto Parani so naraščali kar naprej. Naposled je prišel trenutek, ko sem mogel misliti na to, da lahko tvegam vožnjo od San Ignacia do plantaže sladkornega trsa v San Juanu. Reka je drla s hitrostjo šestih milj, v brzicah celo s hitrostjo devetih milj.
Od aprila sem nestrpno pričakoval, kdaj bo začela voda naraščati. Mojega postopanja v kanuju v plitvi Parani je bilo takrat konec in od tedaj sem bil Grku v nadlego. Bil je star pomorščak angleške vojne mornarice. Verjetno je bil prej v svoji domovini, na Egejskem morju .morski razbojnik. Zdaj — to m bila prav nobena skrivnost -r- Je tihotapil sladkorni trs. Pri njem sem se naučil spoznavati reko.
«No ja,» mi je rekel ob pogle-Idu na silno naraslo Parano,
r e k i
«zdaj ste že skoro, ne, celo precej gotovo, pravi pomorščak. Nekaj vam pa še manjka: uganiti morate znati, ali je reka že toliko narasla, da se lahko peljete. Ali vidite tisto pečino tam?» in mi jo je pokazal. »Gori na ovinku Greca? Ko voda seže do tja in ni več videti čeri, lahko mimo vohate v sme ■ ri proti Teyucuarčju in se odpeljete! če se vrnete, boste lahko z vso pravico trdili, da je to nekaj vredno. Vendar vzemite s sabo nadomestno veslo, ker se vam utegne primeriti, da se vam veslo zlomi. In ne pozabite tudi pločevinaste škatle, dobro zalepljene z voskom ... Kljub temu se še zmerom lahko primeri, da utonete...!*
Z dvema vesloma v čolnu me Je neslo proti Teyucuar6ju. Najmanj polovico debel, zgnile trave, pen in mrtvih živali, ki
jih naplavi narasla reka, se naplete v globokih kotanjah. Vse to stiska vodo, pokriva dele kopnega, zadeva ob breg, kot da se je le ločilo od njega in se kopiči na nabrežju. Velikanska zajeza ni drugega kakor valujoče morje haloge.
Polagoma se nakopiči toliko naplavine, da jo valovi spet odneso. Tok pobira in odnaša debla, ki se valijo in bliskovito vrtinčijo sami okrog sebe, se naposled križajo in prevračajo pred zadnjo čerjo Teyucuarčja. ki le skoro osemdeset metrov visoka. Take visoke pečine spel zavirajo tok reke, segajo tako daleč vanlo da .11 zožijo strugo za tretjino. Vedno znova zadeva Paranš nepričakovano na take ovire, jih skuša premaga* ti in tako napravi vrsto brzic, ki so tudi ob nizki višini vode nevarne, če tisti, ki se vozi, ni popolnoma pozoren nanje. Oto* pluti Jih ne moreš, ker Je zaradi ozke struge tok v sredini reke zmerom hitre iši. Razširi se šele proti čeri v besnečem ovinku, ki se dotika notranjega za-liva in ga loči od njega dolg pas stoječe pene.
(Nadaljevanje sledi)
30 — Telefon 31-338 — NAROČNINA: mesečna 800 Ur — Vnaprej: četrt”
r	---rusu.	- °"“ ,r“ • ‘oru“ -“V