GOSPODARSTVO V SVETU Povojni razvoj češkoslovaškega gospodarstva Ceškoslovaška spada med go-¦podarsiko visoko razvite države na svetu. Nedvomno pa je naj-bolj razvita država vzhodne Evrope. Povojni razvoj njenegs gospodarstva je pokazal vidne uspehe, zlasta na industrijskem podrouju. Indeks porasta tadustrijske proiizvodiije: 1937 100 1952 198 1953 219 1954 229 1955 252 1956 (pteui) 275 Kafcor vidimo iz tatoele, se bo skupna industrijska proizvodnja Ceškoslovaške do kraja leta 1955 v primerjavi z letora 1937 povečala za 2.5-krait, kar pome-ni precejšen porast, če upošte-ramo priiično \risoko Ptapnjo razvitosti njene indiustrije v po-vajnem obdobju. Občutno se je pavečala delovna produktivnost, raeSkila se je jnvesticijska iz-gradnja in ustvarjenj so gmotni pogoja za ievajanje velikega tehniinega napredka. Povojni razvoj Ceškoslovaške ekonomike pa ni tekel tako mir-no in v ravnd črti. Popolna ob-novitev med vojno poškodova-nih zmogljivostj je bila dofcon-čana šele leta 1947. Dveletni plan Leta 1947 je Ceškoslovaška prešla na plansko usmerjamje svojega gospodarstva. Pred lem so azvršili nackmalizacijo okoli 70 odstafckov industrijskih pod-jetij, vseh bank in zavarovalnih družb. Dveletni go9podarsk.i plan, za obdobje 1947 — 1948, nl dmel velikih pretenzij. Nje-gova glaivTia naJoga je bila do- kontaita obnovo gospod-arstva in ustvariti ugodme pogaje za njeu nadaljnji plaoski razvoj. Vse te kakor tudi druge planske nalo-ge, so relaitivno zlahia ostva-nili. Prvi peHetni plan Toda z izvršitvijo prvega pet-letnega plana (1949 — 1953) je šlo precej težje. Na to je vpl> vala vrsta akoliščki. Smoter tega plana je bil na podlagi po-večane delovne produtetivnosti izboljšatj življenjski Btandard vseh slojev delovnega ljudstva. Plaa je dejansko omogočal ostvaruti ta smoter. Razen tega da je dajal določeno prednost razvoju težke industrije, je bil usmerjen k celotnemu gospo-darskemu razvoju. Toda zaradl političnih izprememb v medna-rodnih odnošajih so ta plan dvakrat spreminjali — v letu 1950 in v letu 1951. Vsebina spretnemb plana Je bila v povečanju tempa razvoja težke industrije, medtem ko se je proizvodnja potrošnega blaga morala razvijati v poprej dolo-čenem tempu. V tem obdobju je bilo mogo-5e zapaziti krepitev centraliza-cije, porast bdix)kraitiinega apa-rata, zmanjšanje jniciative ne-posredniih proazvajalcev, zmanj-šanje aisortiJtienta potrošnega blaga in padec kvalitete proiz-vodov. Obsežnih nalog rtiso iz-vršiii v določenih rokih. S tem je biij zlasti prizadet življenjski Ktandard prebrivalstva. Kmetij-stvo je ostalo na nivoju pred-v