ŠOTOR IZ  VETROV
Jože   Udovič
Šotor iz vetrov,
pregibljejo
se modri zastori.
Praznik —
jaz pa brez rože
na prsih.
Vrvenje, glasovi, govorica oči. Sprevod oblakov, pesem svetlobe, pozdravljajoči gibi vej.
Glasniki
od vseh strani življenja, od daljnih, neraziskanih meja.
Truden od poti
in slovesa
grem začuden mimo,
nepoznan,
nihče me ne povabi
v sredo svoje pesmi.
Ta praznik ni zame, poslan sem v druge kraje, na prsih nosim sporočilo v pismu, ki ga mora odpreti smrt.
50*                                                                     787