PPIMOR&CI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. dostale 1 gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXI. Št. 187 (9189)
TRST, četrtek, 14. avgusta 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5, do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
MEDTEM KO SE NflDflLJUIE RAZPRAVA 0 «DOKUMENTU MELO flNTUNES»
Ofenziva portugalskih socialistov proti predsedniku vlade Gon^alvesu
General Otelo Ge Carvalho baje izdelal načrt za rešitev portugalske politične krize, v katerem poudarja potrebo po tesnem zavezništvu med ljudstvom in gibanjem oboroženih sil
LIZBONA, 13. — Začasna vlada ministrskega predsednika Vasca Goncalvesa je postala tarča čedalje hujših napadov zmernih častnikov, sindikatov in socialistične stranke. Včeraj so sindikalne organizacije sklicale pred poveljstvom južnega vojaškega področja shod v podporo poveljniku generalu Pezaratu Correi, enemu od podpisnikov «dokumenta Melo Antunes» ter proti Goncalvesovi vladi. Jutri zvečer bo na glavnem trgu v Lizboni veliki ljudski shod, ki ga je sklicala socialistična stranka v podporo Antunesovemu dokumentu ter zato, da bi zahtevali takojšen odstop vlade Vasca Goncalvesa ter sestavo vlade nacionalne rešitve.
Včeraj popoldne so v ustavodajni skupščini socialisti odkrito podprli «dokument Melo Antunes». Obenem socialisti in socialdemokrati o-
so
dobrili predlog, v katerem zahtevajo odstop Goncalvesove vlade. Proti je glasoval poslanec ljudske demokratične zveze ter edini komunistični poslanec, ki je bil trenutno v avli. Drugi komunistični poslanci, ki niso nikoli prisotni na tistem delu sej, ki ne zadeva točk na
General Saraiva ile Carvalho
dnevnem redu in poslanci portugalskega demokratičnega gibanja so biii odsotni.
V enem številnih intervjujev, ki Jm socialistični voditelj Mario Soa-daje zadnje čase, je po radiu Montecarlo zanikal, da bi komunisti Ponudili njegovi stranki sodelovanje.
Gi e samo za natolcevanje časni-arjev, je dejal Soares, saj si komu-su prizadevajo za uveljavitev to-‘	dogmatične in sektaške
mnni at S°ares je pohvalil «doku-nt Melo Antunes» ter njegovega ega podpisnika, bivšega zunanje-nfliun?ln,Str? Antunesa, «ki je ena žei-u sP0štovanih osebnosti oboro-nit t7s1 Pe dejal socialistični taj-kr4 V ®voiem intervjuju je še en-vlede cfon T* 0^s*'op predsednika
SaPrIjnik celinskega operativne-dP n!?rpu^a (cot>con) Otelo Saraiva veIi a!VaIh0 ie sklical sejo vseh pove! n k°V V?jaŠkih Področij ter P°-NaJ« °V glav™l1 operativnih enot. ki i,,®!1 -80 baie sprejeli dokument, danUK UJe načrt za premostitev se-živJ c P^G^lskih političnih teže r,»aànaiva de Carvalho, kot ka-P°lltično linijo, ki je
rja in n aak° od tiste’ k* j° zag°va-An i, P°dPlsniki «dokumenta Melo kom,,-Sn ad. one’ j° zastopajo boni mStl; Politični opazovalci v Liz-Carvoii enG°’ da pomeni stališče de Preriše^3-, napad na ministrskega ga dspednika Vasca Goncalvesa, ki nist; ; aj P°dpirajo samo še komu-čarst an n.®kat®ra druga manjša levi-ških f Spanja. Dokajšen del voja-Pravn^H k‘ 80 Poslali v raz-nrip eA”—nesov dokument, so pod-zahto ta isce zmernih častnikov ter Dopano'10 t zarnenjavo Goncalvesa.
kT,<<Jornal de noticias», ki iz-np a,Vi Portu objavlja danes obšir-valh™ 6Cke 12 domnevnega de Garbih «oa®3 n?čr‘a- predlogi naj bi nativa d l1-3 .trajna in stvarna alter-stvn • J0 ,lma Portugalsko ijud-hp m lzgradnjo socialistične druž-• Načrt pomeni odločno in po-
Sara v ,?rip;,SUjej,? generalu Otelu stva ri» Caryalhu, izhaja iz dej-nerisv ? S^danje oblasti nezmož-kumprfik?nkretne probleme. Do-
Srezn čf CrtUfvda je uresničitev zavezništva med ljudstvom in giba-
njem oboroženih sil nujen pogoj za izdelavo revolucionarnega progra
tusalVuhk0 Privede do rešitve lor-tugaisklh problemov. Brez zavezništva med ljudstvom in gibanjem o-
<teaenih Si^ je socialize” nemogoč, dodajajo avtorji načrta.
cosnnri!UCi,jau g0V0ri tudi 0 rešitvi gospodarskih problemov, za kar je
treba učinkovito podpreti kmetijstvo, da bi preprečili nakup prehrambnih pridelkov v tujini. Podpreti je treba tudi majhne in srednje trgovce in industrijce. Obenem je treba, poudarjajo sestavljale! dokumenta, doseči osamosvojitev Portugalske od imperializma, še zlasti pa od Evropske gospodarske skupnosti. V zvezi z borbo proti brezposelnosti predlaga dokument uresničitev vrste delovnih mest na področju kmetijstva in gradbeništva ter uvedbo «nlafona» za stanarine.
V bližnji bodočnosti bo treba uvesti vrsto nujnih ukrepov, na primer znižati cene gnojil, odkupiti kmetijske pridelke po cenah, ki naj zagotovijo pravičen dohodek kmetom, rešiti nujne probleme beguncev iz Angole ter uresničiti neodvisnost tiska od strank. Carvalhov načrt zagovarja potrebo po sestavi prehodne izvršne oblasti, ki bi odgovarjala za izvajanje tega načrta. Ta vlada naj bi bila sestavljena iz pripadnikov gibanja oboroženih sil ter vseh revolucionarnih političnih organizacij, ki si prizadevajo za uresničitev delavske oblasti.
Dokument nadalje obtožuje komuniste, gibanje oboroženih sil in druge stranke, da jih je portugalski revolucionarni proces prehitel. Te napake so privedle do konfrontacije med ljudstvom in gibanjem oboroženih sil.
Na zasedanju poveljnikov vojaških področij in najpomembnejših vojaških enot je približno 100 častnikov razpravljalo o načinu za preprečitev vala protikomunističnega nasilja, kj je zajel severno Portugalsko.
Glasnik predsedstva republike je medtem demantiral glasove, po katerih naj bi predsednik Costa Comes sprejel včeraj nekatere od devetih čatnikov, ki so podpisali «dokument Melo Antunes». Po teh glasovih naj bi zmerni častniki, ki so jih suspendirali iz sveta revolucije, izročili predsedniku Costa Gomesu peticijo, v kateri zahtevajo zamenjavo ministrskega predsednika Goncalvesa.
Vojaški direktorij je danes sklenil, da samo člani direktorija in poveljniki glavnih štabov treh rodov vojske lahko dajejo intervjuje o političnem življenju portugalskim in tujim informacijskim medijem. Vsi drugi pripadniki oboroženih sil morajo imeti za to posebno dovoljenje.
Vlada je danes sprejela ukrep o popolni nacionalizaciji največjega industrijskega koncema v Portugalski «Companhia uniao fabrii», ki so ga v preteklosti že delno podržavili. «Companhia uniao fabrii» — CUF — je naj večji portugalski industrijski
in finančni kompleks ter eden največjih v Evropi. Imel je 10 od sto družbenega kapitala v vseh portugalskih podjetjih ter je nadzoroval več kot 90 obratov na najrazličnejših področjih. Vlada je tudi sklenila razpustiti sedanjo tiskovno agencijo ANI, ki jo bo nadomestila nova agencija ANOP, katere statut so odobrili že pred meseci in ki je, kot pravi vladno sporočilo, neobhodno potreben inštrument za vladno dejavnost in revolucionarni proces.
COPCON je sporočil aretacijo desetih oseb, ki so bile tesno povezane z razpuščenimi desničarskimi gibanji ter povezane s političnimi organizacijami, katerih sedež je v Španiji. Gre
za osebe, ki so bile zapletene v protirevolucionarno teroristično dejavnost. V sporočilu celinskega operativnega poveljstva je rečeno, da so v stanovanjih aretirancev dobili Hitlerjeve slike, kljukaste križe, nacistične zastave, razstrelivo, lažne potne liste in drug material.
OTTAWA, 13. — Podtajnik v ministrstvu za zdravstvo Foschi se mudi na uradnem obisku v Kanadi, kjer proučuje tamkajšnjo organizacijo zdravniške oskrbe. Foschi bo tudi vodil pogovore s kanadskimi predstavniki za izboljšanje socialnega in zdravniškega zavarovanja za italijanske delavce v Kanadi.
V kraju Fafe v severni Portugalski
so neznanci podiaknili ogenj zaciji upravljali delavci
v tovarni tekstila, ki so jo po nacionali-
(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiuunmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiziiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiifiirrniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
INTENZIVNA DIPLOMATSKA DEJAVNOST ZA DOSIGO NOVEGA EGIPTOVSKO-IZBAEISKEGA SPORAZUMA 0 SINAJU
Na Bližnjem vzhoda pričakujejo ^^»0 posredovanje nov obisk Henryja Kissingsrja
V Tel Avivu proučujejo zadnje egiptovske predloge - Sadat: Izraelci kažejo večjo popustljivost
TEL AVIV, 13. — Izrael je danes prejel zadnje egiptovske predloge, ki zadevajo možnost novega začasnega sporazuma o nadaljnjem razmiku vojaških sil na Sinajskem polotoku. S temi predlogi je sinoči seznanil izraelskega veleposlanika v ZDA Dinitza sam ameriški zunanji minister Henry Kissinger, ki se je več 'kdt tri ure pogovarjal z izraelskim diplomatom.
Izraelski premier Rabin je danes razpravljal o teh predlogih z zunanjim ministrom Alonom in z o-brambnim ministrom Peresom. O poteku tega posveta ni nobenih vesti, niti ni še znana vsebina egiptovskih predlogov. Vsekakor v te-lavivskih političnih krogih pravijo, da bodo še potrebna nadaljnja pogajanja, preden bi Kissinger lahko ponovno potoval na Bližnji vzhod za sklenitev dokončnega sporazuma. V teh krogih namreč menijo, da še ni bilo zadoščeno pogoju, ki ga je sam ameriški državni sekretar postavil za sproženje nove posredovalne misije: kot je znano, je Kissinger izjavil, da bo znova posredoval samo v primeru, da bo obstajalo vsaj 90 odstotkov možnosti, da bo njegovo posredovanje u-spešno.
Kljub temu pa vlada v Izraelu znaten optimizem glede možnosti novega sporazuma, pa tudi prepričanje, da bo Kissinger dopotoval na Bližnji vzhod še pred koncem meseca avgusta. Sam premier Rabin je v govoru, ki ga je imel včeraj zvečer v nekem kibucu, od-
krito govoril o novem sporazumu, ki da bo omogočil Egipčanom, da bodo premaknili svoje čete do linije, kakih 4') do 50 kilometrov vzhodno od Sueškega prekopa. Kot je znano, nadzorujejo sedaj Egipčani samo kakih 15 kilometrov širok pas vzhodno od kanala, medtem ko je izraelska frontna linija oddaljen^ povprečno 20 kilometrov od vodne poti; pas med obema linijama nadzorujejo «modre čelade» OZN. Glede nove linije, ki naj bi jo uvedli po novem delnem sporazumu, ni dal Rabin nikakršnih pojasnil, predvsem kar se tiče gorskih prelazov Mitla in Gidi ter petrolejskih vrelcev v Abu Rudeisu. Po neuradnih vesteh pa naj bi Izrael že privolil v prepustitev petrolejskih vrelcev Egipčanom, medtem ko je še odprt problem prelazov. Izraelci bi hoteli ohraniti prelaza, kjer so namestili najmodernejše elektronske iz-vidniške naprave, Egipt pa vztraja na zahtevi, naj bi se Izraelci u-makniii ter prepustili upravljanje teh naprav izključno ameriškim tehnikom.
Optimizem pa je občutiti ne samo v Izraelu, ampak tudi v Egiptu. Glasnik predsednika Sadata Bashir je danes izjavil, da se Egipt in Izrael približujeta novemu delnemu sporazumu, čeprav ostajajo še nekatera sporna vprašanja. Doslej — je dejal glasnik — smo napredovali v pravo smer. Možno je, da bi še pred koncem tega tedna prišlo do pospešenja tempa pogajanj.
1 Bashir je tudi potrdil, da pričaku-
Dokajšnja množica ljudi se je udeležila
pogreba demonstranta» uifestacije
ki je bil ubit v teku protikomunistične ma-
jejo Henryja Kissingerja na Bližnjem vzhodu proti koncu prihod-ajega tedna. Končno je glasnik dejal, da poglavitno sporno vprašanje zadeva prav prelaza Mitla in Gidi: v tej zvezi pa je dodal, da je Egipt prepričan, da bodo Izraelci «skoraj popolnoma» evakuirali oba prelaza.
To optimistično vzdušje, ki ga je čutiti na Bližnjem vzhodu, potrjuje tudi intervju z egiptovskim predsednikom Sadatom, ki ga je danes objavil neki libanonski tednik, čeprav gre za izjave, ki jih je Sadat dai še pred nekaj dnevi, preden bi Egipt odgovoril na zadnje izraelske predloge. Sadat je v intervjuju med drugim potrdil, da je prišlo do napredkov na poti k delnemu sporazumu z Izraelom, in da je bilo to mogoče predvsem zaradi tega, ker je Izrael sedaj pokazal večjo popustljivost v svojih zahtevah. Sadat pa je še posebno poudaril, da se egiptovsko stališče glede novega sporazuma ni spremenilo in da Egipt vztraja na zahtevi, naj se Izrael umakne bodosi s prelazov Mitla in Gidi, kot tudi s petrolejskih ležišč v Abu Rudeisu.
V odgovor na neko vprašanje je egiptovski predsednik dejal, da E-gipt prav gotovo ne bo kot prvi uvedel jedrsko orožje na Bližnjem vzhodu, da pa bo vsekakor ustrezno reagiral, če se bo tovrstnega o-rožja poslužil Izrael. V nadaljevanju intervjuja je obtožil Izraelce, da so povzročili neuspeh Kissingerjeve posredovalne misije marca letos z namenom, da bi prisilili ameriškega zunanjega ministra k odstopu. Po Sadatovem mnenju se namreč Izrael igra s časom. Ko bi Kissinger po neuspehu posredovanja zares dal ostavko, bi moral novi državni sekretar vsaj šest mesecev preučevati vso zadevo, preden bi lahko sam poskusil posredovati v egiptovsko -izraelskem sporu. Toda po teh šestih mesecih bi se že znašli pred ameriškimi predsedniškimi volitvami, ko bi bilo nemogoče doseči vsakršen dogovor.
Sadat je v intervjuju govoril tudi o egiptovsko - sovjetskih odnosih in med drugim dejal, da so bili v Moskvi zelo vznemirjeni, ko je januarja 1974 podpisal prvi sporazum o Sinaju s Kissingerjevim posredovanjem, ne da bi se posvetoval s Kremljem. «Sovjeti ravnajo z mano
—	pravi Sadat — kot če bi zakrivil veleizdajo proti njim, ker nisem vprašal za njihovo predhodno o-dobritev». Končno je egiptovski predsednik omenil še predlog o izključitvi Izraela iz OZN ter se izrekel proti tej hipotezi, češ da bi to polariziralo ameriško javno mnenje proti Egiptu. Po drugi strani pa se Izrael ne bo zmenil za varnostni svet in za Združene narode
—	je nadaljeval Sadat — dokler bo imel za sabo ZDA.
mehiškega predsednika
Echeverria zaman skušal organizirati srečanje Sadat-Rabin - Sedaj se zavzema za ponovno navezavo stikov med Tei Avivom in Moskvo
AMAN, 13. — Mehiški predsednik vzroke nenadnega poziva. V mehi-
Luis Echeverria je zaključil danes tridnevni obisk v Jordaniji in odpotoval v domovino. Aman je bila peta in zadnja etapa njegove dolge turneje -po Bližnjem vzhodu, med katero je obiskal še Saudsko Arabijo, Kuvajt, Egipt in Izrael.
Pred odhodom iz Amana je Echeverria na tiskovni konferenci potrdil, da je v prejšnjih dneh izvedel neuspeli poskus posredovanja med Kairom in Tel Avivom. Med razgovori z izraelskimi voditelji mu je namreč premier Rabin zagotovil, da bi bil pripravljen na sestanek z egiptovskim predsednikom Sadatom: Echeverria je zato nemudoma poslal v Kairo svojega zunanjega ministra Rabasa, ki je sporočil egiptovskemu predsedniku željo izraelskega premiera. Sadat pa je mehiškemu ministru odvrnil, da se Egipt ne namerava direktno pogajati, dokler bodo izraelske čete na arabskih tleh.
Sedaj pa kaže, da skuša Echeverria izvesti novo posredovanje, tokrat med Izraelom in Sovjetsko zvezo. Mehiški veleposlanik v Izraelu Berlin je namreč danes nenadno odpotoval na «nujno misijo» v Moskvo, kjer se že dva dni mudi zunanji minister Rabasa. Diplomat je prejel nujen poziv, naj pride v Moskvo najkasneje do jutri ob 14. uri, ne da bi mu zunanji minister pojasnil
JUGOSLOVANSKA DIPLOMATSKA DEJAVNOST
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 13. — Popolna skladnost mišljenj, to je glavna značilnost današnjih jugoslovansko - ban-gladeških pogovorov — poroča agencija Tanjug z Brionov, kjer sta se sesia zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic in zunanji minister Bangladeša Kamal Hosain, ki je včeraj dopotoval na delovni in prijateljski obisk v Jugoslavijo. Večurni pogovori so zajeli dva spleta vprašanj, in sicer neuvrščenost na mednarodnem prizorišču in strategijo skupnega nastopa ter medsebojne odnose neuvrščenih držav. Zunanja ministra Jugoslavije in Bangladeša sta poudarila, da mora zunanjeministr-ska konferenca neuvrščenih konec meseca v Limi dati jasne programe usklajevanja med neuvrščenimi v pristopu k vrsti mednarodnih vprašanj in problemov, ki še vedno o-bremenjujejo svet, v katerem živimo. Ministra Minič in Hosain sta spregovorila tudi o jesenskih pomembnih zborovanjih v svetovni organizaciji — o sedmem posebnem in tridesetem rednem zasedanju generalne skupščine. S posebno pozornostjo sta proučila položaj na Bližnjem vzhodu, ki je zelo nevaren in zahteva mobilizacijo vseh dejavnikov, posebej pa neuvrščenih držav. Tema pogovorov je bil tudi pomen konference o evropski varnosti in sodelovanju in možnosti, ki jih ta zgodovinski dogovor državnikov Evrope in severne Amerike daje. V zvezi s tem so jugoslovanski in ban-gladeški predstavniki pod vodstvom zunanjih ministrov posebej osvetlili vprašanja popuščanja napetosti med velikimi silami.
V zvezi z odnosi in sodelovanjem med Jugoslavijo in Bangladešem so z obeh strani naglasili zadovoljstvo nad dosedanjim razvojem.
Zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minič bo nocoj na Brionih priredil svojemu gostu slovesno večerjo, jutri pa bo zunanji minister Bangladeša Kemal Hosain odpotoval v Kupare pri Dubrovniku, kjer se bo sešel s predsednikom zveznega izvršnega sveta Džemalom Bijedičem.
Jugoslovanski zunanji minister Miloš Minič je danes na Brionih sprejel tudi pomočnika zunanjega ministra Indije Trivedija, ki je v Beogradu vodil posvetovanja s predstavniki zveznega tajništva za zunanje zadeve. Trivedi je Miniču izročil poslanico indijskega zunanjega ministra Cavana. V enoinpolurnem pogovoru sta izmenjala mnenja o dvostranskem in večstranskem sodelovanju neuvrščenih držav ter o vrsti mednarodnih problemov politične in gospodarske narave. Posebej je tekla beseda o pripravah na bližnja pomembna mednarodna zborovanja v Limi in New Yorku.
Pomočnik zveznega tajnika za zunanje zadeve Berislav Badurina, ki je bil minule dni na obisku v Libiji. je prispel v libanonsko glavno mesto Bejrut. Kot poroča tamkajšnji Tanjugov dopisnik, se je Badurina pogovarjal s šefom političnega oddelka palestinske osvobodilne organizacije, palestinskim «zunanjim ministrom» Farukom Kadumijem. V daljšem prijateljskem pogovoru, ki se ga je udeležil tudi jugoslovanski veleposlanik v Libanonu Milič Bu-garčič, so razpravljali o vprašanjih, ki zanimajo obe strani, ter o zadevah, ki bodo na dnevnem redu ministrske konference neuvrščenih ter lija, Indija in Zaire so namreč pod- I rednega in posebnega zasedanja prli francoski predlog za obnovitev I Združenih narodov konference.	I	VLADO BARABAŠ
ških diplomatskih krogih pa pravijo, da naj bi Echeverria skušal doseči ponovno navezavo diplomatskih odnosov med Sovjetsko zvezo in I-zraelosn,..ki so bili pretrgani zaradi, «šestdnevne vojne» junija 1967. To domnevo je posredno potrdil tudi izraelski radio, ki je objavil vest, da bo mehiškega veleposlanika takoj po povratku iz Moskve sprejel te-lavivski zunanji minister Alon.
Za sedaj je težko predvideti, ali bo novi poskus posredovanja mehiškega predsednika uspešen. Znano je, da bi Echeverria želel postati novi generaini tajnik OZN, ko bo zapadel Waidheimov mandat: prav zaradi tega očitno skuša doseči kak diplomatski uspeh, ki bi mu lahko zgladil pot v stekleno palačo.
PARIZ, 13. — Iz francoskih neuradnih krogov poročajo, da bo pripravljalno srečanje za konferenco o energiji, surovinah in razvoju po vsej verjetnosti ob polovici oktobra v Parizu. Kaže, da na predsedstvu republike trenutno razpravljajo o zaključkih, do katerih je prišlo sedem neuvrščenih držav na svojem zadnjem zasedanju v Ženevi. Alžirija, Saudska Arabija, Iran, Venezuela, Brazi-
											
PO POROČILIH AGENCIJE TANJUG
Jugoslovanski izvoz v zabeležil zaskrbljujoč
Italijo
padec
Nasprotno pa se je uvoz iz Italije poveča! za 20 odstotkov - Italijanska stran ne kaže dovolj pobude za zmanjševanje omejitev jugoslovanskega uvoza
NEW YORK, 13. — Generalni tajnik Kurt Waldheim je danes obžaloval, da v okviru svetovne organizacije ni prišlo do ustreznih naporov za mednarodno razoroževanje. Medtem ko se razvoj novih vrst orožja nenehno nadaljuje — je dejal — niso pogajanja za razorožitev v okviru OZN privedla v zadnjih letih do nobenega pomembnega sporazuma. Waldheim je tudi izrazil pesimizem zaradi poteka ameriško-sovjetskih pogajanj o omejevanju strateškega oboroževanja in ugotovil da se pogajanja za razorožitev tudi izven OZN zelo počasi pomikajo, še po- j sebno glede na nevarnost svetovnega položaja.	d
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 13. — Tanjug je danes objavil zanimive podatke o jugoslovansko - italijanskem gospodarskem sodelovanju. Delež Italije, ki je najbližji in eden najpomembnejših zunanjetrgovinskih partnerjev Jugoslavije, še naprej pada v skupnem jugoslovanskem izvozu. V prvem polletju lanskega leta je bil ta delež 14,2 odstotka, medtem ko je v letošnjih prvih šestih mesecih znašal le 9 odstotkov. Jugoslovanski izvoz v Italijo se je v minulih šestih mesecih zmanjšal za tretjino, medtem ko se je uvoz iz Italije povečal kar za 20 odstotkov.
Pričakovana uvozna konjunktura, ki so jo napovedali konec lanskega leta, ni nastopila in se utegne začeti šele prihodnje leto. Zaradi notranjih italijanskih ukrepov za izboljšanje plačilne bilance se je, kot ugotavlja Tanjug, pomembno zmanjšal uvoz, medtem ko se je izvoz iz Italije povečal. Po Tanjugovih navedbah italijanska industrijska proizvodnja še naprej stagnira in njene zmogljivosti so zdaj izkoriščene med 60 in 70 odstotki. Resna kriza italijanskega gospodarstva se je o-! čitno odrazila tudi na možnosti za jugoslovanski izvoz. V Italiji še vedno veljajo številni omejitveni uvoz-
ni ukrepi oblasti ali pa posameznih grupacij italijanskega gospodarstva. Po drugi strani se v Italiji ponekod cene surovin vračajo na raven iz leta 1973. Tudi to je ob upoštevanju stopnje rasti izvoznih cen jugoslovanskih izdelkov eden od vzrokov zmanjševanja jugoslovanskega izvoza v Italijo. K temu so prispevale tudi še vedno veljavne omejitve pri uvozu mesa in živine ter še nekaterih živilskih izdelkov na podlagi sklepa Evropskega skupnega trga.
Glede na to, da je uvoz treba z nečim plačati, jugoslovanski izvoz v Italijo pa krije samo tretjino vrednosti uvoza, se — kot poudarja Tanjug — jugoslovanskemu gospodarstvu postavlja resno vprašanje, kako odpraviti sedanje neugodno stanje v blagovni menjavi. Med dolgoročne programe, s katerimi bi lahko odpravili zaskrbljujoča nesorazmerja v jugoslovansko - italijanski blagovni menjavi, Tanjug uvršča bolj organiziran nastop jugoslovanskih izvoznikov v Italijo, povezovanje na ravni gospodarskih panog in grupacij (da bi bolj razumno in neposredno izkoriščali italijanske uvozne potrebe) ter neposredno povezovanje jugoslovanskih izvoznih podjetij s celotnim italijanskim trgovinskim sistemom.
Po mnenju jugoslovanske časopisne
agencije italijanska stran za zdaj ne kaže dovolj pobude za zmanjševanje omejitev jugoslovanskega izvoza, tako da ustrezni napori jugoslovanskih podjetij ne dajo primernih rezultatov. Zato je — končuje Tanjug svoje poročilo — «izhod iz sedanje stagnacije, kot ocenjujejo, stvar obojestranske in enake skrbi za nadaljnje negovanje jugoslovansko - italijanskih gospodarskih odnosov in sodelovanja ter povečanje blagovne menjave, ne pa njeno enostransko zoževanje in omejevanje».
VLADO BARABAŠ
MOSKVA, 13. — Ob priliki pete obletnice uvedbe gospodarskih in trgovinskih odnosov z Zahodno Nemčijo, kateri posveča ves sovjetski tisk veliko pozornost, je «Ekonomičeskaja gazeta» podala zanimiv obračun blagovne izmenjave med Sovjetsko zvezo in državami zahodne Evrope. Revij* navaja, da je lani blagovna izmenjava dosegla vrednost 9 milijard in 600 milijonov rublov (okrog tisoč milijard lir) in da se je v zadnjih letih skoraj potrojila, še leta 1970 je namreč blagovna izmenjava med SZ in zahodno Evropo znašala šele tri milijarde in 700 milijonov rublov.
TRŽAŠKI DNEVNIK
POLOŽAJ V NABREŽINSKI OBČINI SE POČASI RAZJASNJUJE
Tudi na včerajšnji seji sveta niso izvolili župana in odbora
Odločilna seja prihodnji teden ■ la Albina Skerka so glasovali svetovalci KPI in PSI, drugi so oddali bele glasovnice
V NABREŽINI OD JUTRI DO NEDELJE
Pogled na del občinskega sveta, ki mu je predsedoval posl. Albin škerk
Tudi včerajšnja seja devinsko-na-brežinskega sveta, ki se je zavlekla od 18. do 22. ure in na kateri bi morali izvoliti župana ter občinski odbor, se je zaključila brez uspeha in se bo moral svet ponovno sestati čimprej, skoraj gotovo v prvi polovici prihodnjega tedna, kot bosta sklenila dosedanji župan in odbor. Vendar se položaj v tej občini, po izjavah predstavnikov strank in po izidu sinočnjega glasovanja, čeprav počasi, vendar razjasnjuje. Na podlagi izida zadnjega glasovanja na sinočnji seji občinskega sveta se da sklepati, da bo prihodnji teden z glasovi KPI in PSI izvoljen na župana posl. Albin Škerk, kakor tudi odbor, na podlagi dogovora med KPI in PSI. Na sinočnjih volitvah je namreč za Škerka glasovalo 9 svetovalcev, drugih 19 pa je oddalo bele glasovnice (KD, Slovenska skupnost, PSDI in MSI). En svetovalec Slovenske skupnosti je bil namreč odsoten, ker je še na poročnem potovanju.
Občinski svet je najprej soglasno vzel na znanje odstop svetovalca Srečka Colje z županovega mesta, nato pa se je začel postopek za izvolitev novega župana. Pri prvem glasovanju je Škerk prejel 9 glasov, de Vidovich 1, bele glasovnice pa je oddalo 9 svetovalcev. Pri drugem glasovanju Škerk 8. Rogelja (KPI) 1 zaradi ožjega glasovanja (balota-že) in de Vidovich 1. Pri tretjem glasovanju je Škerk prejel 9 glasov, belih glasovnic pa je bilo 19. V diskusijo so pred glasovanjem posegli predstavniki vseh skupin, in jih je pozorno poslušalo številno občinstvo, med govorom misovskega predstavnika pa so vsi svetovalci in občinstvo zapustili sejno dvorano. Načelnik vsake skupine je pojasnil stališče svoje stranke. Antek Terčon je v imenu Slovenske skupnosti ostro kritiziral KPI in izrazil obžalovanje, da se ni okrog Srečka Colje ustvarila široka koalicija, potem je svoj prvotni predlog umaknil in izjavil, da bo oddal belo glasovnico. Tudi predstavnik KD Pase je zagovarjal kandidaturo Colje; zavrnil je možnost prejšnje koalicije in nakazal možnosti sodelovanja, oziroma dopolnilnih možnosti k predlogom KPI in PSI. Caldi se je v imenu PSI zahvalil za izraze priznanja in zaupanja Colji in socialistični stranki, poudaril pa je, da PSI zavrača strumentalizacijo Colje, ki je vložil ves trud, da bi ugotovil možnosti sodelovanja in sestave učinkovite ter močne koalicije, toda v sedanjih razmerah ni druge alternative, kot koalicija KPI-PSI, kar pa ne izključuje nadaljnjih preverjanj in dogovorov. Načelnik
svetovalske skupine KPI Depangher je pripomnil, da se strinja z izjavami svetovalca Caldija, ugotovil je, da ni druge možne alternative, in je ponovno poudaril odprtost do vseh strank ustavnega loka. Potrdil je veljavnost in pomen dogovora s socialisti, ki pa se lahko še iz-
popolni. Vsekakor, je še dejal Depangher, se bomo morali soočati ne toliko s formulami, ampak s konkretnimi problemi občine. Zanevra (PSDI) je tudi, kot vsi drugi, izrazil priznanje Srečku Colju ter obžaloval, da ni mogel uspešno o-praviti svoje naloge.
Praznik socialističnega tiska s kulturnim in zabavnim programom
Razprava o Kraški gorski skupnosti - V soboto mednarodni dan o Čilu
Pevec Charles Aznavour se je poslovil od Trsta
Sekcija za Devin - Nabrežino Socialistične stranke Italije priredi v dneh 15., 16. in 17. avgusta na igrišču «Sokola» v Nabrežini tridnevni praznik socialističnega tiska. Sodelovali bodo mladinska federacija FG SI iz Trsta, krožek «H. Tuma», krožek «G. Salvemini» in krožek «Prijatelji lista Avanti».
Praznik se bo odvijal po naslednjem programu: jutri, 15. avgusta, bo uradna otvoritev ob 11. uri, ob 18. uri pa bo obravnava vprašanj v zvezi s Kraško gorsko skupnostjo. Razpravo bo vodil Pavel Colja. V soboto, 16. avgusta z začetkom ob 16. uri bo mednarodni dan na temo «Čile: rešimo Carlosa Lorco, tajnika mladih čilskih socialistov». Ob 19. uri bo o «Odporu v Čilu» spregovoril Roberto Cardenas, član odbora mladih čilskih socialistov, ki ga bosta občinstvu predstavili Sabina Benedetti in Sonja Caldi. Sledil bo izbor pesmi Pabla Nerude v slovenščini in italijanščini.
V nedeljo, 17. avgusta, se bo praznik nadaljeval z začetkom ob 11. uri. Ob 19. uri bo zaključno zborovanje, na katerem bodo spregovorili tajnik devinsko - nabrežinske sek-
Urnik trgovin za veliki šmaren
PETEK, 15. avgusta (veliki šmaren): vse trgovine bodo zaprte.
SOBOTA, 16. avgusta: trgovine bodo zaprte. Le trgovine z živili in drogerije bodo poslovale po navadnem urniku.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiTiiiiiiiMiiiiHiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
DREVI V PROSVETNEM DOMU URADNO ODPRTJE
Na Opčinah že vse pripravljeno za tradicionalni 17. Kmečki tabor
Spored obsega vrsto razstav, okroglih miz m drugih kulturnih prireditev Predvajanje filmov o varstvu narave in živinoreji v slovenskem prevodu
V Prosvetnem domu na Opčinah se danes odpira tradicionalni Kmečki tabor, ki ga prireja Kmetijska zadruga v Trstu s sodelovanjem prosvetnega društva «Tabor» z Opčin. Letošnji tabor je že sedemnajsti po vrsti. V vseh teh,.letih smo imeli že neštetokrat priložnost poudariti pomen te manifestacije, ki se je tako udomačila in popularizirala, da si sploh ne moremo žamišljati vehkošmarnih praznikov brez veselega, prazničnega vzdušja v openskem Prosvetnem domu.
Kmetovalci iz vseh krajev naše pokrajine si v teh dneh dajo zmenek na Opčinah. Ljudje, ki jim trdo delo na zemlji ne nudi veliko možnosti počitka, razvedrila, zasluženega oddiha, si v vročih velikošmar-nih dneh radi odtrgajo nekaj časa za svoje praznovanje. In Kmečki tabor je dejansko njihov praznik in je, mimo vseh debelih, zabeljenih fraz. s katerimi ob tej priložnosti ne štedi nihče, dejansko resnično priznanje za ves njihov trud, ki jih spremlja skozi vse leto in ki ni nikoli dovolj poplačan. Dodobra je že izguljena ugotovitev, da je Kmečki tabor priložnost izmenjave izkušenj, ki so si jih kmetovalci nabrali pri svojem delu, ter nrsli in pogledov o usodi kmetijstva in kmetovalca v naših krajih. Vse to nedvomno drži, dodati pa moramo, da bo imel letošnji tabor še posebno obeležje.
Letos namreč praznujemo 30-let-nico osvoboditve in zmage nad naci-fašizmom in so se zato tudi prireditelji (sama Kmetijska zadruga obhaja letos 30-letnico svoje ustanovitve) namenili posvetiti 17. Kmečki tabor temu pomembnemu jubileju. Večini naših kmetovalcev je ta ju-
uiH»iii«iiu«uiiiiiiiiiiMmiiiiiiiii«iiMniiiwin«iiiiiii««*ii*ii*i*iniimmi»i«iiiiiiiiiiiiii»ini»HHi»»«ii»»H»MniM
Drevi radijska oddaja kabareta «Dlaka v jajcu»
Drevi ob 20.35 bo slovenska tržaš-i radijska postaja Radio Trst A •edvajala satirični kabaret «Dla-z v jajcu-», ki so ga napisali Mi-islav Košuta, Adrijan Rustja, Ati-i Kralj in Sergej Verč, v sezoni >73-74 pa je doživel svojo krstno vedbo na odru Slovenskega ama-•rskega gledališča v Trstu.
S tem satiričnim kabaretom, ki po svoji zasnovi kot žanrski o-iki prvo tovrstno delo v zamej-vu, je Slovensko amatersko gledišče gostovalo po vsem Tržaš-»m, Goriškem, v koprski in se-
ZAHVALA
za čestitke, darila in cvetje: Tržaškemu partizanskemu pevskemu zboru, vodstvu tržaške federacije KPI za prisrčno srečanje, celici KP in Zvezi partizanov ANPI iz Lonjerja-Katinare, Zvezi borcev iz Sežane, kolektivu Glasbene matice, Primorskemu dnevniku, Založništvu tržaškega tiska. Unità, sekciji KPI iz Tržiča in posameznikom, slovenskim in italijanskim tovarišem in prijateljem tostran in onstran meje, za izkazano pozornost ob moji 50-letnici s pismenimi voščili in po radiu.
Oskar Kjuder
žanski občini ter na «Tednu slovenske drame» v Kranju. Z njim je doseglo izreden uspeh tako pri številnem občinstvu, ki je z zanimanjem spremljalo posmrtne zgode in nezgode zamejskega Slovenca, kot pri kritiki.
Satirični kabaret «Dlaka v jajcu» je režiser predstave Adrijan Rustja s soavtorji delno priredil za radio, saj ga je moral omejiti na pičlo uro, medtem ko je odrska postavitev trajala skoraj dve uri.
Drevi bomo torej preko radijskih valov Radia Trst A ponovno prisluhnili temu duhovitemu kabaretu, ki ga izvajajo Boris Kobal, Branko Sulčič, Ivan Verč, Sergij Cerkvenič, Sergej Verč, Milica Kravos in Anica Žerjal. Glasbo je napisal Aleksander Vodopivec, songe pa Miroslav Košuta.
Trcenj'e pod Ključem — ženski za volanom
Na velikem križišču državnih cest pod Ključem je prišlo včeraj popoldne okrog 17. ure do silovitega avtomobilskega trčenja. Fiat 500, ki je privozil z Opčin, je treščil v nasproti vozeči fiat 850, ki je na križišču nenadoma zavil na levo, da bi nadaljeval pot za Bazovico. Prvi avtomobil je upravljala 52-letna Elena Corazza vd. Trost iz Ul. Petronio 5, drugega pa 59-letna Giuseppina Saba iz Ul. Gambini 4. Obe sta se pri trčenju nekoliko potolkli.
bilej še posebno blizu, saj je bilo naše kmečko ljudstvo v prvih vrstah boja za svobodo in se njegov delež v tem boju ne da preceniti.
Uradno odprtje tabora bo drevi ob 19. uri s priložnostnimi pozdravi. V Prosvetnem domu so se v teh dneh mrzlično pripravljali na praznik, ki bo obsegal celo vrsto zanimivosti. Najprej' rnpramo omeniti razstave. V prograhih jih je cela vrsta. Od običajne razstave poljedelskih strojev, do razstave pletar-skih izdelkov, sodov in sploh vseh kletarskih naprav ter razstave povrtnine in sadja, ki je tudi že postala značilnost Kmečkih taborov, katere uspeh pa je seveda odvisen od naših kmetovalcev samih in njihove dobre volje, da dajo na razpolago svoje pridelke. Posebne omembe je vredna razstava čebelarstva, na katero se je prijavilo precej čebelarjev.
Vsak večer bodo v dvorani Prosvetnega doma predvajali filma o varstvu narave ter o živinoreji, ki ju je izdelal s podporo dežele Socialni kinematografski center v režiji Maurija in po besedilu Bombacci-jeve. Marsikomu sta filma že znana, vendar bosta letos prvič izšla v slovenski izdaji.
Na sporedu sta tudi dve okrogli mizi. Jutri, ob 10. uri, bodo razpravljali o zadružništvu, v nedeljo dopoldne pa bo na vrsti razprava o urbanističnih problemih Krasa. Glede kulturnega sporeda naj dodamo, da bo jutri ob 18. uri nastopila folklorna skupina «Ballarins de Riviere» iz Cente, v nedeljo pa bo i-mela svoj koncert godba na pihala iz Nabrežine. Ob večerih bodo za prijetno razpoloženje poskrbeli kar trije ansambli: ansambel Lojzeta Furlana, Kras in The Lords/ In na koncu ne smemo pozabiti, da bo občinstvu na razpolago cela vrsta bogato založenih kioskov s pristno jedačo in pijačo.
Objavljen zakon o privilegiranih pokojninah
V včerajšnji številki uradnega vestnika je med drugim objavljen zakon štev. 361 z dne 25. julija 1975 o izenačenju rednih privilegiranih pokojnin z vojnimi pokojninami. Po novem zakonu bo znašala invalidnina za dve ali več invalidnosti skupaj od 174.000 (najnižja) do 3,960.000 lir (najvišja). Nove invalidnine veljajo od 1. januarja 1975. Posebna invalidnina za invalide L kategorije bo znašala od 324.000 (najnižja) do
3.840.000	lir (najvišja). Tudi v tem primeru se nova invalidnina odmerja od 1. januarja 1975. Poseben dodatek, do katerega imajo pravico invalidi, ki potrebujejo stalnega spremljevalca, znaša po novem od
20.000	do največ 184.000 lir na mesec.
Vladni organi odobrili pet deželnih zakonov
V zadnjih dneh je osrednja vlada odobrila pet deželnih zakonov, ki so bili sprejeti med intenzivnim delom skupščine pred nastopom poletnega premora. Novi zakoni, ki bodo v najkrajšem času objavljeni v uradnem vestniku dežele Furlanije Julijske krajine in tako postali pra-vomočni, se nanašajo na naslednja področja: posegi iz deželnih skladov za razvoj kmetijstva (v dežel
nem svetu je bil zakon izglasovan 9. julija letos); finančna pomoč za tehnične urade medobčinskih konzorcijev (11. julija), izredni posegi v korist kmetijskih dejavnosti (16. julija); deželna pomoč za vzdrževanje in opremo vile Manin v Pas-sarianu (23. julija) in spremembe in dopolnila k deželnim normam s področja kmetijstva in gozdarstva (25. julija).
V zvezi s tremi zakoni, ki se nanašajo na kmetijstvo, je osrednja vlada sicer dala svoj pristanek, hkrati s tem pa je posredovala besedilo norm pristojnim organom Evropske gospodarske skupnosti, ki bodo sedaj ugotovili skladnost deželnih zakonov s smernicami za razvoj kmetijskih dejavnosti v deveterici.
cije PSI Vittorino Caldi, pokrajinski svetovalec Lucijan Volk in član tajništva pokrajinske federacije Claudio Boniciolli.
Vsak večer bo ples ob spremljavi ansambla «La Comune» in ob sodelovanju pevca Remigia. Program obsega še nastop pevskega zbora ter razstavo slik, grafik, knjig in plošč. Ves čas bodo delovali dobro založeni kioski. Za mlado in staro je na sporedu tudi več zabavnih iger.
Priprave na meddeželno srečanje o letalskih zvezah
V okviru priprav za VI. meddeželno srečanje o letalskih zvezah med našo deželo, Slovenijo, Hrvat-sko in avstrijsko Koroško — srečanje bo 3. in 4. oktobra 1975 na Reki — je predsednik Konzorcija za ronško letališče ing. Augelli te dni odpotoval v Avstrijo, kjer se je med drugim sestal z voditelji trgovinske zbornice in letališke uprave v Gradcu.
Na sestanku so obravnavali vrsto vprašanj skupnega interesa zlasti v zvezi s tarifami za prevoz potnikov na meddeželnih relacijah. Glede tega se je izoblikovalo enotno mnenje, da bi morale biti tarife na letalskih zvezah med Furlanijo-Julij-sko krajino, Slovenijo, Hrvatsko in avstrijsko Koroško sicer strukturirane po pravilih mednarodne letalske ustanove LATA, vendar naj bi bile hkrati znatno nižje od tarif, ki bi sicer veljale za redne mednarodne zveze na ustreznih razdaljah. Po povratku iz Avstrije namerava predsednik Konzorcija za ronško letališče odpotovati tudi v Slovenijo in Hrvatsko, da bi dosegel predhodno soglasje okrog nekaterih problemov, o katerih bo stekla razprava na oktobrskem srečanju na Reki.
Rajonski odbori za boj proti draginji
Rajonski odbori iz Skednja, od Sv.
Sobote, Sv. Jakoba in Magdalene so sestavili skupno poročilo, v katerem izražajo ostro stališče ob občutnem porastu cen najosnovnejših živil (kruha, mesa in drugih) in telefonskih tarif ter sploh ob naraščanju splošne draginje, ki jo občutijo predvsem tisti, ki živijo samo od svojega dela ter nekatere druge kategorije, kot so upokojenci.
Rajonski odbori, to je spontane krajevne množične organizacije, pozivajo ob tem vse politične, delavske in sindikalne sile, naj se združijo v boju proti draginji in možnosti novih, še občutnejših podražitev.
Ob tem predlagajo ustanovitev stalnega enotnega odbora proti draginji.
PREJŠNJO NOČ V STAREM MESTU
Bogat plen
stanovanjskih miši
Stanovanjske miši, ki imajo v poletnih mesecih, ko bo veliko ljudi na počitnicah, največ dela, so prejšnjo noč stikale po poslopju s številko 24 na Trgu sv. Jakoba. Izbrali so si neko stanovanje v četrtem nadstropju, kjer ni bilo nobenega doma, ter iz njega odnesli nekaj denarja ter več dragocenih predmetov.
Da se je v omenjenem stanovanju dogajalo nekaj nenavadnega, je včeraj prva odkrila 71-letna gospodinja Giovanna Pertout vd. Klanec, ki prebiva v istem poslopju. Kb j'è''?là mimo je namreč opazila, da so bila vhodna vrata na stežaj odprta. To se ji je zazdelo čudno, saj že dolgo ni videla teh vrat odprtih. Nekajkrat je poklicala misleč, da je kdo v stanovanju. Ko pa ni bilo nobenega odgovora, je brez pomisleka zavrtela številko policije. A-genti so že na prvi pogled ugotovili, za kaj gre. Na vratih so bili dobro vidni sledovi vdora. Še vidnejši so bili sledovi v stanovanju samem. Povsod je bil velik nered. Vsevprek so ležale izpraznjene in odvržene skrinjice, predalčki, oblačila in drugo.
Na podlagi dokumentov, ki so ležali raztreseni vsepovsod, so agen ti letečega oddelka odkrili naslov lastnice stanovanja, ki prebiva v Bellunu. To je 60-letna Maria Furlani por. Soave. Nemudoma so jo telefonsko obvestili o tatvini in v popoldanskih urah je bila ženska že v Trstu. Po pregledu predalov, v katerih je hranila dragocenosti, je ugotovila, da so ji tatovi odnesli o-krog 30 tisoč lir v drobižu, sto sre brnih kovancev po 500 lir ter več zlatih predmetov v skupni vrednosti nad pol milijona lir.

Sinoči je imel na Gradu sv. Justa svoj koncert znani in priljubljeni francoski pevec armenskega porekla Charles Aznavour. Prireditev je organizirala tržaška Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova.
V	prvem delu je najprej nastopu kitarist in pevec Jimmy Dunning, ki je v Angliji zelo popularen, saj je z eno ploščo prekoračil milijon prodaj. Poleg tega se je uveljavil tudi kot skladatelj nekaterih repertoarnih pesmi slovitega Tom Jonesa. S svojo rock glasbo je navdušil predvsem mlajše poslušalce. Sledil je nastop El Danyja (alias Paolo Brasala) s tremi simpatičnimi dekleti «Fanciulle del West». Napovedovalec koprskega radia, ki je tudi povezoval posamezne točke, je izvajal svojih šest pesmi, ki spadajo k «country^ e western» glasbi. Ob zadnji je pričelo rahlo deževati. Občinstvo je takoj zapustilo sedeže. Že po desetih minutah pa se je vse normaliziralo, tako da je lahko Charles Aznavour pričel klou točko večera.
S svojimi milimi sentimentalnimi in papetičnimi pesmimi, večinoma ljubezenskimi, jeizzvalval navdušenja med našo mlajšo in predvsem starejšo publiko, ki ni napolnila vseh razpoložljivih sedežev, predvsem zaradi muhastega vremena ter dejstva, da je francoski pevec nastopal v Trstu pred dobrimi tremi meseci. Poleg nekaj novih pesmi je sproščeno zapel že klasične skladbe, ki jih je sam populariziral. Med najbolj nnnulamimi, ki so seveda izzvale najdaljše aplavze, naj omenimo: «Ti amo», «Lei», «Morir d’amore», «1-strione», «Ieri sì» in «Com’è triste Venezia». Pri vseh štirinajstih pesmih ga je spremlja' njegov kvintet, sestavljen iz pianista, orglarja, basa kitarista, kitarista in bobnarja.
Kaže, da je bil sinočnji zadnji nastop tega simpatičnega pevca v našem mestu, saj je tiskovna agencija razširila vest, da se Aznavour namerava preseliti v Kanado, kjer je možnost večjega zaslužka.
V	PONEDELJEK NA GRADU
Večer v družbi Milve in Bramierija
V ponedeljek, 18. t. m. bo nastopil na Gradu sv. Justa par Milva - Bramieri. Zanimanje vzbuja nastop «nove Milve», ki se je lotila «folk» in «spirituals» popevk ter dosegla odlične uspehe na zadnjih televizijskih programih (Adesso musica, Senza rete, Spaccaquindici). Za Gina Bramierija pa ni potrebno tratiti besed: vsakokrat nova zaloga presenečenj s kako pesmico ter mnogimi dovtipi in šalami.
Milva in Bramieri bosta nastopila v drugem delu predstave; v prvem delu bo finale «{&, mednarodnega popevkarskega ràllyja». To bo zaključek turneje z etapnimi točkami, ki je šla od Padove, Rive del Garda, Brentone, Bologne, Ferrare, Osti-
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 14. avgusta DEMETRIJ
Sorice vzide ob 5.03 in zatone ob 19.16 — Dolžina dneva 14.13 — Luna .vzide ob 13.37 in zatone ob 23.04.
Jutri, PETEK, 15. avgusta VELIKI ŠMAREN
Vreme včeraj: najvišja temperatura 26,2 stopinje, najnižja 19,6, ob 19. uri
25,1	stopinje, zračni tlak 1011,3 mb, rahlo narašča, brezvetrje, nebo jasno, vlaga 64-odstotna, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
DNE 13. avgusta 1975 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 7 oseb.
UMRLI SO: 68-letni Antonio Giovan-nini, 74-letna Irene Pišot, 73-letna Marcella Lavagna vd. Facchini, 80-letni Marcellino Tomasi, 68-letna Gilda Meste por. Demicheli, 86-letna Edvige de Hasslmeyer - Crassegg vd. Marcuz-zi, 88-letna Anna Ribolli vd. Patrignani.
I li
rii=#ri
JElfi
=1*, m

Ponesrečen nočni podvig mladega avtomobilskega tatu
Agentom, ki so ga zasačili, je natve-zal, da se sam ni zavedal, kaj dela
Noč ima čarobno moč, pravijo. Samotnemu potniku se v zakotnih in zapuščenih, medlo razsvetljenih ulicah starega mesta lahko marsikaj čudnega primeri. Dogodi se ti lahko celo to, da opaziš nekje ob pločniku avtomobil, ki te čarobno zamika. Pristopiš k njemu in začuda — vrata so odprta. Čemu bi si ne privoščil kratke vožnje, te globoko v zavesti podreza mikaven glasek. In ti mu prisluhneš. Sedeš za volan in ker nimaš ključa za prižig, potržeš žice ter poskušaš vzpostaviti stik. Tedaj pa te nepričakovano zagrabijo možje postave. Po žilah ti neprijetno zagomazi in nenadoma se prebudiš v stvarnosti. No, in sam sebi ne moreš verjeti, da sediš za volanom avtomobila, ki ni tvoj. Toda tvoj nedolžni, proseči pogled ne zaleže. Preostali del noči moraš pre-čuti za rešetkami.
S prav tako nedolžnim pogledom se je prejšnjo noč obrnil na agente javne varnosti 19-letni pleskar Giorgio Radioni iz Ul. Baseggio 14, ko so ga le-ti zasačili za volanom fiata 600, last 40-letne Eleonore Sirotich iz Ul. Pagliericci 16, ki je bil parkiran ob pločniku v Ul. Punta del Forno v starem mestu, ne-
daleč od bencinske črpalke AGIP. Radioni se namreč ni mogel načuditi, kako se mu je to lahko pripetilo. Avtomobil je bil pač odprt, noč je bila kot nalašč za kratek izlet po mestnih ulicah. Zakaj ne bi poskusil, si je dejal. Na posledice pa ni pomislil in to ga bo sedaj stalo prijavo sodnim oblastem zaradi poskusa kraje.
Ta, sicer neprepričljiv izgovor je mladenič natvezel agentom letečega oddelka v prostorih kvesture, pri sebi pa je najbrž razmišljal, kako je mogel biti tako neroden in počasen pri svojem tatinskem podvigu, da so ga agenti zasačili kar za volanom in ne da bi se satn zavedel kakršnekoli nevarnosti. Očitno Radioni še ni bil vešč tatinskemu «poklicu», kajti sploh ni opazil, da ga je nekdo med vdorom v avtomobil opazil. Ta je namreč telefoniral na kvesturo, od koder je takoj odrinil izvidniški avto. Ko je bil Radioni najbolj zaposlen z žicami za \ motorja, je bila izvidnica že na kraju m še preden se je dodobra zavedel, kaj se dogaja, so trije agenti obkrožili avto, s katerim se je nameraval odpeljati.	,
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. ure)
Vielmetti, Trg della Borsa 12; Al Centauro, Ul. Rossetti 33; Madonna del Mare, L.go Piave 2; Costalunga, Erta di S. Anna 10 (Kolonkovec).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30) Biasoletto, Ul. Roma 10: Davanzo, Ul. Bernini 4; Al Castoro, Ul. Cavana 11; Chiari-Grotti/ Ul. Tor S. Piero 2.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tei. 226-165:	Opčine: tel. 211-001;
Prosek: tel. 225-141; Božje polje — Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
Mali oglasi
VSE VRSTE mouquette, plastike in parketov po ugodnih cenah — struženje in lakiranje parketov. Pro-seška Ul. 41 Opčine tel. 212970.
®a®	■
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A.
TRST '- ULICA F. HLZf.TQ -, CK SI-ARB
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	670.—
Funt šteriing	1405—
Švicarski frank	249—
Francoski frank	151,75
Nemška marka	258,50
Avstrijski šiling	36,75
Dinar: debeli	36,50
drobni	36,50
MENJALNICA
vseh tujih valut
glie, Arque Petrarca, Feltre do Co-droipa. Med seboj tekmujejo novejši profesionalni pevci, ki so si že pridobili ugled pri glasbenih založbah. Predstavljali bodo sledeče države: Italijo, Jugoslavijo, Anglijo, Zahodno Nemčijo, Združene države Amerike, Avstrijo, Španijo, Švico, Francijo, Belgijo, Nizozemsko in Poljsko. Za Italijo nastopa Eugenio Alberti, ki se je uvrstil v finale letošnjega Sanremskega festivala. V prihodnjih dneh bo objavljen sistem točkovanja za proglasitev zmagovalca. V Trstu osvojene točke bodo veljale dvojno. Za zmagovalce bodo na razpolago bogate nagrade.
Začetek prireditve bo ob 21. uri. V primeru slabega vremena se bo program odvijal v gledališču Rossetti. Predprodaja vstopnic in informacije pri osrednji blagajni (Pasaža Protti 2, tel. 36-372).
Kaj bo z upravo Ljudske knjižnice?
Socialistični pokrajinski svetovalec Gianfranco Carbone je prejšnji ponedeljek naslovil na predsednika pokrajinskega odbora Zanettija vprašanje glede upravljanja Ljudske knjižnice v Trstu.
V svojem posegu je Carbone najprej orisal pomen tržaške Ljudske knjižnice, ki je edina te vrste v Italiji in kateri so mnogi časopisi (med temi tudi naš dnevnik) v prejšnjih dneh posvetili mnogo pozornosti. Od leta 1962 je postala knjižnica organ vladnega komisariata. Kljub temu je v prvih letih zatem delovala še precej samostojno, medtem ko se je v zadnjem času položaj te pomembne kulturne ustanove nevarno poslabšal. Knjižnico namreč sedaj upravljajo birokratski funkcionarji, ki niso niti najmanj primerni za njeno vodenje. To pa predstavlja resno nevarnost za bodoči vsestranski razvoj knjižnice.
Zato socialistični svetovalec vprašuje, kaj bo ukrenila tržaška pokrajina za zavarovanje velikega kulturnega kapitala, ki ga predstavlja Ljudska knjižnica.
ŠD ZARJA — Bazovica
prireja 15., 16. in 17. avgusta v Bazovici
TRADICIONALNI DRUŠTVENI PRAZNIK
Spored:
Jutri, 15. 8. ob 17.00 uri nogometna tekma STARI - MLADI
Sobota, 16. 8. ob 20.30 tekmovanje v valčku in polki ob zvokih ansambla «Lojze FURLAN»
Nedelja, 17. 8. ob 17.00 uri o-tvoritveni sezonski nastop, prijateljska nogometna tekma TRIESTINA - ZARJA Od 14.00 ure dalje bodo delovali dobro založeni kioski z domačim vinom in specialitetami na žaru.
Vse tri večere bo od 20. ure dalje ples ob spremljavi ansambla «Lojze Furlan».
VLJUDNO VABUENI!
Šolske vesti
Ravnateljstvo državnega učiteljišča «A. M. Slomšek» in priključne vzgojiteljske šole sporoča, da se popravni izpiti začnejo 2. septembra s pismeno nalogo iz slovenščine, in sicer po razporedu, ki je objavljen na o-glasni deski.
Ravnateljstvo Glasbene matice obvešča. da bo pisarna glasbene šole zaprta do 16. avgusta.
Razna obvestila
Narodna in študijska knjižnica v
Trstu obvešča svoje obiskovalce, da bo do vključno 22. t.m. zaprta za občinstvo.
Vodstvo T P P Z obvešča vse pevce, orkestraše in goste, da bo odhod z avtobusi na Jesenice in Porezen na partizansko srečanje ob 30. obletnici osvoboditve v soboto dne 16. t.m. ob 8. uri iz Bazovice (po našem času). Vse člane se naproša, da si oskrbijo pribor za hrano, površnik za v slučaju slabega vremena, pulover in o-dejo za prenočišče.
Pot nas popelje na Jesenice in na Porezen skozi Soško dolino. Povratek naslednjega dne. pa preko Škofje Loke in Ljubljane.
Predvidevamo prihod v Bazovico med 22. in 23. uro.
Gledališča
ROSSETTI
Drevi, ob 21. uri, ponovitev Prim-love operete «Rose Marie». Opereto bodo ponovili vsak večer do vključno nedelje.
Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni. Pasaža Protti 2. tel. 36372.
MIRAMARSKI PARK - LUČI IN ZVOKI - Predstavi: ob 21. uri «Der Kai-sertraum von Miramare» (v nemščini); ob 22.15 «Il sogno imperiale di Miramare» (v italijanščini). Posebne avtobusne zveze z Oberdankovega trga ob 20. in 21.15; povratek iz Miramara ob 22.15 in 23.30.
Ariston 21.15 «Prete fa il miracolo». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.30 «I« nove vite di Fritz il gatto». Barvni film. Prepovedano mladim pod 18. letom.
Excelsior 16.00 «I tre della squadra speciale». Barvni film. Stuart Da-mon, Alessandra Bastedo.
Fenice 16.00 «Coffy». Pam Grier. Barvni film.
Nazionale 16.00 «La leggenda dei sette vampiri d’oro». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Eden 17.00 «Ultimo tango a Parigi». Marion Brando, Maria Schneider. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 16.30 «Vampira». David Niven, Teresa Graves. Barvni film.
Aurora 16.00 «Salvo D’Acquisto» Massimo Ranieri. Barvni film.
Capito! 16.30 «Il Conte di Montecristo». Tony Curtis. Barvni film.
Cristallo 16.30 «L'assassino di pietra». Charles Bronson. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Impero 16.00 «Una strana coppia di sbirri». Barvni film.
Filodrammatico 16.30 «Et mourir de desir» (Morire di desiderio), barvni film, prepovedan mladini pod 18. letom.
Ideale «Frontiera a Nord Ovest». Kenneth Moore, Laureen Bacali. Barvni film.
Vittorio Veneto 16.45 «Alla ricerca del piacere». Barbara Bouchet, Farley Granger. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Astra 16.30 «Farfallon». Barvni film. Igrata Franco Franchi in Ciccio Ingrassia.
Abbazia 16.30 «Jeff Bolt. l’uragano di Macao». Fred Williamson. Barvni film.
Razstave
V občinski umetnostni galeriji na Trgu Unità bodo v ponedeljek, 18. avgusta odprli razstavo najnovejših del tržaškega umetni .a Alda Bressa-nuttija. Razstava bo trajala do vključno 29. avgusta.
Izleti
SPDT javlja, da izlet na Škrlatico
od 15. do 17. avgusta se ne bo vršil iz doline Vrat, ampak iz doline Zadnjice s prenočevanjem na Pogačnikovem domu. Kdor ne razpolaga s prevoznim sredstvom, naj telefonira ime in tel. številko na štev. 31119.
SPDT priredi 17. t.m. ob priliki partizanske svečanosti na vrhu Porezna, na katerem bo sodeloval Tržaški partizanski pevski zbor, izlet na Porezen z lastnimi osebnimi avtomobili Dohod do Podbrda možen z vlakom ob 6. uri zjutraj iz Trsta. Podrobnosti na štev. 31119.
ammn!»
Pismonoša Marica Trobec daruje ob svoji upokojitvi 10.000 lir za ŠD Primorje.
Svojcem prerano preminulega Dušana Štranja izrekajo iskreno sožalje uslužbenci občine Dolina.
Ob prerani smrti uslužbenca Dušana Štranja izreka uprava občine Dolina globoko sožalje prizadeti družini.
Ob nenadni smrti tovariša Dušana Štranja izreka sekcija KPI dolinske občine sožalje prizadetim svojcem.
Ob izgubi kapelnika Dušana štranja izreka prosvetno društvo «Fran Venturini» od Domja iskreno sožalje ženi Mariji, hčerki Ivijani, bratu Mi-rotu in vsem drugim sorodnikom.
Mladina iz Krmenke - Domja izreka članici Ivijani ob izgubi dragega očeta iskreno sožaije.
Ob nenadni smrti kapelnika godbe iz Brega Dušana Štranja izreka Slovenska prosvetna zveza globoko sožalje svojcem.
Nenadoma nas je v 47. letu starosti zapustil naš predragi mož in oče
DUŠAN STRANJ
Pogreb bo danes, 14. avgusta ob 15. uri v Dolini.
Žalostno vest sporočajo: žena Marija, hči Ivijana, mati, brat Miro in sestre Marija, Marta in Dragi z družinami
Dolina, 14. avgusta 1975
V torek, 12. avgusta je preminila naša zvesta
IRENE PIŠOT (LIZA)
Pogreb bo danes, 14. avgusta ob 10.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v opensko cerkev sv. Jerneja.
Žalujoči: svakinja Ana, nečak Nino z ženo Branko, drugi sorodniki ter družina Merzek-Sosič.
Trst, 14. avgusta 1975 Občinsko pogrebno podjetje Ul Zonta 7/c
ODPRTO PISMO TRŽAŠKI OBČINSKI UPRAVI
Mm predlog Opencev za rešitev perečega vprašanja pokopališča p
Na Opčinah je vprašanje pokopališča že deset let odprto. Staro pokopališče je doslužilo. Vas ga je že popolnoma obkrožila in ni več prostora za njegovo razširitev. Občinska uprava je zato sklenila, da ga zapre .
Prva lokacija za pokopališče je bila izbrana pred desetimi leti na levi strani ceste za Sežano, kjer pravijo «za Pikeljcem» ali «za Streliščem». Zaradi predvidene gradnje hitre ceste na tem odseku je ta zamisel propadla.
Openci so predlagali tržaški občinski upravi dne 14. februarja 1974 drugo lokacijo za novo uokopališče na kraju, ki mu pravijo «Stražnji vrh», to je severovzhodno od današnjega strelišča. Ta predlog sta podpirali dve ugodni dejstvi: zemljišče je jusarsko in obenem je do njega lahek dohod, precej daleč od glav nih prometnih tokov (stranska Alpinska ulica). Tržaška občinska u-prava na ta predlog sploh ni odgovorila. Če se je na občini kaj zganilo, se je zganilo . na pritisk podpisnikov predloga. Toda vedno so našli izgovor za odložitev.
Openci so tedaj na pobudo vseh krajevnih združenj sestavil predstavništvo, . ki ga je tržaški župan inž. Spaccini sprejel dne 30. aprila 1975. Predstavništvo je vodil in predstavil županu občinski svetovalec Wilhelm, ki je obširno poročal o tej zadevi.
Ko so se župan in njegovi sodelavci dodobra seznanili z vprašanjem pokopališča, je župan obljubil, da bo občinska komisija z njim na čelu na kraju samem podrobneje proučila vprašanje ter si v roku tride setih dni ogledala pokopališče.
Občinska komisija je na Opčine prišla dne 28. junija 1975 in ni, kot obljubljeno, sprejela openskih predstavnikov. Sama si je ogledala položaj starega pokopališča in sklenila, da ga zapre.
Kakor že omenjeno v predlogu z dne 14. februarja 1974, oziroma 27. februarja 1971, sme sestavili pismeni predlog. Izhajali smo iz naslednjih ugotovitev. Kakor je bilo tudi objavljeno v Primorskem dnevniku dne 10. februarja 1974, je občinska komisija predvidela gradnjo novega openskega pokopališča pri cesti za Bane, za italijansko kolonijo, na zemljišču, ki mu pravijo «Sekare» in meri 8.000 kvadratnih metrov.
Občinska komisija je sklenila, da se v zvezi s tem ukrepa v -najkrajšem času, da se načrt predloži občinskemu svetu v proučitev in o-dpbritev ter da se o njem nato i-zheče tudi pristojno deželno odbor-hištvo.
Komisija je določila tudi ceno za razlastitev zasebnih parcel in ta naj bi bila 3.000 lir na kvadratni meter.
Komisija pa ni upoštevala glavnih prometnih tokov proti meji in obratno.
Kot kažejo današnje razmere, bi
novo pokopališče v najboljšem primeru odprli šele čez kakih pet let, kar pa za Opence ne more biti sprejemljivo. Zato so predlagali drugačno rešitev, in sicer novo lokacijo — to je bivše nemško vojaško pokopališče v hribu. Pokopališče je že zgrajeno, deloma obzidano in že nared za svoj namen. Meri približno 4.000 kvadratnih metrov, možna pa je razširitev še za okrog 2.000 kv. metrov, kar bi zadostovalo za openske potrebe za zelo dolgo dobo. Nakar bo človeštvo uvedlo boljši in bolj higienski način pokopavanja.
Dostop do pokopališča bi bil možen po dveh cestah iz dveh različnih smeri in pogrebi bi ne motili glavnih prometnih tokov. Opčine so namreč razdeljene na dve župniji. Pogrebni sprevodi bi se zato lahko odvijali tako od stare cerkve kot od nove župnije po Dobr-dobski ulici do glavnega križišča (semaforja), kjer bi se lahko na-
daljevali za približno sto metrov ob desni strani Trbiške ceste ter nato zavili v stransko ulico (Ul. Herma-da) in naprej v hrib do pokopališča. Sedanjo poljsko pot od Trbiške ceste do pokopališča bi lahko z majhnnimi stroški popravili in uredili v ta namen. Glede ureditve pokopališča samega pa bi bilo treba popraviti in dograditi zid, u-rediti dvojna glavna vrata za vhod in izhod, postaviti kapelico ter urediti notranjost pokopališča. Celotni stroški teh del bi zahtevali približno 35 do 40 milijonov lir. Štrosi; I torej niso preveliki in tudi pokopališče bi bilo nared v razmeroma kratkem času.
Združenje jusarskih upravičencev za Opčine in Bane prosi zato politične dejavnike, da se zavzamejo zn rešitev tega vprašanja v skupno korist vsega openskega prebivalstva.
Združenje jusarskih upravičencev za Opčine in Bane
PO IZVOLITVI ZUPANOV V TRŽIČU IN GRADEZU
Občutno poslabšanje možnosti za odprto lolitiko v krajevnih upravah na Goriškem
V Tržiču je KD zapustila sejo še pred izvolitvijo socialističnega župana ter tako pokazala svojo nedemokratičnost ■ V Gradežu je obrnila hrbet republikancem, medtem ko je v pokrajini moledovala za njegov glas
ululimi iiintitiiiiiiiiiiimimuiiimimiiiiiimiiiiHUiiiiiiiiimmuiiiimiiiimiimimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii
IZ DOLINE
ZARADI SRČNE KAPI UMRL DUŠAN STRANJ
Bil je dolgoletni kapelnik godbe iz Brega
svoboditve. Bil je tudi eden od glavnih pobudnikov teh koncertov in se za te posebno trudil.
Pokojni Dušan se je rodil v Dolini; tu je tudi dokončal osnovno šolo. Po končani drugi svetovni vojni se je zaposlil pri raznih podjetjih. Stalno je sodeloval pri domači godbi. Ljubezen do glasbe ga je premagala, da se je leta 1950 odpravil v Ljubljano na konservatorij študirat trobento. Opravil je nižji izpit, srednje šole pa ni dokončal. Leta 1958 se je poročil z Marijo, ki mu je naslednjo leto povila hčerko Iviano. Zaposlil se je pri občinski upravi v Dolini in je skrbel za pokopališko službo. Tedaj je pristopil k novoustanovljenemu dolinskemu kvintetu s pevcema Darkom in Darjem, s katerima je nastopal skozi celo desetletje na raznih šagrah in prireditvah. Pred nekaj več kot petimi leti je prevzel mesto dirigenta godbe na pihala in se takoj priljubil zaradi svoje šaljive narave in resnosti na delu. Vsi ga bodo zelo pogrešali, saj je za njim nastala huda praznina.
Z Dušanom smo vsi Brežani izgubili plemenitega in skromnega človeka, ki bo prav gotovo ostal vsem v lepem in trajnem spominu. V tem bolečem trenutku izrekamo iskreno sožalje prizadeti družini, dragemu Dušanu pa naj bo rahla slovenska domača gruda.
L.
V torek v jutranjih urah je nenadoma ugasnilo življenje dirigenta godbe na pihala iz Brega Dušana Štranja. Bil je na dopustu na ženinem domu v Travniku pri Idriji. Zgodaj zjutraj se je podal k reki Idrijci, za zajtrk pa se ni vrnil. Začeli so ga iskati ter ga našli že mrtvega; zdravnik je lahko le potrdil smrt zaradi srčne kapi.
_ Žalostna vest je prizadela' Dolin-čane in prebivalce okoliških vasi. Vsem je še živo v spominu, kako je 47-letni Dušan, ki ni kazal nobenega znaka bolezni, z veščo taktirko vodil godbo na koncertih, ki so jih priredili po vaseh dolinske občine ob priliki proslave 30. obletnice o-
UllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllililiiiliiiliiiiiiiiiiiMillllllIllllIllllililliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiinii
POLETNA POMORSKA SLUŽBA REŠKE «JUGOLMJE»
Z Reke vsak teden štiri vožnje z ladjo v Dubrovnik
Dve tedenski zvezi Dubrovnik-Bari ■ Vozni red do konca septembra
, V letošnji poletni sezoni ima reš-fa «Jadrolinija» ob jugoslovanski Jadranski obali štiri tedenske odhode z Reke, oziroma iz Dubrov-^a.. iz kvarnerskega pristanišča “dpluje ob 18. uri v nedeljah in etrtkih ladja «Jadran», v torkih h sobotah pa trajekt ladja «Liburna» ter pristaneta v Dubrovniku aslednji dan od 15.55. Ladji imata Postanek na otoku Rabu, v Zadru, Phtu. Hvaru in Korčuli.
«Jadran» nadaljuje vsak ponede-jek ob polnoči iz Dubrovnika pro-hasprotni italijanski obali ter pri-Pfhje v Bari v torek ob 8.30. Ta na urna «nota (2.600 ton), ki ima nik ne kaWne za približno 187 pot-kov in iabko sprejme po raznih n °Fanah skupaj 1.2Ò0 oseb, je ob-).ei,lla tedensko plovbo za Bari, ka-«lik Je..Prejšnje sezone opravljala nini Urn^a*- Ladja «Jadran» je prej Dnha na. Pr0Ed Benetke — Reka — V2d r.°ynik. Reška «Jadrolinija» ne števili več te proge zaradi malo-vai- *h Potnikov, ki so se vkrca-^ v Benetkah.
om4očav? 13rioga rpoletni •■ezoni
lotnn a- teristom, ki napravijo ce-
brovnik°unjp d,aljS3Ì,P?stane,k1v. Dl!" teaio f ' preden ladja odpluje i-
PSled t na razP°laSo osem ur za mesta ya slovečega dalmatinskega zjutraj ' Bariju pristane ob 8.30 nja J; hiedtem ko je priplula prejš-j.— ta sredi noči in v isti noči
tudi
raznnf*Pb^a' Sedaj imajo turisti na sai i-,Hg0 ves 'Ih0 za ogted mesta, ri v t Ja zaPusti Bari šele ob 23. u-dra	Naslednjega dne se usi-
Dubrovniku od 6.30 do 10. ure. Ha Z,Pubr°vnika je v tednu še dru-lia zt^ua z. Barijem, katero oprav-za . hlja»- posebno dobrodošla sodnt,0t0riz*rane turiste, sai ta zelo
lahko ,Vrajekt ladia <3;°37 ton>
lov inVklca Približno 120 avtomobi-Dnhm razP°laga s kabinami za 200 - - ov- Odpluje iz Dubrovnika v
ob i	url ter prispe v Bari
dalli,- Pon°či. ob 2.30 pa že natola, v Prot’ Grčiji s postanki na o-Krfu, v Igumenitsu in v Eoiru.
oh mPro?1 iz Dubrovnika, z odhodi pnncH ,a,r^’ udplujeta «Liburnija» ob v ukib Phtkih, «Jadran» pa sredah in sobotah z istimi postan-]aš..na Progi ob odhodu pa se obe Ji Ustavita enkrat tedensko v Ši-
beniku. Na Reko se vrneta v torkih, četrtkih, sobotah in nedeljah ob 7.25.
Te plovbe obeh ladij z omenjenim sezonskim voznim redom bodo trajale do konca septembra.
E. Klarič
Poslovanje po avtonomnem računu
Do 31. avgusta prošnje za kontingente septembcr-december 1975
Zunanjetrgovinski urad generalnega vladnega komisariata sporoča, da bo sprejemal prošnje podjetnikov za opravljanje poslov v okviru kontingentov za štirimesečje september - december 1975 po avtonomnem računu, najkasneje do 31. avgusta. Prošnje, ki bi prispele po tem datumu, se bodo upoštevale le, kolikor bi bili ustrezni kontingenti še neizčrpani. Podrobnejše informacije daje zunanjetrgovinski urad komisariata v Carduccijevi ulici 20.
Deželna nakazila za univerzo in ESO
Deželni odbor je na zadnji seji nakazal nadaljnjo milijardo lir za razvoj visokošolskega študija v Furlaniji - Julijski krajini. Znesek — ki je bil dan na razpolago po deželnih zakonih štev. H iz leta 1969, štev. 20 iz leta 1970 in štev. 25 iz leta 1973 — bodo razdelili takole: 500 milijonov za tržaško univerzo, 410 milijonov za videmsko univerzo in 90 milijonov za Mednarodno središče za mehanske vede, prav tako iz Vidma. Po novem zakonu, ki ga je deželni svet sprejel 24. julija letos in ki ga morajo še odobriti pristojni državni organi, bo deželna uprava najbrž že v prvi, polovici septembra nakazala nadaljnjih 250 milijonov tržaški univerzi in 150 milijonov Konzorciju za razvoj visokošolskega študija v Vidmu.
Na isti seji je deželni odbor nakazal nadaljnjih 600 milijonov lir izrednega prispevka deželni usta-
novi za razvoj obrtništva ESA. S tem prispevkom, ki ga deželna u-prava podeljuje po zakonu štev. 22 iz letošnjega leta, se skupna vrednost deželne pomoči v korist omenjeni ustanovi dvigne v letošnjem letu na dve milijardi lir.
"fiidtno. uied'iiifou
Kaj pravi na to sesljanska turistična ustanova?
Prejeli smo in objavljamo:
«Smučarski klub «Devin» je organiziral v Mavhinjah konec maja letos tekmovanji v kronometrirani hoji in na ski-rolkah. Udeležilo se ju je večje število smučarskih klubov (nekateri oddaljeni kot iz Milana) in znani športniki (državni prvak Jugoslavije). Čez deset pokalov in 23 različnih nagrad so darovale javne in privatne ustanove. SK «Devin» je vsakemu tekmovalcu podaril spominsko medaljo.
Za omenjeno tekmovanje ni turistična ustanova v Sesljanu prispevala ne v denarju niti v nagradi, «podarili» pa so namesto prospektov sesljanske obale nekatere stare iz Trsta.
Iz brošurice, ki jo je izdal neki klub ob priliki nekaterih tekmovanj v Ribiškem naselju, je razvidno, da je za omenjeno športno srečanje turistična ustanova dala svoj prispevek. Bral sem v Primorskem dnevniku, da krajevna ustanova razpolaga z lepimi prospekti domače obale.
Pišem, vam zato, da bi odgovorni obrazložili, s katerim kriterijem sesljanska turistična ustanova razdeljuje reklamo in denar. Vsiljuje se misel, da ima sesljanska ustanova reklamo in denar kadar hoče, in jo da, komur hoče!»
Član SK Devin
1‘ri.tfn‘mjle za
DIJAŠKI! MA 11(0
Po včerajšnji izvolitvi županov v Tržiču in Gradežu so se perspektive za odprto politiko na Goriškem občutno zmanjšale. V obeh občinah je KD s svojim obnašanjem pokazala, da ji gre predvsem za oblast in da je za dosego tega cilja pripravljena žrtvovati tudi svoje zaveznike, s katerimi je še včeraj sklenila sporazum.
Tako je, denimo. Krščanska demokracija v Gradežu izvolila svojega župana dr. Giovannija Via z glasovi PSI ter je obrnila hrbet predstavnikom republikanske stranke, s katero se je dogovorila za pokrajinskega predsednika Francesca Mari-nija. Še bolj značilno pa je obnašanje stranke relativne večine v Tržiču, kjer je pri volitvah župana dr. Giannija Maianija (PSI) enostavno zapustila sejno dvorano ter s tem dokazala, kako brez podlage so njena zagotovila o pripravljenosti na demokratično sodelovanje med strankami ustavnega loka. Ogromna množica prebivalcev Tržiča, ki so jo cenili na okoli tisoč oseb, je kričala za demokristjan-skimi svetovalci, toliko je bila ta množica razočarana spričo tako netolerantnega obnašanja večinske stranke pb izvolitvi socialističnega župana in izgubi tridesetletnega monopola.
Pokrajinsko vodstvo PSI je sprejelo z negodovanjem prelom sporazuma o akcijski enotnosti med PSI in KPI, prav tako tudi v vrstah KPI ne razumejo tega koraka, čeprav se je že pred tedni pokazala težnja gradeških socialistov po avtonomnem obnašanju ter vključevanju v občinsko upravo skupno s KD. Ta težnja, ločevanje socialistov od komunistov, je gonilna sila vseh mahinacij, ki se jih KD na Goriškem poslužuje v svoji sedanji taktiki okoli sestave upravnih večin. Na ta način hoče izolirati komuniste, ohraniti oblast ter še naprej delovati v korist ozkih interesov vodilnega razreda in vseh, ki jim oblast omogoča najrazličnejše špekulacije. Seveda pa ta cilj ni tako blizu ali pa je sploh neuresničljiv, odkar je leva sredina pokopana tako v stališču PSI kakor tudi zaradi samega družbenega razvoja in novega razmerja sil po 15. juniju.
Spričo ravnanja KD v Gradežu obstaja vprašanje, kako bo ta u-darec sprejela republikanska stranka na pokrajini. Ali bo še pripravljena na zavezništvo s KD, ali pa se bo obrnila drugam. Tudi socialdemokratov nič kaj ne mika sodelovati v pokrajinskem odboru s KD, kjer bo imela KD kar pet svojih predstavnikov od šestih.
Obe manjši sredinski stranki, PRI in PSDI, sta se na vsem lepem znašli pred hudo odgovornostjo: ali še naprej podpirati nedemokratično politiko KD, ki se vladanju noče odpovedati in je pripravljena tudi na najslabše, na komisarsko upravo, ali pa se odločiti za pogovarjanje med vsemi demokratičnimi silami. V teh dveh strankah bo nujno moralo priti do temeljitega premisleka ter do spoznanja, do katerega so se že dokopali tisti socialdemokratski svetovalci v Krminu in v Tržiču, ki so raje izstopili iz stranke, kakor da bi preko nje podpirali zastarelo politiko KD. Ti dve stranki bosta morali spoznati, da je njuno mesto na strani levičarskih sil, torej v družbi strank, ki hočejo vla-'dati v imenu ljudskih interesov.
Takšna rešitev ni nujna samo za Tržič, ampak tudi za pokrajino, kajti v obeh primerih ni mogoče zagotoviti takšne večine (razen če ne pride do dogovora med ustavnimi strankami ali do leve uprave), ki bi lahko omogočala izvolitev župana in odbornikov, za katere je potrebna relativna večina, ter odobritev proračunov, za katere je potrebna absolutna večina glasov. Pri sedanjem številčnem razmerju in pri sedanjih stališčih KD pa sta možni samo dve rešitvi, ali komisarska uprava in ponovne volitve ali pa levičarska uprava.
Sedaj pa še nekaj kronike o poteku volitev v Tržiču. Kakor smo že omenili, je za sejo vladalo med občani izredno zanimanje. Saj so zasedli ves prostor namenjen občinstvu v dvorani, hodnike pred sejno dvorano, stopnišča in tudi pločnik pred županstvom, je bil čisto natrpan. Občinstvo je bilo v nekem smislu veliki protagonist občinske seje. Prvič zato, ker je prisililo predsedujočega, da je prekinil sejo, ko je fašist govoril o «pajdašenju» med levimi demokristjani in komunisti, drugič pa takrat ko so demokristjani zapustili sejno dvorano v času volitev.
Na seji sta se izoblikovali naslednji dve stališči: komunisti so predlagali izvolitev župana in prekinitev seje, da bi do prihodnje sestavili program ob upoštevanju predlogov vseh demokratičnih strank. Demokristjani pa so predlagali, naj bi najprej sestavili program in šele potem izvolili župana. Fašist je spretno izkoriščal številčno razmerje sil (levičarji imajo skupno 15 svetovalcev na 30 - KPI 11, PSI 4, ostali pa pripadajo (KD (12), MSI (1) ter dva neodvisneža, ki sta izstopila iz PSDI, ter je predlagal razpust občinskega sveta ter komisarsko u-pravo, torej odpravo kakršnekoli oblike demokracije, pa naj bo še tako slaba. Zaradi odhoda demokri-stjanskih svetovalcev iz dvorane se je izpraznilo tudi mesto predsedujočega (pripadalo je demokristjanu Sabi), tako da so morali izbrati novega predsednika, najstarejšega med preostalimi svetovalci, komunista Padovana, če so hoteli sejo nadaljevati ter izvesti volitve.
Pozno zvečer smo zvedeli, da je pokrajinski tajnik goriške Krščanske demokracije Longo nahitroma sklical za danes popoldne vodstvo stranke, da preuči položaj, ki je nastal s sklenitvijo dvostranskega sporazuma med KD in PSI za izvolitev župana v Gradežu. Takšnega sporazuma namreč stranka ne odobrava ter se je za tristransko sodelovanje med KD, PSDI in PRI odločila brez socialistične stranke, ki so jo nekdanji partnerji leve večine sicer pogostoma vabili k sodelovanju, vendar pri tem tudi redno naleteli na gluha ušesa.
Tako se je zgodilo, da svojeglavost politikov v gradeški laguni ne povzroča sivih las samo na levici, ampak beli glave tudi Krščanski demokraciji, ki vidi v tej odločitvi nevarnost, da se ji s težavo dosežen sporazum na pokrajini ne podre pred očmi.
Urnik trgovin za veliki šmaren
Združenje goriških trgovcev obvešča, da bodo trgovine ob priložnosti velikošmarnih praznikov poslovale po naslednjem urniku:
Danes, 14. avgusta: vse trgovine bodo odprte po običajnem urniku; mesnice, pekarne in mlekatVie bodo odprte tudi v popoldanskih urah.
Jutri, 15. avgusta: vse trgovine bodo, zaprte, razen dežurne cvetličarne.
Sobota, 16. avgusta: vse trgovine bodo zaprte, razen mlekarn in pekarn, ki bodo odprte le v jutranjih urah.
Nedelja, 17. avgusta: trgovine z jestvinami bodo lahko odprte v jutranjih urah.
Ponedeljek, 18. avgusta: vse trgovine bodo odprte, tudi tiste, ki imajo običajno medtedensko zaporo.
Združenje trgovcev nadalje obvešča, da bodo njegovi uradi zaprti do 23. avgusta.
Na križišču med Ul. Pitteri in Korzom Italija se je v popoldanskih urah ponesrečil 17-letni dijak Paolo Dal Don iz Bologne. V go-riški bolnišnici, kamor so ga odpeljali z rešilcem Zelenega križa, se bo zaradi poškodb na nogi in roki zdravil teden dni.
Zaradi trčenja med dvema avtomobiloma na Trgu Cavour so v go-riško bolnišnico sprejeli dve osebi. Gre za 32-letnega uradnika Marcel-lina Trevisana iz Ul. Favetti 4, kateri se bo zaradi odrgnin na obrazu zdravil 5 dni, ter za - 32-letnega delavca Francesca Perilla iz Trga Tommaseo 8.
Danes se v Gorici poročita NEDA DORNIK in
ERIC DE ROCCO Čestitajo jima člani odbora Goriškega mladinskega krožka.
Ob današnji poroki NEDE DORNIK in
ERICA DE ROCCA prosvetno društvo «Naš prapor'» želi novoporočencema obilo sreče na novi življenjski poti.
V PROSTORIH OBČINSKEGA PARKA
KONEC MESECA BO V GORICI VSAKOLETNI PTIČJI SEJEM
Na njem bo sodelovalo veliko razstavljavcev V galeriji Pro Loco razstava nagačenih ptičev
Konec meseca, in sicer 30. avgusta bodo priredili v občinskem parku tradicionalni ptičji sejem, ki ga vsako leto priredijo Pro Loco, pokrajinska turistična ustanova in go-riška občina. Goriški sejem je eden najbolj znanih v naši deželi, saj sega njegova tradicija daleč nazaj v leta, ko so ga prirejali v okviru večjega sejma, ki je bil za takratne čase (to je bilo konec prejšnjega stoletja) priložnost za srečanje kmetov in obrtnikov iz goriških okoliških vasi in za razne blagovne izmenjave ter kupčije.
Spored sejma predvideva ob 4.30 odprtje občinskega parka za razstavljavce ter trgovce, za občinstvo pa bodo park odprli ob 6. uri. O-cenjevalna komisija si bo razstavljene ptiče dvakrat ogledala in poslušala njihovo petje, in sicer ob
7.30	ter 9.30. Vedno v jutranjih u-
rah bo na sporedu tekmovanje v ptičjem petju. Popoldanski del sporeda predvideva nagrajevanje razstavljavcev. Prireditelji opozarjajo vse ptičarje, kj se hočejo udeležiti razstave, da bodo vpisovanje sprejemali vsak dan v uradu Pro Loco, tel. 54-15. Poleg tega bodo vpisovali še isto nedeljo zjutraj od 5. do 7. ure. Brez dvoma bo tudi letos sodelovalo na tej razstavi večje število slovenskih ptičarjev, ki so še doslej vedno dobro odrezali.
Vzporedno s ptičjim sejmom bodo v prostorih galerije Pro Loco na Verdijevem korzu odprli razstavo nagačenih ptičev. Odprta bo vsak dan od 20. do 31. avgusta.
• Občinsko avtobusno podjetje obvešča. da bodo v soboto, 16. avgusta, mestni avtobusi vozili po nedeljskem voznem redu.
liiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuitmiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiumiiiiiiiiiiuiiniiifiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiMiiP
PRIMER, KAKO ZAGOTOVITI LJUDSKO SODELOVANJE
Nakazane številne težave na sestanku vseh predsednikov rajonskih konzult
Danilo Nanut, Emil Valentinčič in Edvard Maligoj so zahtevali, naj hi občina pokazala več razumevanja za potrebe slovenske narodnostne skupnosti
Po dveh mesecih odkar so umestili rajonske konzulte v Gorici, je dosedanji goriški župan Pasquale De Simone sklical v torek zvečer na občini sestanek, na katerega je povabil vse predsednike teh posvetovalnih organov. Sama ustanovitev rajonskih konzult je oomenila v bistvu decentralizacijo goriške občine, tako da so v vsaki mestni četrti lahko podrobneje razpravljali in reševali krajevna gospodarska, urbanistična, šolska in druga vprašanja. Umestitev konzult pa ni zadovoljila vseh, še posebno ne tistih naprednih sil, ki so vztrajale na načelu, da je treba dati konzultam odločilno moč, kajti le tako bi prišlo do prave decentralizacije mestne uprave. Temu je seveda odločno nasprotovala Krščanska demokracija, ki je videla v tej rešitvi strah, da bi izgubila tisto meč, ki jo je doslej imela v goriški občini. Delovanje novih rajonskih konzult pa je kljub temu privedlo do nekaterih sprememb. V prvi vrsti je pripomoglo, da so v posameznih mestnih četrtih razpravljali in preučevali posamezna vprašanja ter jih posredovali goriški občini, ki se spričo splošnega zanimanja za rešitev teh vprašanj ni mogla delati nevedne. Zanimiv dokaz takega načina dela smo pred kratkim žabe-
IllliliiiiillllliiiiflliilllllilllllliilllliililiiiiimniiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiMliliiliimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V MEDENIH TEDNIH SE JE IZSELILA V ARGENTINO
Marija Marušič - Opajčeva iz Doberdob po 40 letih obiskala svojo rojstno vas
Jutri bo ponovno odpotovalo v Buenos Ayres in nesla s seboj majhen bor in veliko cvetja za spomin
:	i j
ležilj v Podgori, kjer se je občina, ustvarilo pravilno razmerje med e-
nimi in drugimi. Nanut je nato prešel k obrazložitvi raznih težav, ki jih srečujejo v štandreški kon-zulti.
Omenil je predvsem težave štan-dreške slovenske skupnosti v zvezi z namenom industrijskega konzorcija, da bi v tem kraju zgradil novo tovarno. Nanut je dejal, da gre za grobo kršitev, saj bo nova gradnja še bolj obremenila slovensko skupnost v tej vasi. Obžaloval je tudi dejstvo, da so nekateri krajevni časopisi neobjektivno poročali o tem vprašanju ter pokazali stvarnost v povsem drugačni luči. Nanut je nato naštel še nekatere težave, ki jih vsak dan srečujejo v vasi, tako na primer pomanjkanje športnega središča, kjer naj bi se mladina zbirala. Omenil je še potrebo po ureditvi osnovne šole in slovenskega vrtca.
Emil Valentinčič je poudaril, da bi občina morala imeti več posluha za okoliške predele mesta, med katere spadajo tudi vasi Oslavje, Pevma in štmaver. Ob tem je navedel nekatera vprašanja, ki jih je treba takoj rešiti, kot so popravilo šolskega coslopja v Pevmi ter ureditev številnih cest. Valentinčič je nato prisotne obvestil, da bodo v prvi polovici septembra imeli razširjeno skupščino oslavske konzulte.
Tudi Edvard Maligoj, predsednik konzulte v Podgori, je zahteval, naj občina uredi nekatere dele vasi. Zavzel se je predvsem za ureditev kanalizacije na nekaterih cestah. Poleg tega je prosil občino za sodelovanje, da bi zasebni park uredil; za potrebe celotne podgorske skupnosti.
Ob zaključku seje so vsi prisotni izrazli željo, nai bi orišlo čimprej do novega sestanka. Ugotovili so tudi, da je potrebno v kratkem obnoviti rajonske konzulte. S tem v zvezi so se nekateri ogrevali za zamisel, naj bi člane konzult izvolili neposredno vaščani, žunan jim je v tem pogledu odgovoril, da se bodo o tem še porazgovorili, saj bo treba upoštevati tudi mnenje političnih strank, sindikalnih skupin in raznih kulturnih, gospodarskih in športnih krogov.
na stalno zahtevo predsednika tamkajšnje rajonske konzulte, le odločila za ureditev šolskega poslopja.
Sestanka na občini so se udeležili Danilo Nanut, predsednik konzulte v štandrežu, Edvard Maligoj, predsednik konzulte v Podgori. Emil Valentinčič, namestnik predsednika konzulte v Pevmi, Štmavru in na Oslavju ter De Marchi (Rojce), Cu-lot (Podturn — Sv. Ana), Rizzo (Ločnik), Dozzo (Stražice) ter Jug (Placuta - Svetogorska četrt).
Na sestanku so predstavniki rajonskih skupščin ocenili dosedanje delo ter nakazali številna nerešena vprašanja, za katera bo morala občina poskrbeti. Goriški župan je prisotnim obljubil, da bo občina vedno pripravljena sodelovati s temi organi, da bi prišlo do stvarnega reševanja posameznih krajevnih težav.
Za našo narodnostno skupnost je še posebno važno to, kar so povedali trije slovenski predstavniki. Prvi je spregovoril predsednik štan-dreške rajonske konzulte Danilo Nanut, ki je v imenu vseh treh slovenskih predstavnikov pozdravil v slovenščini ter zaželel, da bi prišlo do čim tesnejših stikov med občino in rajonskimi organi. Nanut je bil namreč mnenja, da se bo le tako
Ne mine leto, da bi ne prišel na obisk iz daljne Argentine v rojstni kraj na Kras izseljenec, ki ga je tja gnala beda, ki je gospodarila pri nas v letih od 1920 do druge svetovne vojne, ali pa želja po hitrem zaslužku. Usodi stotin naših rojakov sta sledila tudi zakonca Franc Ger-golet in Marija Marušič iz Doberdoba. Oženila sta se leta 1935 in ker je bilo v Dacevi in Opajčevi družini že veliko ust, sta se odločila, da gresta' s trebuhom za kruhom.
Tako sta zakonca kmalu po poroki odpotovala v Argentino. Prej
sta o tej deželi slišala veliko dobrega in obetajočega, v resnici pa se je v tej deželi začelo nekaj let trdega življenja in dela. Naselila sta se v Vignaudu, v pokrajini Cordova, in tam preživela celih 28 let. Uredila sta si krojačnico in šivala za velik samostan in prebivalce, ki so živeli v bližini. V tem obdobju so se jima rodili fantek in tri dekleta, ki bodo do konca tega leta že vsi poročeni. Redkokdaj sta naletela na znanca ali prijatelja iz daljne domovine. Slovenskih
temu pa sta otroke naučila materinega jezika.
Domotožje po rojstni vasi je bilo veliko, pot v Evropo pa je bila dolga in draga. Čim sta si uredila stanovanje v Buenos Ayresu in stopila v pokoj, se je želja po povratku uresničevala. Tako je letos pomladi, po štiridesetih letih, potrkala na vrata pri Opajčevih na Manderju v Doberdobu Marija Marušič, mož pa je ostal v Argentini in bo prišel na obisk na svojo domačijo s sinom kdaj pozneje. Našla je vas vso drugačno kot jo je zapustila. Hleve in skednje so zamenjale nove zgradbe in garaže, vodnjake so odstranili in gnojišča pokrili. Jutri bo ponovno odpotovala v svoj oddaljeni kraj. Poleg nešteto prelepih spominov bo nesla i seboj še kraško poljsko cvetje, majhen bor, ki je rastel pri jezeru, in ■ veliko daril ter neugasljivo željo po ponovnem povratku v rojstno vas. Družini in prijateljem bo tam pripovedovala o lepih slovenskih vaseh, ki jih je obiskala, o snegu, ki ga je teptala na Vršiču in o veselih družbah, ki jih med Slovenci ne manjka.
J. G.
Razna obvestila
Goriški mladinski krožek bo od 3. do 7. septembra priredil tradicionalni študijski seminar v Mladinskem domu ob Bohinjskem jezeru.
Namen seminarja je, da MKG seznani goriško mladino z aktualnimi političnimi in kulturnimi vprašanji, ki so povsem pomembna za ugotavljanje problematike slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Mladinski krožek vabi vse, ki se hočejo udeležiti seminarja, naj izpolnijo posebno prijavnico, ki so jo te dni dobili po pošti, ter naj jo pošljejo najkasneje do 23. avgusta na naslov:	Mladinski krožek — Ulica
Montesanto 84 — Gorica.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tr čašo- j žiču dežurna lekarna Centrale, Trg
Izleti
Slovensko planinsko društvo obvešča vse tiste, ki se bodo udeležili vzpona na bovški Grintovec skupno s tolminskimi planinci, da se bomo zbrali v nedeljo, 17. avgusta, ob 5. uri zjutraj (po jugoslovanskem času) pri koči ob izviru Soče. Vsa podrobnejša pojasnila dajejo na sedežu SPD, Ulica Malta 2.
Kino
Gorica
VERDI 17.30-22.00 «Big-boss». T. Cur-tis in J. Corner. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
CORSO 17.15—22.00 «Le orme». F. Solkan in P. Me Henry. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
MODERNISSIMO 17.30-22.00 «Amarcord». Barvni film režiserja F. Fellinija.
CENTRALE 17.30-21.30 «Agente 007 licenza d'uccidere». S. Connery in U. Andress. Barvni film.
VITTORIA 17.00-22.00 «Milano odia: la polizia non può sparare». T. MiL liams in L. Belli. Barvni film.
rrt v» v
Irzic
EXCELSIOR 17.30-22.00 «Il grande biondo». Barvni film.
PRINCIPE 18.00-22.00 «Sole rosso». Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Veliki revolveraši»,
barvni film
ameriško-ob 18.30
italijanski in 20.30.
SVOBODA «Vagabundi zahoda», ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30.
DESKLE «Past za inšpektorja Kala, gana» .ameriški barvni film ob 20.00.
pisov pa sploh nista videla. Kljub republike, tel. 72-341
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni e Bassi, J Raštel, tel. 83-349.
Jugoslavija praznovala letos 25-letnico samoupravljanja
Komaj pet let po zmagovitem zaključku štiriletnega narodnoosvobodilnega boja se je Jugoslavija odločila za velik korak: uvedla je samoupravljanje. V praksi je bilo torej .uresničeno geslo: Tovarne delavcem!
Uvedba samoupravljanja pomeni veliko zgodovinsko pridobitev delavskega razreda na poti k izgradnji socialistične družbe. Revolucionarni smisel samoupravljanja je pač v tem, da postane delovni človek nedotakljiv, ter nenadomestljiv dejavnik pri odločanju o vseh problemih upravljanja, proizvodnje in delitve dela med temeljne organizacije združenega dela ter o vseh družbenih zadevah, in to prek delavskih delegacij v vseh predstavniških telesih od občin pa do federacije.
Jugoslavija je praznovala ta pomemben jubilej 27. junija letos. Zakon o predaji tovarn v upravo delovnim kolektivom je bil namreč izglasovan v Narodni skupščini 27. junija 1950. Oblikovani so bili prvi delavski sveti: njihov namen je bil, da v praksi pokažejo, kaj bo prineslo opuščanje dotedanjega pretežno administrativno - statističnega u-pravljanja podjetij in gospodarskega aparata sploh.
Samoupravni sistem je prvič za-dobil ustavno obliko z ustreznim zakonom 1. 1953, a deset let pozneje je pomenil že široko podlago za neposredno odločanje delovnih ljudi ne le v gospodarstvih, temveč tudi v vseh drugih družbenih dejavnostih.
Po ustavnih določilih iz 1. 1974 se vsa predstavniška telesa — od občinskih preko pokrajinskih in republiških do Zvezne skupščine — i-menujejo na podlagi delegatskega sistema (vsak deseti Jugoslovan je član delegacije). S tem je bil nadomeščen poprejšnji tradicionalni predstavniški sistem, delavskemu razredu pa je bila dana možnost, da odločuje tudi o najvažnejših družbenih vprašanjih.
Po zaslugi samoupravnega sistema so Jugoslovani dosegli v izgradnji socializma izredne uspehe. Te uspehe priznavajo tudi zahodni gospodarstveniki, sicer pa so na dlani: v enem samem mesecu pride danes iz jugoslovanskih tovarn toliko industrijskih izdelkov kolikor so jih pred 25 leti proizvedli v enem letu;
kmetijska proizvodnja se je v vsem tem času kar podvojila: na jugoslovanskih višjih šolah ter univerzah študira nad 100.000 fantov in deklet.
* * »
«Ekonomska politika» je objavila seznam 200 največjih organizacij združenega dela. v SFRJ. Med njimi je 130 proizvodnih, 20 organizacij za promet in zveze in 50 trgovinskih organizacij združenega dela. Seznam velja za leto 1974 in je bil sestavljen na podlagi dokumentacije o zaključnih računih, ki jih je izbrala ter obdelala služba družbenega knjigovodstva Jugoslavije.
Iz zemljepisnega razporeda teh 200 podjetij so razvidne razlike v razvitosti posameznih republik in pokrajin. Seznam kaže, da je 37,5 odst. največjih organizacij združenega dela v Srbiji s pokrajinama,
25 odst. na Hrvaškem, 20 odst. v Sloveniji, 11,5 odst. v Bosni in Hercegovini, 4,5 odstotka v Makedoniji ter 1,5 odst. v Črni gori. Zanimivo je, da samo 4 odst. teh organizacij nima temeljne organizacije združenega dela.
:.........................................................................................................................
IONE FAJFAR: UgOVOH ZOpCF
Kocbekove odgovore
..v.,, y>L.
Z 10. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije: samoupravljanje pomeni trdno osnovo za družbeno-gospo-darski in notranjepolitični razvoj ter za nadaljevanje politike neuvrščenosti kot trajne podlage pri u-trjevanju mednarodnega položaja Jugoslavije in pospeše vanju zunanje trgovine
iiifiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiV||||||l|||imimi|UI|H||l||Iim,m„|l„,l„l,limilllll||||||ll||||||||||||m||
TAKO POROČAJO IZ MAKEDONIJE
Ohrid postane pomemben zdravstveno4uristični center
Tam bodo zdravili mrtvoud in srčne napake Ohridsko podnebje že od nekdaj zdravilno
«Človek bi dejal, da ima pred seboj delček morja, ki ga je neznana sila iztrgala oceanu in potisnila sredi nedostopnih gora — te ga objemajo z vseh strani. Jezeru u-pravičeno pravimo ... sladko makedonsko morje, in to ne le spričo topline njegove barve, ki je intenzivnejša od modrine, , neba». . Tako — kratko in jedrnato — je prikazal značilnosti Ohridskega, jezera pokojni dr. Siniša - Stankovič, slo-, viti biolog, akademik in znanstvenik.
Dolga leta je preučeval jezero ter o njem napisal več tehtnih študij; njemu gre zasluga, da je Ohrid zaslovel po vsem svetu. O-hridsko jezero je dokaj nenavadno. Občasno valovi kakor pravo morje, v njegovih globinah pa se skrivajo neslutene in edinstvene vrste rib ter drugih živih bitij, ki jih nikjer drugje na svetu ne zasledimo, ker so pač že izumrle. V resnici sodi to jezero med najstarejša sploh na naši zemlji.
Ohrid pa ne slovi le po izrednih krajevskih lepotah temveč tudi
V Ohridu je nič koliko kulturno- zgodovinskih zanimivosti. Na sliki čudovito ohranjeni ostanki starorimskega naselja Heraclea Lynce-stis, pomembnega gospodarskega in kulturnega središča iz IV. stoletja
po nadvse zdravem okolju, že 1. 1670 je Evlija Čelebija v svojih znamenitih pripovedih o turških pohodih hvalil ohridsko milo podnebje in naglaševal, da je mogoče z jezersko vodo zdraviti številne hibe in bolezni. Mnogo poprej — v začetku 10. stoletja, ko sta sv. Kli-ment in Naum,, prva slovanska zdravnika, dajala krajevnim prebivalcem nasvete o higienski negi in zdravju, so se ljudje radi močili v jezeru v prepričanju, da jim bo njegova voda odpravila telesne nadloge.
Najnovejša poizvedovanja in raziskave strokovnjakov so pokazali, da ni šlo za nekakšne izmišljotine in da se lahko Ohrid res razvije v pomemben zdravstveno - turistični center.
Mestece se nahaja v nadmorski višini 645 metrov na nižinskem področju, ki ga gorska veriga varuje pred mrzlimi vetrovi. Ponaša se z izjemno visokim številom sončnih dni v letu. Dežja je malo, tako tudi vlage. Zima je blaga in poletje vroče, a poletne noči so prijetne. Prehod med posameznimi letnimi časi je postopen.
Izvedenci zatrjujejo, da je ohridsko podnebje spričo vseh teh pozitivnih dejavnikov vprav idealno za zdravljenje srčnih obolenj in za rehabilitacijo po srčni kapi.
Ohrid, najlepše makedonsko le-toviščarsko središče, razpolaga z visoko razvito zdravstveno službo. V bolnišnici je na voljo sleherna specialistična oskrba, ravno sedaj pa se pripravljajo na odprtje centra za poinfarktno rehabilitacijo. Zalagajo se z vso potrebno opremo ter oblikujejo delovne kadre, ki so na specializaciji tako po Jugoslaviji kakor v tujini.
Načrt o razvoju zdravstvenega turizma predvideva tudi ustanovitev posebnega centra za zdravljenje mrtvouda, tako na primer paralize vsega zgornjega ali spodnjega dela telesa oziroma rok ali nog hkrati. S prevozom bolnikov ne bo težav, ker je v bližini mesta letališče. Ohrid si od uresničitve omenjenih zdravstvenih objektov upravičeno mnogo obeta, tembolj še, ker so v inozemstvu tovrstni centri za zdravljenje redki.
Da ne bo šlo zgolj za bolniško oskrbo, temveč res za pravi zdravstveni turizem, dokazuje načrt, po katerem ne bodo na srcu bolani ljudje bivali v bolnišnici, ampak v sodobno urejenih udobnih hotelih; teh je zlasti ob bregovih jezera čedalje več. Spričo krasnega o-kolja in podnebja bo zdravljenje prijetnejše in učinkovitejše. Med bivanjem v Ohridu si bodo bolniki — turisti lahko tudi ogledali šte-
vilne kulturno - zgodovinske zanimivosti, tako na primer dragocene freske, ikone in arhitektonske mojstrovine.
Makedonija je sploh bogata na kulturno - zgodovinskih znamenitostih. Med temi prav gotovo prva-čijo starodavni, veličastni samostani, ki pustijo v obiskovalcu globok vtis spričo svojih arhitektonskih odlik. Za Ohrid so posebno značilne stavbe z navzven štrlečimi pročelji, ta se ponosno dvigajo nad ozke ceste ter nas spominjajo na ladje.
V.
To, kar je bilo v nekoliko trdem jeziku povedano v besedilu dolomitske izjave, smo potem temeljito obdelali in obrazložili na prvem zborovanju aktivistov OF na Pugledu na Kočevskem Rogu konec aprila 1943. Naključje je naneslo — Kocbek je na poti iz Dolomitov na Rog zaostal v krimski bolnišnici zaradi obolele noge — da sem referat v imenu krščanskih socialistov pripravil in prebral jaz. V tem referatu sem obrazložil stališča pravih krščanskih socialistov, ne pa Kocbeka. Temu se je še zadnji hip posrečilo priti na zborovanje ter me je potem skušal v diskusiji korigirati. Svoje besedilo sem ohranil, zato lahko navedem nekatere pomembnejše dele:
«Krščansko socialistično delavstvo je takoj v celoti šlo na narodnoosvobodilno delo. Navezali smo stike — kolikor niso obstajali že prej — s sorodnimi izobraženci iz kulturnega kroga Dejanja in z akademsko mladino, ki se je zbirala okoli akademskega kluba Zarja . . . Tako je nastala Krščanska skupina v OF, ki je skupaj s Sokoli in Komunistično partijo postala temeljna enota slovenskega osvobodilnega gibanja. — Od vsega začetka je bila jasno začrtana vloga krščanske skupine: da pridobi slovenske krščanske množice za osvobodilno gibanje. Poklicani smo bili, da v krščanskem ljudstvu uničujemo staro navezanost na reakcijo, predvsem pa ga rešimo vezi klerikalizma. Naša naloga je bila, da vlijemo krščanskim množicam nova revolucionarna družbena spoznanja, ki so postala gibalna sila osvobodilnega gibanja. — Narodnoosvobodilni boj nam je približal nekatere osnovne družbene resnice, ki so dale smer vsemu poznejšemu razvoju v Osvobodilni fronti. Potrebno je, da ta spoznanja danes znova navedemo, ker se zdi, da komu med nami (mislil sem prav na Kocbeka, op. av.) niso še do konca jasna:
1.	Dejstvo, da sta med tremi o-snovnimi skupinami OF dve izrazito proletarski, ni slučajno, ampak le potrjuje pravilnost slovenskega družbenega razvoja, ki je naložil proletariatu odločujočo odgovornost. Brez slovenskega proletariata ne bi bilo OF, ne bi bilo osvobodilnega gibanja in verjetno bi bil slovenski narod zapisan uničenju. Nastop proletariata je tudi naravna posledica zgodovinskega razvoja, v katerem je moralno in tvamo propadel dotlej vladajoči meščanski kapitalistični razred, medtem ko se kmečki sloj zaradi svoje duhovne in materialne odvisnosti od prvega še ni razvil kot celota, ki bi bila zmožna revolucionarnih naporov. —
2.	Gibalna sila proletariata je pri nas in po vsem svetu Komunistična partija. Brez nje danes ne bi
ko z zagonom odplujejo proti od- i bilo Sovjetske zveze, ne bi bilo ni prtemu morju.	| ti ene sile, ki bi bila sposobna u-
iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiuiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiii
NA FILMSKIH PLATNIH
Bertrand Tavernier:
«Thorloger de Saint-Paul»
aiiiiiiiiiiiiiiiuniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Pretirana nervoza bi utegnila omejiti vašo dejavnost. Ne prisluhnite govoricam, ki bi postavile v nevarnost vašo srečo.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Nepredvidene okoliščine vam bodo omogočile uspešen zaključek nekega posla. Ne sedite prenagljeno dogodkov in oseb.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Bodite previdni pri sprejetju novih nalog in odgovornosti. Rešili boste družinsko vprašanje, ki vas je zaskrbljalo.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Za preveč ugodnimi ponudbami bi se u-tegnilo skrivati nekaj, kar bi vam
znalo škodovati. Mir in sreča v družini.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Uspeh vašega sodelavca bo obenem tudi vaš uspeh. Nekatere spremembe v gospodinjstvu.
DEVICA (od 23.8. do 22,9.) U-resničite čimprej neko svojo zares odlično zamisel. Ne bodite pesimisti.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Bodite bolj diplomatični, če hočete doseči, kar vam je pri srcu. Ne kažite preveč nervoze v krogu svoje družine.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Držite se programa, ki ste ga sprejeli že pred časom. Deležni
boste zaupanja od strani drage osebe.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Odlične možnosti za one, ki se ukvarjajo z reklamo. Ob nepredvidenih dogodkih ohranite mirno kri.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Od strani vaših predstojnikov bo prišla odobritev v zvezi z nekaterimi vašimi načrti. Skušali boste določiti drugačen program za bodočnost.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Prišlo bo do napetih odnosov z vašimi predstojniki. Kratkotrajen spor v družini.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Upoštevajte nasvete svojih bolj izkušenih kolegov. Sreča je na vaši strani.
Bertrand Tavernier je dober francoski filmski kritik, ki je prešel k režiji s filmom «Vhorloger de Saint-Paul» (L'orologiaio di Saint-Paul, 1973, igrata Philippe Noiret in Jean Rochefort).
Kot kritik se je Tavernier uveljavil predvsem zaradi dobrega poznanja ameriškega filma. Z razliko od drugih kritikov, ki so potem prešli k režiji (npr. skupina revije «Cahiers du cinéma», ki je potem formirala t., i. «novi val» francoskih filmskih avtorjev v začetku 60. let), pa Tavernier kot režiser ne namerava «obnavljati» oblike a-meriškega filma, pa tudi ne ustvariti čisto nov, eksperimentalni film. Medtem ko so se «novovalovci» o-čitno kontraponirali prejšnjemu francoskemu filmu (razen nekaterih njegovih avtorjev), se Tavernier jasno povezuje nanj. že scenarij filma je napisal skupaj z Jeanom Aurenchem in Perrom Bo-stom, uveljavljenima scenaristoma starega francoskega filma, ki ju je svojčas «novovalovec» Truffaut napadal. Zgodba je posneta po Si-menonovem romanu, njena ambien-tacija, njena atmosfera sta očitno francoski. Tudi način pripovedi se navezuje na stari francoski film s svojim prevladanjem dialogov in psihologije.
Filmska operacija je navsezadnje zanimiva in zelo inteligentna. Tavernier se postavlja v tisto skupino režiserjev, kot so Sautet, Gra-nier - Deferre, Thomas, Guérin, ki hočejo dati francoski kinematografiji neki nacionalni pečat. Vtis pa imamo, da si je res stari francoski film zaslužil precej napadov «novovalovcev», medtem ko bi bila podobna operacija v italijanskem filmu zanimivejša, ker je v tem marsikatera sorodnost z ameriškim. Navsezadnje se nam zdi obnovitev oblik pri «novovalovcih» precej utemeljena in novi francoski režiserji nas zadovoljujejo (kolikor nas Sautet ali pa Tavernier zadovoljujeta) prav v njihovi sorodnosti s kakim Trujfautom ali Chabrolom, bolj kot v sorodnosti s kakim Autant - Larajem ali Du-vivierom.
Sleven Spielberg:
«Duel»
S precejšnjo zamudo smo končno videli film, ki ga je Američan Steven Spielberg režiral pred «Sugar-land Express», in sicer «Duel»
(Duel, 1971), po scenariju in romanu uveljavljenega fantastičnega pisca Richarda Mathesona.
Že v tem filmu je kak poskus metaforizacije, ki bo očiten v naslednjem. In že tu je iskanje «lepih» posnetkov, ki so pogosto nepotrebni:	estetizirajoči. Toda
«Duel», ki je med drugim nastal kot televizijski film, vsebuje precejšnjo sposobnost vizualizacije. Spielbergu uspe privlačevati gledalca od začetka do konca, čeprav je ves film zgrajen na eni sami temi.
S. G.
ničiti barbarstvo fašizma, brez nje tudi slovenski proletariat ne bi bil nikjer sposoben naporov o-svobodilne vojne. Brez junaške in borbene iniciative KP bi bil slovenski narod danes razorožen in brez milosti prepuščen popol -nemu uničenju. KP po pràvici i-menujemo avantgardo proletariata. Kot taka je na podlagi svoje dejavnosti in pobude postala tudi avantgarda osvobodilnega gibanja. — 3. Slovensko osvobodilno gibanje polaga temelje novemu narodnemu življenju. Narodni obstoj in razvoj hočemo zagotoviti s popolno narodno in socialno o-svoboditvijo. Oblike novega narodnega življenja ustvarjamo že danes. OF bodi danes kakor za prihodnost oblika in izraz slovenske ljudske demokracije. OF ni in ne bo nikdar koalicija strank, ampak enotno narodno gibanje vseh Slovencev. Kot taka bo po uspešnem osvobodilnem boju prevzela oblast, ona bo zaplodila novo življenje v zedinjeni in svobodni Sloveniji. OF bo torišče bodočega slovenskega političnega, gospodarskega, kulturnega razvijanja, ona bo nosilka prave demokracije. Da postane OF v resnici sposobna za izvrševanje teh velikih nalog, smo dolžni delati vsi. OF mora objeti vse narodne množice in jih mobilizirati k skupnemu delu . . . Posebno tehtna so ta spoznanja za aktiviste krščanske skupine, ker zanje obstaja večja nevarnost, da podležejo svojemu delovnemu terenu, ki je poln klerikalnih korenin. Zaradi tega krščanski socialisti ne smemo jemati teh spoznanj površno, ampak dosledno, upoštevajoč vse posledice. — Kakšna bodi torej vloga krščanske skupine v OF? Taka, kakor smo jo spoznali in začrtali od vsega začetka: Delo za pridobivanje krščanskih množic za OF in za revolucionarno družbeno stališče. — To je velikanska naloga, najpomembnejša, kar jih je slovenski kristjan kdaj vzel nase. Tako delo je opravljalo krščansko socialistično delavstvo že mnogo let, ne da bi kdaj čutilo potrebo po lastnem stran-karsko-političnem oblikovanju. Tudi danes krščanski socialisti ne čutimo nikake potrebe po lastni strankarski obliki, ker štejemo OF za skupen politični izraz novega slovenskega življenja. Vsi slovenski kristjani se morajo vključiti v OF — in delo za ta cilj je naloga krščanskih aktivistov . . . (Sledeči stavek je bil posvečen prav Kocbeku) Če bomo gledali na stvarnost preprosto in z odprtimi očmi, se bomo vedno lahko odločali pravilno, mirno in sigurno. Ne bomo se vdajali mrzličnemu iskanju neke izvirnosti in zatekanja v filozofiranje. Vsa življenjska vprašanja se danes postavljajo pred nas v vsej jasnosti, ki navdihuje zadržanje slovenskih ljudskih sil.
Kdor išče danes osebnega pomirjanja v iskanju neke modroslovske izvirnosti, pri tem pa zapira oči pred naravnim spoznanjem, posnema svetopisemske modrijane, ki jim je bilo zaprto in neznano, kar je bilo dostopno in razumljivo malim in preprostim ljudem ... — Ne nameravam posebej razpravljati o važnosti in pravilnosti nagibov, ki so vodili predstavnike temeljnih skupin pri delu za objavo izjave. Poudariti pa moram, da poleg potrditve stvarnega stanja pomeni naša izjava tudi plod mnogoletnih stremljenj slovenskega proletariata, tudi tistega, ki je pripadal krščansko-socialističnemu gibanju. Iz zgodovinskega pregleda smo videli, kako se je desetletja vleklo skozi naše gibanje kakor nit stremljenje po enotnosti, kako je krščansko socialistično delavstvo od stopnice do stopnice napredovalo k revolucionarnosti, ki ga je danes usposobila, da je združilo svoje sile s silami vsega proletariata in zlasti z njegovo avantgardo KP.
18.15
18.20
18.30
19.15
20.00
20.40
21.45
22.45
20.30
21.00
22.00
(Nadaljevanje sledi)
19.00
19.20
20.15
20.30
21.00 21.55 22.05 22.35
23.15
20.55
21.15
21.30
23.00
ČETRTEK, 14. AVGUSTA 1975
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
Program za mladino Augie Doogie, slikanica Gabi in Dorka Odrski klub: Carlo Goldoni Športni dnevnik
Italijanske kronike in Vremenska slika DNEVNIK
I viaggi straordinari di Moritz August Benjowsky Gre za madžarskega pustolovca iz 18. stoletja, naslednika pie menite družine. Rodil se je leta 1741, študiral pa na Dunaju. Leta 1768 se pridruži poljskim plemenitašem, ki so se bili uprli grabežljivi zunanji politiki ruske carine Katarine II. Benjowsky se odlikuje kot konjeniški major: v bojnih akcijah pokaže velik pogum, zato ga povišajo v generala. Kljub hrabrosti, s katero vodi madžarske čete, zmaga ruska vojska. Rusi zajamejo hudo ranjenega Benjowskyja, ki pa ne klone, ampak pobegne iz ječe s švedskim majorjem Wyndbladtom. Dospeta v Petrograd, ne moreta pa prek Baltskega morja, ki sta ga nameravala prepluli ter se izkrcati na skandinavski obali. Rusi ju zajamejo ter ju postavijo na zatožno klop pod obtožbo izdajstva Novi solisti DNEVNIK
DRUGI KANAL
DNEVNIK
Skoraj resnična zgodba Glasbena oddaja z I Vianella Una ragazza mormone
To je zgodba dveh mladeničev, ki pohajkujeta naokoli. Prvi, Johny, se je vrnil iz Vietnama in bi se rad zopet vključil v vsakdanje življenje. Njegov prijatelj Clint pa ljubi hitrost in motorje. Vozita se od ene steze za avtomobilske dirke do druge po vseh Združenih državah. Končno dospeta v Salt Lake City, glavno mesto mormonske države Utah. Tu srečata lepo dekle Cory, ki bi postala rada misijonarka in je na tem, da sc omoži s krajevnim avtomobilskim šampionom Jeffom. Clint in Jeff se pozoveta na dvoboj v hitrosti za dekletine lepe oči. Gre torej zopet za spopad med moškima, ki ljubita isto dekle, le, da se bo ta odvijal z brzino 200 kilometrov na uro . .. Westerni so torej v Ameriki nekoliko popustili, vseeno pa nas ta film nanje po svoje spominja: v glavni vlogi igra namreč Patrick Way-ne, sin znanega igralca Johna Wayna, prerijskega junaka
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Obzornik
Napoleon in ljubezen, dramska serija
Risanka
DNEVNIK
J. Pristley: Nevarni ovinek — TV nadaljevanka
Kam in kako na oddih
Pogovor o gospodarski stabilizaciji
Iz koncertnih dvoran: M. Ravel
Iz koncertne dvorane Slovenske filharmonije bomo v oddaji «iz koncertnih dvoran» prisluhnili trem delom velikega francoskega impresionista Mauricea Ravela, katerega 100-letnico rojstva so slavili letos po vsem svetu. Ob tej priložnosti je tudi simfonični orkester ljubljanske radijske postaje uvrstil v abonmajski koncert tri njegova popularna dela; Couperinov nagrobnik, Pavano za umrlo kraljičino in La Valse. Orkester bo vodil Samo Hubad DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
Otroški kotiček, risanke Dnevnik
Olio, burkaški ženin, zabavni film Pionirji modernega slikarstva: Claude Monet
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slovenski razgledi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 V ljudskem tonu; 19.10 Človeško telo in njegove obrambne sposobnosti; 19.25 Program za najmlajše; 20.00 Šport; 20.35 «Dlaka v jajcu», satirični kabaret; 21.25 Plesna glasba; 21.45 Polifon-ska glasba; 22.00 Relax ob glasbi. KOPER
7.30,	8.30, 12.30, 14.30, 17.00,
18.30,	21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 9.00 Folk glasba;
9.15	Popevke: 10.10 Parada orkestrov; 11.00 Glasba in nasveti;
11.30	Od melodije do melodije;
12.00	Glasba po željah; 14.40 Plošče lahke glasbe; 16.30 Z nami je... ; 17.45 Poje Metka Štok;
18.00	Mladinski klub; 18.30 Primorski dnevnik; 19.00 Glasba po-željah; 19.30 Čarobna godala;
22.00	Radijska priredba; 23.35 Solisti in ansambli.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 13.00, 19.00 Poročila;
7.30	Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 11.10 Nemogoči intervjuji; 12.10 Četrti program; 14.05 Folk glasba; 14.40 Nadaljevanka; 15.00 Za vas mlade; 16.00 Sončnica; 17.05 Simfonična in operna glasba; 19.20 Jazz;
21,10 Komorni koncert; 22.20 Ponovno na sporedu z M. Marchesi-jem.
II. PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe;
8.40	Kako in zakaj; 9.30 Nadaljevanka; 9.50 Plošče za poletje; 10.35 Poletni glasbeni program;
12.40	Alto gradimento; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno-govorni program; 18.35 Diskoteka; 19.55 Supersonici 22.50 Človek v noči.
SLOVENIJA
8.00,	10.00, 12.00, 13.00, 14.00,
18.00,	23.00 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Počitniško popotovanje; 10.20 Iz glasbenih šol;
10.50	Pesmice na potepu; 11.15 Uganite, pa vam zaigramo po želji; 12.20 Z nami doma in na poti;
13.30	Kmetijski nasveti; 13.40 S pihalnimi godbami; 14.30 Priporočajo vam ... ; 15.10 Slovenske narodne; 15.40 Med šolo, družino in delom; 16.30 Glasbeni intermezzo; 16.45 «Vrtiljak»; 17.45 Naš podlistek; 18.20 Iz domačega o-pernega arhiva; 19.05 Revija orkestrov in solistov; 19.35 Produkcija kaset in gramofonskih plošč:
20.50	Lahko noč, otroci!; 21.00 Večer domačih pesmi; 22.00 Literarni večer; 22.40 Lepe melodije;
23.20	Naši umetniki muzicirajo; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Paleta popevk in plesnih ritmov.
BRATA
piše Ciril Calè
'jr*- *
STANKOV/V R.ODNA VAS Sl 3E V LETIH, KI SO MINILA OD ÌAt>N3EG,A TURSKEGA- OBISKA.TO LIKO OPOMOC,LA, OA SO LOUDOE VSAO MALO PO« ZABILI NA TAKRATNE ŽRTVE.,,___________ _
llllllllllllllllll!llllllilllll|||l|||||||||||||||||||||||IIiyi||||||||l||||||l||t||||||||||||||||,|||l||,|,||,|||,1,1,11,,,|,||||||,|||,lll|||,||||||||||||l||||lll|l||||||||||||||V,1|||||ll||||ll,||||||||||||||||||l|||||||||||||||||||||l|||||||||ll||||||lll||l||.|l|HI||g

KOŠARKA
MEDCELINSKI POKAL
Jugoslavija po podaljšku Italijani spet poraženi
SZ še vedno v vodstvu - Izredna kazen za Rugo?
V drugem pcnratnem kolu med-eelinsKega košaunarsitega pokala sla SZ in Jugoslavija zmagali, medtem 'ko je Italija doživela drugi zaporedni ivaaz na ameriških tleh. SZ je toiej se eama ekioa. ki v tem prvenstvu še ni bila poražena.
Jugoslavija se je morala nošteno potruditi, da je šele po podaljšku premagala žilave košarkarje Kanade. Najboljši strelci: Jerkov 22. Georgijevski 20, Delibašič 15 za Jugoslavijo; Tollestriup 20, Russell 19 in Robinson 19 za Kanado.
Kljub odličnemu Recaicatiju (32 točk), je Italija izgubila tekmo z Mehiko. Guerrero (32) in Rodri-guez (30) sta bila za Prima nerešljiva uganka. Italija je celo izgubljala za 22 točk, nato pa je stanje delno nadoknadila, a bilo je pre-kasno. Pri tem pa velja omeniti nešporten dogodek bivšega člana Ignisa Rage, ki nastopa z mehiško reprezentanco. Raga je dosegel le 12 točk, ko pa ga je zvezni trener zamenjal, mu je Raga vrgel brisačo v glavo. Kaže, da bo slavni Manuel izredno strogo kaznovan (dosmrtna prepoved igranja!
IZIDI 2. KOLA
Brazilija — S7,	72:76
ZDA — Grčija	104:65
Mehika — Italija	99:92
Kanada — Jugoslavija 81:87 LESTVICA
sz	5	5	0	440:368	10
Jugoslavija	7	5	2	589:561	10
Brazilija	7	4	3	538:555	8
ZDA	5	3	2	427:362	6
Italija	6	3	3	504:472	6
Mehika	7	3	4	526:568	6
Kanada	6	2	4	473:517	4
Grčija	7	0	7	474:563	0
Današnje	kolo:	Hartford: ZDA			
Jugoslavija (79:82); Vindsor; Kanada - Italija (79:98); Ciudad Mexico: Mehika - SZ (78:97); Sao Paulo: Brazilija - Grčija (75:72). V oklepaju izidi evropskega dela prvenstva.
PIEVEPELAGO (Modena), 13. -V prijateljskem nogometnem srečanju je Lazio premagal Sassuolo, ki nastopa v 4. ligi, s 4:2 (3:1). Gole za Lazio so dali: Giordano, D’Amico, Ferrari in Ceccarelli.
* * *
Riva v formi
MASSA, 13. — V prijateljski nogometni tekmi je Cagliari prema gai Massese (C liga) s 5:1 (3:1). Dva gola je dal Riva, trikrat pa je bil uspešen mladi srednji napada lec Virdis.
*	* *	r
NEW YORK, 13. — Pelè ni naj boljši nogometaš ZDA. Po posebnem referendumu, ki so ga opravili nogometaši ZDA, je največ glasov (439) dobil Steve David, član moštva Miami Toros, ki teče 100 m v 10”7. Pelè je bil komaj drugi s 313 točkami.
*	* *
MONCHEN, 13. — Paul Breitner. branilec nemške reprezentance, kr je osvojila zlato na SP, in trenutno član madridskega Reala, bo letos glavni junak kestern filma «Potato Fritz».
tenis
GRADEž, 13. — Na 9. mednarodnem teniškem turnirju v Gradežu («Rothmans Grand Prixs>) so v izločilnih skupinah dosegli naslednje 121 /-r Falquist (šve.) — Marco Lon-go (It.) 6/3, 6/0; Wahlstrom (šve.) - Mazzocchi (It.) 6/2, 6/2; Magnel-u (It.) — Samuelson (Nova Zelan-dlJa) 6/4, 6/3.
* * #
TORONTO, 13. - Na mednarod-m teniškem turnirju v Torontu je , k^u Italijan Panatta prema-Sf1, »veda Svenssona s 6:2, 6:4.
eau-ucci t,a je odpravil Španca Munora s 6.4, 6:2. Američan Kru-loviča	Jugoslovana Franu-
* # *
SYDNEY, 13. — Avstralija bo v Pmtmalu za Davisov pokal proti „	, nastopila brez Johna New-
v q3- bi si je poškodoval koleno.
Pragi bosta tako igrala Ken Roscwall in Tony Roche.
ZADNJA VEST
Ponziana 2 Primorje 1
V sinočnji prijateljski nogometni tekmi na Proseku je Ponziana s težavo premagala Primorje z golom razlike, potem ko je bil prvi polčas izenačen 1:1. Gole so dali: v 3. minuti Trentin (Ponziana), v 8. minuti Cimolino (Primorje), v 86. minuti pa Trentin (Ponziana) z 11-me-trovke. Tekmo si je ogledalo približno 800 ljudi.
B. R.
NOGOMET
PRED BLIŽNJIMI AMATERSKIMI PRVENSTVI
Naši nogometaši spet na igrišču
Druga amaterska liga se bo pričela 5. oktobra, tretja pa 19. oktobra ■ Zarja na četrtem mestu skupne lestvice za disciplinski pokal
Po kratkem premoru se spet govori o amaterskem nogometu. Počitnice nogometašev, voditeljev klubov in trenerjev so se praktično že končale. Nekatere ekipe so že začele s skupnimi pripravami, druge bodo to storile v prihodnjih dneh.
Tudi deželni odbor nogometne zveze FIGC je že izdal prvo uradno poročilo, iz katerega je razvidno, da se bodo nogometna prvenstva promocijske lige ter 1. in 2. amaterske lige pričela 5. oktobra. Prvenstvi 3. amaterske lige in «do 21 let» pa se bosta pričeli 19. oktobra. Ekipe, ki bodo nastopile v promocijski, prvi in drugi amaterski ligi imajo čas za vpis in plačilo vpisnine do 31. avgusta. Društva, ki bodo tekmovala v tretji amaterski ligi ali v prvenstvu «do 21 let», pa morajo to storiti do 15. septembra.
Za nastop v promocijski ligi znaša vpisnina 450.000 lir, poleg tega pa mora enajsterica razpolagati z
Praznik sporta v Trebčah: nasmejani obrazi deklet po zmagi v vleki vrvi
iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiiiiiiiiinrumiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PLAVANJE
PO JUGOSLOVANSKEM DRŽAVNEM PRVENSTVU
Slovenila na dobri poti Uspeh v delu in bazenih
Mnenja jugoslovanskih strokovnjakov - Borut Petrič že v evropski mladinski eliti
Jugoslovansko državno prvenstvo v plavanju, ki se je končalo v Kranju v začetku avgusta, je nedvomno pomenilo tehnični napredek te panoge, izvedenci pa so predvsem ugotovili velik napredek slovenskih klubov, ki so na dobri poti, da morda že prihodnje leto kot celota postanejo najmočnejši v državi. Posebno močna središča za načrtno delo so poleg Ljubljane še Kranj, Trbovlje in Ravne.
Predsednik plavalne zveze Jugoslavije Vicko Lučič je predvsem pohvalil dolgoročno investicijo, katero so slovenski plavalni klubi storili pred leti z množičnim vključevanjem najmlajših v svoje vrste. Pri tem je treba poudariti tudi dobre odnose in medsebojno razume-vanie s šolo in delovnimi kolektivi. Edini, ki je v zamudi je od večjih središč le Maribor, kjer morajo zaradi dolge prekinitve začeti s tekmovalnim plavanjem povsem znova.
Trener zagrebške Mladosti in nekdanji rekorder v metuljčku Boris Volčanšek je povedal, da sedanji napredek neizpodbitno izhaja iz pametnega in dobrega dela. To delo ni še po vseh metih usklajeno, o-čitno pa je, da Slovenija prevzema p'avalni primat v Jugoslaviji. Zelo pozitivna je po mnenju Volčanška ustanovitev plavalnih razredov na nekaterih šolah v Ljubljani, Trbovljah in Kranju.
Inž. Dušan Kit, ki je trener Ljubljane je pozitivnost rezultatov iz Kranja tolmačil predvsem v mla-
dosti plavalcev in plavalk, kot so Petrič. Škerjančeva, Blažičeva, Markovičeva, Borčeva, Urankarjeva in Rodičeva. Nadaljnji napredek je po mnenju Kita v urejenih pogojih za delo. K temu spada utrditev današnjih močnejših središč in postopno ustvarjanje novih. Nikakor pa ne sme priti do prehitevanja danih materialnih in strokovnih zmožnosti.
Zvezni selektor Miro Bajs je uspehe slovenskega plavanja razložil predvsem z resnostjo pri reševanju vseh majhnih in velikih problemov tes s hitro gradnjo bazenov z o-grevano vodo. kar odločilno podaljša poletno sezono. Miro Bajs je poleg tega ocenil Slovence kot narod, ki je po organiziranosti, resnosti in marljivosti izmea vseh v državi, najbolj podoben tistim, ki so v Evropi in svetu dosegli največ.
OBVESTILA
Športno združenje Dom (Gorica) obvešča, da je vsak torek in četrtek, od 20. do 22. ure, na igrišču Dijaškega doma (Ul. Montesaoto 84, Gorica;, rekreacijsko igranje košarke.
* * *
Športno društvo Sovodnje odsek za judo, obvešča vse mladince na Goriškem, da se je že pričelo vpisovanje za treninge juda. Kogar to zanima, naj se vpiše pri odbornikih društva in sicer vsak dan od 20. ure dalje v stari šoli v Sovodnjah.
ograjenim nogometnim igriščem z dolžino 100 m in s širino 60 m. Vpisnina za 1. amatersko ligo znaša 365 tisoč lir, nogometno igrišče pa mora imeti 100 m dolgo in 50 m široko. Za drugo amatersko ligo treba plačati 260.000 lir, nogometno igrišče pa mora imeti 100 m dolžine in 50 m širine. Za tretjo amatersko ligo in za prvenstvo «do 21 let» morajo nastopajoče ekipe plačati 18.000 lir vpisnine, igrišče pa mora imeti 90 m dolžine in 45 m širine. NOVOSTI
Glede napredovanja in izpada iz posameznih lig je odbor odločil takole:
PROMOCIJSKA LIGA. Zmagovalec prestopi v D ligo, zadnje tri uvrščene ekipe izpadejo v 1. amatersko ligo.
PRVA AMATERSKA LIGA. V promocijsko ligo napredujeta zmagovalca A in B skupine. Tretjo ekipo, ki bo nastopila v višji ligi, bo odločila dodatna tekma med drugouvrščenima moštvoma A in B skupine. V drugo amatersko ligo izpadejo zadnje tri uvrščene ekipe posameznih skupin.
DRUGA AMATERSKA LIGA. V 1. amatersko ligo prestopijo zmagovalci petih skupin. Morebitna mesta na razpolago bodo šla drugouvrščenim ekipam po dodatnih tekmah. Iz lige izpadejo zadnje tri uvrščene e-kipe v posameznih skupinah.
TRETJA AMATERSKA LIGA. V višjo ligo prestopijo zmagovalci posameznih skupin.
Odbor je nadalje odločil, da znaša vpisnina za tretji deželni pokal ekip 2. in 3. amaterske lige lir 10.000. Rok za vpisnino zapade 25. avgusta. Prvo kolo turnirja bo že 14. septembra.
DISCIPLINSKI POKAL
Obenem je odbor nogometne zveze objavil tudi lestvice za disciplinski pokal lanskih prvenstev. V promocijski ligi je bila najbolj disciplinirana ekipa Cormonese, ki je zbrala 14 točk, v prvi amaterski ligi je na prvem mestu Spilimbergo s štirimi točkami. V drugi amaterski ligi se je kot lansko leto tudi letos najbolj izkazala enajsterica Pasianese (3 točke). Od slovenskih ekip je Zarja na četrtem mestu z devetimi točkami. Primorje na šestem s 13 točkami, Juventina na 15. z 18 točkami, in Vesna na 38. z 28 točkami. V tretji amaterski ligi je na prvem mestu brez kazenskih točk openski Libertas in Don Bosco. Slovenske enajsterice pa so se tako u-vrstile. Mladost na 37. mesto z 11 točkami, Primorec na 44. mesto z 12 točkami, Sovodnje na 118. mesto s 26 točkami, Breg na 125. mesto z 28 točkhmi. Gaja na 135. mesto z.32 točkami, Union na 142. mesto s 35 točkami, 'Olifhpija na 144. mèsto s 36 točkami.
Zanimiv je tudi obračun za stroške sodnikov. Ekipe so namreč morale plačati za povratni del prvenstev stroške sodnikov, ki znašajo:
Druga amaterska liga, skupina «E» (Juventina, Primorje, Vesna in Zarja) 89.000 lir.
Tretja amaterska liga, skupina «N» (Mladost in Sovodnje) 54.000 lir. Skupina «O» (Breg in Union) 27.000 lir. Skupina «Q» (Gaja, Olimpija in Primorec) 27.000 lir.
Deželni odbor je tudi odločil, da prosto mesto, ki je bilo v prvenstvu 2. amaterske lige, dodeli enajsterici Villesse, ki je lansko sezono osvojila drugo mesto v skupini «N» tretje amaterske lige. Po združitvi Cremcaffè z Edero, ki tako avtomatično prestopi v prvo amatersko ligo, je sedaj prosto še eno mesto. Za določitev tega pa se deželni odbor ni še izrekel in zato je mnogo tržaških ekip, med katerimi tudi trebenski Primorec, ki u-pa, na to, saj mislimo, da odbor bo brez drugega izbral eno od tržaških ekip, upoštevajoč, da je furlanskim klubom že ustregel z vključitvijo Villesse ja v 2. AL.
Torej sezona se je začela. Voditelji raznih ekip si prizadevajo, da bi dokončno ojačili svoja moštva.
Kako je kaj z našimi enajstericami, pa bodo poročali v prihodnjih dneh.	B. R.
OLIMPIJSKE IGRE
ŽENEVA, 13. - Vse kaže, da so se dokončno izjalovile vse pogodbe.
da bi lahko evropski, azijski in a-rabski gledalci sledili olimpijskim i-gram v Montrealu po televizijskih ekranih. Organizatorji zahtevajo od evropske televizije kar 18 milijonov dolarjev, le-ta pa nudi komaj 6 in pol milijona dolarjev. Kot vidimo, ni izgledov, da bi stranki našli skupno pot.
TARANTO, 13. — V tem mestu je domačin Vincenzo Quero osvojil naslov italijanskega prvaka lahke kategorije, potem ko je po točkah v 12 krogih premagal Rosaria Sanno.
PALERMO, 13. — V prvi tekmi mednarodnega moškega turnirja v Palermu je Slavija iz Sofije premagala US Palermo s 3:1 (3, —14, 14, 3). Poleg teh dveh ekip nastopata še Italija in Španija.
Tl ’
■



V nedeljo je bilo v Doberdobu zelo živo: na sporedu je bil kakovosten in zanimiv turnir v balinanju, ki je privabil številne gledalce. Na sliki skupina najbolje uvrščenih parov s pokali
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiujiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiituiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiit
ATLETIKA
PRED FINALOM EVROPSKEGA PRVENSTVA V NICI
NA ŽENSKEM TEKMOVANJU NOBENE TEŽAVE ZA NDR TEK NA 800 M IN MET DISKA: NOVA REKORDA?
Irena Szeivinska bo tekmovala kar v petih panogah - Stecherjeva računa na maščevanje - Samo Francija in Romunija brez možnosti za višjo uvrstitev
Pred vrati je že letošnja osred-, va bo ponovna vključitev v elito nja atletska prireditev v Evropi. V I Bjezfamilnaje.
soboto in nedeljo bo namreč v Nici finale evropskega pokala. Tekmovanje je sicer ekipno in ima zato slabo lastnost, da v svoji sklepni fazi izključi vse tiste odlične posameznike, ki pripadajo skupinsko šibkejšim državam.
Na finalu v Edinburghu pred dve-
Marle France Dubois — edina
možnost za francosko zmago
ma letoma so pri dekletih premočno zmagale predstavnice NDR, nepričakovano lahka pa je bila tudi zmaga Sovjetov v moški konkurenci.
Podrobneje poglejmo najprej panoge ženskega sporeda z namenom, da bo televizijski gledalec v popolnejši meri spremljal tekmovanja.
100 m
Renate Stecher je letošnjo sezono usmerila izključno na to tekmovanje in kaže, da ji bo maščevanje uspelo, žrtev bi morala kajpak biti Irena Szewinska, ki je še vedno prava velesila, očitno pa ni več tako angažirana kot lani. V borbo lahko poseže le še temnopolta Angležinja Lynch, ki pa je proti Stecherjevi letos že izgubila.
Lestvica najboljših je sledeča: Stecher (NDR) 11”13, Lynch (Vel. Brit.) 11”16, Szewinska (Pol.) 11’23, Masla-kova (SZ) U”35.
Vsaj za tri prva mesta bo verjetno obveljal gornji vrstni red.
200 m
Szewinska je letos na daljši razdalji že odpravila s Stecherjevo, od ostale konkurence pa bi utegnila le Richterjeva nekaj povedati. Zanimi-
Letos najhitrejše: Stecher (NDR) 22”87 in 22”4 (ročno), Szewinska (Pol.) 29”94 in 22”4 (ročno), Richter (ZRN) 23”0.
400 m
Szewinska bo pri svojih 5 nastopih nekje le plačala dolg. Na tej razdalji, kjer imajo v NDR le težavo izbire, utrpi lahko poraz. Če bo za SZ tekla Iljina, utegne priti do tretje variante. Rita Wilden je časovno v zamudi, znana pa je njena sposobnost pri važnih odločitvah.
Letos najboljše v Evropi: Streidt (NDR) 50”52, Brehmer (NDR) 50”84, Szewinska (Pol.) 51”07, Murray (Vel. Brit.) 51”28.
Prvo mesto prisodimo eni od dveh tekačic NDR pred Wildenovo.
800 m
Razen ZRN lahko zmagajo prav vse prisotne tekačice. Ker so ženske manj oportunistke pri izbiranju, taktike, pride lafiko tudi do naskakovanja svetovnega rekorda. Bolgarka Tomova je opustila balkanske igre verjetno zaradi boljše priprave na EP, ima pa tudi dostojno zamenjavo.
Lestvica letos najboljših: Morgu-nova (SZ) 1’59”4, Suman (Rom.) 1’59”73, Dubois (Fran.) 1’59”87, Tomova (Bolg.) 2’00”10, Klapezynski (NDR) 2’00”3.
Zaradi domačega okolja bi zmago lahko dosodili francoski predstavnici, če pa bo tekla Tomova, bo zmagovalka ona.
1500 m
Prvi primer, ko najboljše ne bo na startu, ker je pač Norveška izključena iz te elitne družbe. Ker ne bo niti poškodovane Hoffmeister, se odpirajo lepe možnosti Sovjetinji Kazankini. V končnem sprintu utegne svojo povedati tudi lepa Romunka Andrej. Po vulkanskem napredku na OI v Miinchnu je kakovost tega teka v še nerazumljivi zamudi.
Letos najboljše: Andersen (Norv.) 4’07”5, Kazankina (SZ) 4’07”9, Dubois (Fran.) 4'08"6, Holmen (Fin.) 4’08”9, Wellmann (ZRN) 4'09”.
Zmago prisodimo Romunki Andrei pred Strotzerjevo (NDR) in Kazan-kino.
100 m ovire
Z izjemo dvojice Erhardt - Rabsz-tyn in v zadnjem hipu še sovjetske lepotice Lebedjeve ni resnih kandidatk za zmago. Panoga je sploh zelo statična.
Lestvica najboljših: Erhardt (ND R) 12”80, Rabsztyn (Pol.) 12’82 in 12”6 (ročno), Koschinski (ZRN) 13”14, Sokolova (Bolg.) 13”18, Le-
bedjeva (SZ) 13"36 in 12”8 (ročno).
Verjeten vrstni red:	Erhardt,
Rabsztyn, Lebedjeva, Koschinski.
Višina
Morala bi biti popolnoma nemška panoga z rekorderko Ackermann in olimpijsko prvakinjo Meyfarth. Za njima je precejšnja praznina.
Letos najboljše v Evropi: Ackermann (NDR) 192 cm, Meyfarth (ZRN) 191 cm, Simeoni (Ital.) 188 cm, Galka (SZ) 187 cm.
Zanimiv bo seveda boj za prvo mesto. Prava loterija. Stavimo na Ackermannovo.
Daljina
Odlična forma Sovjetinje Alfjeje-ve ne obeta za druge nič dobrega. Malo se sicer ve o predstavnici NDR, ki bo vsekakor na primerni višini. Evropska elita je tu precej na široko razmetana, posebno dobrih skakalk pa tudi ni.
Lestvica letos najboljših: Alfjejeva (SZ) 6,67 m, Szabo (Madž.) 6,66 m, Lusti (Švica) 6,65 m, Dlugosielska (Pol.) 6,54 m.
Zmaga na vsak način za Alfjeje-vo, morda z znamko blizu svetovnega rekorda.
Krogla
Sveži rekord postavne Mariarme A-dam je lepa stvarnost, ne smemo pa mimo hitre Sovjetinje Krajčev-skaje in vedno prisotne Hristove.
Letos najdaljši meti: Adam (NDR) 21,60 m, Fibingerova (ČSSR) 21,43 m, Hristova (Bolg) 21,09 m, Kra-čevskaja (SZ) 21,02 m.
Torej skoraj obvezno prvo mesto za Nemko pred Kračevskajo in Hri-stovo.
::opje
Svetovna rekorderka Fuchs je svoj največji uspeh dosegla z uvrstitvijo v ekipo NDR. V Nici bo lažje, ker so nasprotnice slabše ali pa neza-
nesljive. Metrsko skoraj enakovredna Babič ne presega redno 60 m, Molova in Gryziecka pa mečeta manj.
Lestvica najboljših: Fuchs (NDR) 63,24 m, Babič (SZ) 63,02 m, Tod-ten (NDR) 62,24 m, Molova (Bolg.) 61.18 m, Gryziecka (Pol.) 61,14 m.
Prvo mesto Fuchsovi pred Mo-lovo.
Disk
Napredek Menisove in sicer prisotnost cele elite z izjemo Kubanke Romero ne more skrbeti rekorderke Faine Melnik, ki ima za vsak slučaj pripravljen met preko 70 m. Njena zanesljivost je namreč taka, da si logično ne moremo zamisliti drugačnega razpleta. Podelitev prvih mest bo v veliki meri odvisna od psihološke reakcije na prvi met Mel-nikove, ki je večkrat že odločilen.
Lestvica najboljših v Evropi: Melnik (SZ) 69,68 m. Meniš (Rom.) 67.88 m, Vergova (Bolg) 66,98 m, Hinzmann (NDR! 66,98 m.
Za drugo mesto dobro obeta «balkanska» forma Menisove pred Hinz-mannovo in Vergovo.
Štafet kot logične posledice stanja med posameznicami ni kaj podrobneje gledati. V hitri se bosta klali obe nemški četverki, v daljši pa so tekačice NDR razred zase.
Lestvica bi se morala na koncu tekmovanja le za malo razlikovati od naslednje: 1. NDR, 2. Sovjetska zveza. 3. Bolgarija, 4. Poljska, 5. Zali. Nemčija. 6. Vel. Britanija, 7. Romunija, 8. Francija.
Pred dvema letoma je bil v E-dinburghu vrstni red naslednji:
l. NDR 72 točk, 2. Sovjetska zve za 52, 3. Bolgarija 50, 4. Zah. Nem čija in Vel Britanija 36, 6. Romu nija 27 točk.
k. b.
Andrea Lynch — z običajnim hitrim startom lahko preseneti tudi
Stecherjevo

janko kersnik:
16.
AGITATOR
Sedeta v čoln drug drugemu nasproti in Ruda j Sunino odrine od kraja. Ribnjak ni bil majhen in jako g * Poredi, kjer se navzlic čistoči vode ni videlo do di 1 .rajih so švigale velike ščuke pod nizko vrbovje, debe s avi karpi pa so leno plavali prav na površju; bukovje n iaa®0^ SO zlatili večerni sončni žarki in tam v vrhu veli loH"16^1’ st°je^e v vrtni meji, je žvižgal cikovec svojo n lozno pesem, da se je glasno razlegala od brega do brej zrla	lepo je nocoj!» šepnila je deklica polglasno
.za ptičkom, ki se je venomer žgoleč gugal na vrhot ■tegnjedovi vejici.
bji <<LeP° je, krasno!» ponovil je koncipist ; a njemu Detia™11^0 te *eP?te’ do sončnih žarkov ali do ptičje Drilli/ n-le®aJe navdajala le misel, da se morebiti sedaj bli __ ljubCZ(L0 k°de mogel razodeti deklici svoja čutila, sve
ohrabri1"^ ^ Pa	•>> ponovil si je v mislih, da
šatiif?-!11/^ j.® plaval sedaj za krajem v polmračni senci 1 tam crr>ct 0V1^ Vv6J' ^ 50 molele daleč nad vodo; breg je 1 žica ?rv0..zarascon> med grmovjem pa se je vila ozka s
krat kdopisluževllf °rjem “ Drenovim' katere se J6 redl
Milica je še vedno, vsa navzeta te mirne, večerne lepote, molče zrla predse, koncipist pa je položil veslo čez čolnova roba in pustil, da se je zibal čolnič sam, kakor ga je zaganjal lahni vetrič.
Mladi mož je bil v zadregi in ni vedel, kako bi pričel pogovor, da bi ga zasukal potem na pravo stran.
«Oh, kaj bom iskaT ovinkov ! » dejal je sam v sebi in takoj potem, kakor plavač, ki mora z visokega odra skočiti v vodo, s trenutno hrabrostjo nagnil se naprej in šepnil tako ljubeznivo, kakor mu je bilo moči: «Gospodična Milica!»
Deklica se je začudeno ozrla vanj.
«Gospodična Milica!» ponovil je koncipist pogumneje, kajti z rastočim mrakom vred rastla mu je tudi hrabrost.
Nasprotno pa se je deklice lotil lahek nemir.
«Cesa želite?» vprašala je naglo. «Ali nečete več veslati?»
«Bom veslal — takoj! Toda prej mi dovolite le eno besedo in, gospodična — saj ne boste nejevoljni name...»
«Nejevoljna? Zakaj?» odgovori ona, a nemir ji je vedno bolj rastel ; zrla je predse in s prsti trgala rožo, ki jo je nosila ves čas s seboj.
Ali oba sta bila tako prevzeta, da nista čula lahkih korakov, ki so prav sedaj zašumeli po stezi, skriti za obrežnimi drevesi. Mož pa, ki je tu prihajal, ugledal je takoj onadva in obstal kakor kamen za debelo bukvijo, komaj nekoliko metrov oddaljen od onih dveh v čolniču.
Bil je Koren.
«Torej tu sta, sama se vozita v polmraku po vodi! čemu si še prišel sem, bedak!» to je bila prva misel njegova. Pokazati se jima ni hotel na noben način — tega veselja ne bi napravil Rudi po nobeni ceni. «Saj bosta na drugo stran odveslala in potem odidem v grad ! Morebiti bom imel nocoj še priliko in dolžnost — čestitati,» dejal je pikro sam v sebi in se še bolj pritisnil k deblu. Tako je moral čuti pogovor onih dveh, ker čolnič se ni ganil izpod obrežnih vej.
«Ker bi vam rad nekaj povedal! Gospodična Milica, že davno sem iskal prilike, da vam odkrijem srce svoje — Milica, jaz vas ljubim!»
Hotel jo je prijeti za roko.
A deklica je burno vstala s svojega sedeža, tako da se je lahki čoln nevarno zazibal in je ona z glasnim vzklikom sedla zopet na klop koncipistu nasproti. Temna rdečica ji je zalila lice in s težko sapo je iskala besed, katerih pa ni premogla.
«Ali sem vas razžalil, gospodična?» vprašal je z zamolklim glasom koncipist. Niti misliti si še ni mogel, da bode dekle njegovo snubitev kar odbilo.
«Veslajte vendar nazaj k bregu!» velela je osorno, da se je Ruda skoraj prestrašil tega glasu, katerega v mladi, neizkušeni deklici niti pričakoval ni. A ta upor ga je tudi razburil.
«Ne prej, preden ne vem, pojdem li kakor najsrečnejši ali najnesrečnejši človek od tod,» dejal je patetično.
«Oh, moj Bog!» klicalo je dekle in solze so ji silile v oči. Sedaj se je v istini bala koncipista.
«Ne, ne, gospodična! Vi me strašite! Le eno besedico mi privoščite,» hitel je on in jo sedaj res ujel za roko, katero je poljubljal. «Se li smem nadejati — da me uslišite?»
«Ne!» dejala je kratko in rezko in iztrgala roko iz njegove.
Pri tem se je bil čoln z vednim guganjem približal bregu ter s prednjim koncem trčil ob bukev, za katero je stal Koren, tresoč se po vsem životu od radosti in hrepenenja, da bi skočil v čoln in prijel Rudo za vrat.
A sedaj se ni mogel več premagovati.
Prijel se je bliskoma z levico za močno vejo, ki je molela nad vodo, zavihtel se z brega in desno nogo postavil v čoln.
«Dajte mi roko, gospodična Milica,» dejal je z glasom,
kateri se mu je od razburjenosti tresel, «tu ste vami, in stopite sem na breg!»
Učinek te njegove nenadne prikazni je bil nepopisljiv. Deklica se je obrnila z glasnim, prestrašenim vzklikom, a spoznala je takoj Korena in se isti mah oklenila rešiteljeve roke. Pa tako je ni mogel postaviti na breg; prijel jo je naglo čez pas in zavihtel se ž njo vred s krepkim odskokom na breg. Čoln s koncipistom, kateri od jeze, iznenadenja in, recimo, tudi od strahu ni mogel ziniti besedice, pa je zavoljo Korenovega odskoka zdričal bliskoma proti ribnja-kovi sredini.
Ves ta tragikomični prizor se je izvršil v nekaj trenutkih.
«Oh, hvala, hvala vam!» hitela je Milica še vsa razburjena.
«Dovolite, da vas spremim do grada! Gospod Ruda bo že za nama prišel!»
®Se .™u. 1J. ni. nič zgodilo?» vprašala je naglo deklica, ker v bližini ni bilo sledu o čolnu in vse tiho po ribnjaku.
«Tam vesla — glejte!»
In res se je bližal koncipist že drugemu bregu, kjer je naglo izstopil in hitel tema naproti. Bil je silno srdit.
«Oh, vi ste naju zalezovali in poslušali, gospod Koren!» sikal je med zo-bmi. Videti je bilo, da je izgubil vso moč, zatajevati se in premagovati.
«Sami veste, da govorite neresnico,» zavrne ga Koren, «slučaj me je pripeljal sem— k sreči gospodične!»
Sedaj se je koncipist ohladil.
«Haha, kaj pa mislite? In vi — vi, gospodična?»
V tem trenutku se je čul z vrta glas gospe Boletove, ki je klicala hčerko.
«Ali greste k nam?» vprašala je ta naglo Korena.
«Grem, ako dovoljujete!»
(Nadaljevanle sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnapre): polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir. za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24,— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo_______Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS - 61000 L]ubljan*j
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno*
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravL Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I,
14. avgusta 1975 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
H
ZTT - Trst
ZDfl SO SE POŽVIŽGALE Nfl SVETOVNO JAVNO MNENJE
Ogorčenje v obeh delih Vietnama za «veto» proti sprejemu v OZN
tamaiizacija v Sašgonu: objavljen nov zakon o tisku Nobene predhodne cenzure ■ Vladne spremembe v Kambodži
HONGKONG, 13. — Severnoviet- j objavljanje opolzkih člankov, kakor namska tiskovna agencija je objavila tudi vesti, ki nasprotujejo ustaljeni daljši protest hanojske vlade v zvezi morali vietnamskega naroda, z «vetom» ZDA proti vstopu obeh Vietnamov v OZN. S tem v zvezi
Hanoi opozarja ZDA, da je «veto» preprečil vstop v svetovno organizacijo naroda, ki se je dolgo vrsto let boril za svojo neodvisnost. Končno je «veto» v nasprotju z javnim mnenjem večine narodov sveta in v nasprotju z duhom pariških sporazumov. Obenem poudarja Hano: pripravljenost Vietnama, da naveže z vsemi državami prijateljske stike.
V Južnem Vietnamu se medtem nadaljuje normalizacija javnega življenja in reševanje perečih problemov, ki jih je zapustila tridesetletna vojna in več kot desetletna tuja zasedba. Nad pol milijona ljudi, ki se je redno vdajalo mamilom, se sedaj zdravi, medtem ko se nove oblasti tru-
UU3EZEN BREZ DOVOLJENJA NADREJENIH
Prva ženska je bila Eva. To vemo tudi, da ni imela velikih težav v ljubezni, saj se je z Adamom spedala kar pod drevesom, sporazumno s kačo. Nabrala si je prve izkušnje in jih posredovala vsemu človeštvu.
Toda Eva, o kateri pišemo, ni istega mnenja. Zanjo ima ljubezen resne, celo strogo določene, meje. Eva Inbar je namreč izraelski polkovnik, ženska, ki predseduje vojaškemu sodišču, pred katerim se bo morala zagovarjati ljubka Jea-nette Paraj, stara komaj 19 let. Jeanette služi v izraelski vojski, kjer — kot znano — pri naboru ne delajo razlik med moškimi in ženskami. Negega dne, ko je bila v obhodnici, na Golanu, je «štopala» in ustavila džip mirovnih oddelkov OZN. Vozilo je upravljal kapetan Joseph Steimann, iz Avstrije. Galantno je dekletu ponudil mesto, nekaj dni pozneje pa je iz tako nastalega prijateljstva vzklila prava simpatija. Dekle se je odpravilo v tabor čet OZN in preživela z Josephom dva dni in dve noči. Ko se je vrnila, so jo izraelski agenti aretirali.
Dolžijo jo, da je prekoračila izraelsko mejo in prestopila na sirsko ozemlje pri Kuneitri, kjer so utaborjene čete OZN. Poleg tega pa je še kriva, ker se je prevažala s tujim vojaškim voz'lom in se spečala z vojakom OZN «brez predhodnega dovoljenja nadrejenih častnikov».
Jeanette, ki so jo že izločili iz vojske, tvega sedaj daljšo zaporno kazen, izraelsko vojaško poveljstvo pa je poseglo pri OZN in zahtevalo, naj kapetana Steimanna takoj pošljejo domov. To se je tudi zgodilo.
Teh «pet prepovedi», poudarjajo revolucionarne oblasti, pa ne pomenijo, da bodo v Vietnamu uvedli cenzuro. Gre zgolj za smernice, katerih naj se časnikarji držijo pri opravljanju svojega dela.
V zvezi z zadnjimi dnevi Thieujeve-ga režima in padcem Saigona je zanimivo, kar te dni pišejo v Ameriki, kjer so odkrili primer 13 vietnamskih «beguncev po sili». Gre za trinajst ljudi, katere so ameriške vojaške oblasti prisilile naj odidejo z njimi v ZDA. Ker so se upirali, so jim pred odletom vbrizgali mamila in jih v nezavesti naložili na letala «za begunce».
Iz Saigona je medtem odletelo prvo letalo, ki bo v okviru nekajtedenskega «letalskega mostu» odpeljalo v Pariz nad 800 Francozov, Korejcev in najemnikov drugih narodnosti, ki so o-stali v Vietnamu tudi po umiku a-meriške vojske. Francija je morala sprejeti vietnamski pogoj za začetek zračnega mostu in sicer, da bo prevzela skrbstvo za vse najemnike, katerih ne marajo na vietnamskem ozemlju .
Zanimive politične vesti prihajajo tudi iz Kambodže, kjer so v revolucionarni vladi kralja Sihanuka (ki se še ni vrnil s Kitajske) imenovali dva nova namestnika prvega ministra. Imenovali so novega obrambnega ministra in novega zunanjega ministra: to sta leng Sary in Charim Chakk. Doslej sta ti funkciji opravljala Khieu Sampan in Song Seng. Komentatorji domnevajo, da se je razmerje sil v kamboški vladi spremenilo v prid «filovietnamske» struje, v nasprotju s «filokitajsko», ki sta jo vodila Khieu Sampan in dosedanji zunanji minister Song Seng. Slednji je ministrske posle vodil kar iz Pekinga. Oba bosta še nadalje ostala v vladi, vendar z manj oblasti.
Po zdravniškem receptu peš iz Fidenze v Rim
FIDENZA, '13. — Pred štirimi leti mu je zdravnik predpisal gibanje v naravi in predvsem hojo. In 56-letni Bruno Campari, strugar po poklicu, in oče štirih otrok, ga je brez oklevanja ubogal. Toda hoja se je spremenila v pravcati izlet. Pred devetimi dnevi je odšel z doma, še prej pa je ženo opozoril, da gre v Firence. Včeraj je mož nepričakovano telefoniral ženi: «Sem v Rimu. Grem k papežu in se vrnem». In tako je mož, korak za korakom, prehodil 70 km na dan in se znašel v Rimu. Domov se bo, kot se je zvedelo, vrnil kar z vlakom.
m
Sinoči v Brussi pri Caorlah
Neznanci
ugrabili premožnega posestnika
CAORLE, 13. — Trije zakrinkani in z brzostrelkami oboroženi, neznanci so danes ob 20.30 ugrabili na vrtu hiše, v kateri stanuje v Brussi pri Caorlah (Benetke), premožnega 40-letnega zemljiškega posestnika dr. Gianfranca Dovati ija in ga odpeljali z avtom bmw nemške registracije. Lovattijev prijatelj, ki je prisostvoval ugrabitvi, je o zadevi obvestil karabinjerje v Portogru-aru, ki so nemudoma odredili cestne bloke. Domnevajo, da je avto u-grabiteljev ukraden.
. m,,imi,  ......im,  ..............................................................................
Po osvoboditvi so se ulice Saigona močno spremenile. Izginili so veliki reklamni napisi, frizijski konji in žič-nate pregrade, pa tudi policija. Mestni vrvež — ljudje se v glavnem vozijo s kolesi — urejajo študentke, prostovoljke. V velikih dvoranah, kjer so nekoč bila zabavišča za Ameri kance in Thieujevo soldatesko, pa nastopa sedaj zbor osvobodilne armade
PO «PEAVBI» SEDAJ TUBI «RUDE PRAVO»
Teorije o «novih menjševikih» so poskus vsiljevanja stališč
Odgovor italijanskih in francoskih komunistov
PRAGA, 13. — Glasilo češkoslovaške komunistične partije «Rude pravo» je objavilo politično-ideološ-ki članek, ki ponovno požiga polemiko v zvezi s politiko nekaterih evropskih komunističnih partij in ki ga lahko razumemo kot anticipira-nje stališč v zvezi z napovedano ev-ronsko konferenco delavskih strank. Kritike očitno letijo na tiste partije (čeprav jih «Rude pravo», kakor prej moskovska «Pravda» izrecno ne omenjajo), ki so se odmaknile od sovjetskega «pravoslavja» in she-matizmov, ter ubirajo nove poti, ustrezno pogojem visoko industrializiranih zahodnoevropskih družbenih sistemov. Tako so mišljene v definiciji «novih menjševikov» skoraj gotovo KP Italije in Španije, morda pa tudi KP Francije. Morda ni naključje, da je prav Georges Marchais ostro reagiral na napad «Pravde», medtem ko se je delegacija KPI odpravila v Moskvo na pogovore s sovjetskimi voditelji.
PO IIPUSTITVI RIMSKEGA BRODARJA GIUSEPPA D AMICA
PO BANKROTU «FRANKLIN NATIONAL BANK»
«Med poštenjaki se ni težko domeniti» Sindonov funkcionar so rekli ugrabitelji D’Amicovemu bratu aretiran v New Yorku
Po izročitvi odkupnine so mu tudi prijateljsko stisnili roko Od Rima do Kalabrije v tovornjaku za prevažanje betona
RIM, 13. — «Med poštenjaki se ni ] rotil vse, naj pazijo na svojce, ker, težko domeniti» so rekli ugrabitelji | kar se je njemu pripetilo, se bo rimskega brodarja Giuseppa D’Ami-
ca, ko jim je Oronzo D’Amico, brat ugrabljenega, skupno s šoferjem, prinesel 1 milijardo lir odkupnine. Vse to se je dogajalo v nekem kraju Aspromonteja v Kalabriji. Ugrabitelji so spravili denar, stisnili roko, kot najboljšima prijateljema, D’A-micu in šoferju in izginili brez sledu. Držali pa so besedo, kot pač poštenjaki, in izpustili 62-letnega Giuseppa D’Amica, ki so ga bili ugrabili v Rimu ponoči med 29. in 30. junijem v trenutku, ko je prišel iz stanovanja svoje prijateljice.
Ugrabitelji so hoteli biti vseskozi «gentlemani» tudi z ugrabljenim brodarjem. Ko so ga včeraj izpustili : e-daleč od Lamezie Terme, so se prijazno poslovili od bivšega ujetnika. «Puščamo te, gospod Giuseppe», so mu rekli, «kjer si sam želel. Tudi mi smo tvojega mnenja, da bi te, če bi te izpustili nekje na samoti, lahko ugrabili drugi ljudje, ki ne bi tako pošteno ravnali s teboj, kot smo mi».
D’Amico, ki so mu za kosilo dajali čebulo in paradižnike, za večerjo na juho, je časnikarjem rekel, da je bilo grozno, kar je doživel in je
lahko še marsikomu.
dijo, da bi politično življenje normalno zaživelo. V tem pogledu je značilen odnos revolucionarnih oblasti do tiska Takoj po osvoboditvi, prvega maja letos, je v Saigonu izhajal samo en dnevnik — «Saigon Giai-phong» (Osvobojeni Saigon), glasilo vietnamske osvobodilne fronte. Nekaj mesecev pozneje so oblasti dovolile izhajanje tednika vietnamskih «koncilsko usmerjenih» katoličanov, pred nekaj tedni pa je začel izhajati drugi saigonski dnevnik, ki je izraz krogov «tretje sile», kateri pripada sedaj tudi zadnji južnovietnamski predsednik, general Duong Van Minh.
Te dni pa je revolucionarna oblast izdala prvi, začasni zakon o tisku. Zakon določa, da je tisk svoboden, vendar se mora podrediti «petim pogojem». V bistvu gre za pet prepovedi. časopisi ne smejo poveličevati vojne ali imperializma, kakor tudi ne smejo podpirati teženj proti združitvi vietnamskega naroda. Nadalje časopisi ne smejo pozivati ljudstva, naj krši zakone revolucionarnih oblasti, niti ne sme hujskati k šovinizmu do drugih narodov. Dnevniki morajo spoštovati sodno preiskovalno in vojaško tajnost. Prepovedano je
Giuseppe D’Amico med včerajšnjim razgovorom z novinarji
■iiiii{iiiiiiMitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii
PO NEUSPELEM POSKUSU BEGA IZ JETNIŠNICE V SAN GIMIGNANU
Severinu Turriniju bo sodišče v Sieni že v kratkem sodilo po hitrem postopku
Predlagano odlikovanje občinskega zdravnika, jetniških paznikov in petih novinarjev
FIRENCE, 13. — Severinu Turriniju, ki je z Renatom Mistronijem zajel v jetnišnici v San Gimignanu skupino talcev, s katerimi sta si hotela kriti beg iz zapora, bodo gotovo sodili po hitrem postopku. Medtem ko so ostrostrelci ubili Mistro-nija, se je Turrini rešil le s praskami, toda sedaj bo moral zaradi obtožbe posesti vojnega orožja, na-filja, poskusa bega, ugrabitve in poskusa umora, pred porotno sodišče.
San Gimignanu, pravijo, da so sodni in policijski organi razpravljali o treh možnih posegih: vdreti s policijskimi silami v jetnišnico, dovoliti Turriniju in Mistroniju beg in ju nato napasti tudi s solzilnimi bombami in končno poseg ostrostrelcev. Odločili so se za zadnjo možnost, ki je nudila največ jamstva.
Zvedelo se je, da bodo pristojne oblasti predlagale vladnim organom
J SVSai S trsgičfliffl dogodkom s odlikovanje nekaterih protagonistov
dogodka v jetnišnici. Predvsem bodo za občinskega zdravnika dr. Manco, ki je med talci zamenjal bolnega podčastnika Pillonija, predlagali podelitev kolajne za državljanske zasluge, katere bi morali podeliti tudi petim novinarjem, ki so bili talci obeh kriminalcev. Odlikovati bi morali tudi jetniške paznike, ki so razorožili Turrinija, medtem ko bi morali vse novinarje, ki so se poga-
Brž, ko se je razširila vest o njegovi izpustitvi, so karabinjerske in policijske sile stopile v akcijo, organizirale številne cestne bloke in začele zasliševati sumljive mafijce, ki jih na področju Lamezie Terme, kjer je bilo že več ugrabitev, kar mrgoli. D’Amica sta v Rimu prišla osebno zaslišat v njegovo stanovanje, seveda v prisotnosti brodarjevega odvetnika Gaetana Magna, namestnik načelnika letečega oddelka kvesture dr. Cioppa in poveljnik karabinjerskega preiskovalnega oddelka polk. Vitale.
Ko je zapustil stanovanje prijateljice, ki jo je po večerji spremil domov, je D’Amico začel svoje dolgo pripovedovanje preiskovalcema, je takoj opazil nekaj sumljivega. Stopil je hitreje, a ko se je približal avtu, sta ga ustavila dva oborožena bandita, ki sta govorila s tipičnim rimskim naglasom. Eden mu je velel naj se ne premakne, drugi pa ga je silovito udaril po ustnicah. Takoj zatem je moral v lastni avto stisnjen, z obrazom k tlom, pred prednjim sedežem. V tem neugodnem po ložaju je ostal kake tričetrt ure in po 30 km vožnje so se ustavili, prav gotovo na samoti, pred hišo s škripajočimi vrati. Takoj zatem so ga spravili v tovornjak za mešanje betona, ki je ves čas, tudi med vožnjo, vrtel. Tovornjak je vozil po avtocesti, se za kratek čas ustavil in nato z vso hitrostjo nadaljeval vožnjo. Po nekaj urah ponoven postanek, verjetno pred cestnim blokom izvidnice policijskih sil. D’Amico je slišal glasove, a ni poskusil opozoriti nase, ker je bil prepričan, da bi ropot motorja in vrtečega mešalca betona, preglasoval njegove krike.
Po ponovnih treh urah vožnje se je tovornjak končno ustavil, verjetno v nekem kraju Kalabrije ob Jonskem morju. D’Amico je preračunal, da so vozili deset ur in da v tem času niso tankali bencina, zaradi česar policija sumi, da je imel tovornjak celo dvojni rezervoar.
Ko je stopil iz tovornjaka pred hišo, mu je udaril v nos močan vonj po mentolu. Nedaleč od hiše je bil prav gotovo javni lokal, verjetno bar, z «juke boxom». V hiši so ga zaprli v sobo, pri čemer so ga osvobodili vezi, kjer je preživel svoje ujetništvo. Njegova «spremljevalca», sta ob predaji rekla s tipičnim rimskim naglasom novim paznikom «Ravnajte lepo z njim» in se oddaljila s tovornjakom. Od tedaj naprej so ljudje okoli njega govorili le s kalabreškim naglasom.
«Šef,» je nadaljeval D’Amico, je bil z navodili zelo oster. Če bi se dobro obnašal, je velel, se mu ne bi bilo treba bati za življenje in tudi zvezali ga ne bi. V nasprotnem primeru pa bi ga čakala smrt, pri čemer je «šef» pokazal na vrv, s katero bi ga obesili. Nasprotno pa sta bila njegova paznika, ki ga nista ne podnevi, ne ponoči izpustila izpred o-či, zakrinkana, zaradi česar ni videl niti barve njihovih las. Dovolili so mu tudi, da gre na dvorišče napol podrte kmetije, toda D’Amico je raje, predvsem zaradi hude vročine, ostal v sobi, ležal na zasilnem ležišču in citai. Tako je tudi v ponedeljek ponoči zvedel, da ga bodo izpustili.
Tistega dne so ga dobesedno odnesli na zadnji sedež forda temne barve, vendar so mu zabičali, da ne sme pogledati ne šoferja niti njegovega spremljevalca Oba sta ga peljala na kraj, od koder je brez težave prišel v Lamezia Terme. V rokah je imel tudi železniški vozni listek Lamezia Terme - Rim.
mu. Kadarkoli je kaj vprašal, so ga «pazniki» opozarjali, da ne morejo ničesar odgovoriti brez privoljenja «rimskega šefa». Vodja celice štirih oseb, ki so nanj pazile, mu je v prvih dneh julija dejal, da bodo z 8 milijardami (tolikšna je bila namreč zahteva za izpustitev) kupili orožje, s katerim bodo izvedli revolucijo. To je bil tudi edini politični namig njegovih paznikov, ki so mu čez nekaj dni, verjetno ker so se bali, da so preveč govorili, dejali, da niso ne fašisti ne komunisti. «Vsekakor» je D’Amico zaključil svoje dolgo pričevanje, «so vedno spoštljivo ravnali z menoj».
Med kasnejšim zasliševanjem je D’Amico izjavil, da ga niso peljali s tovornjakom do «ječe», pač pa so ga spravili na osla, s katerim so ga odpeljali k podrtiji. Tudi o plačilu odkupnine se je zvedelo nekaj podrobnosti. Oronza D’Amica je v primerni razdalji «spremljal» komisar letečega oddelka dr. Balassone, ki je prisostvoval predaji denarja na kraju v višini 2.000 m, ki je 100 km od kraja, kjer so izpustili njegovega brata. Dr. Balassone se je kasneje vrnil na kraj zaradi preiskave, vendar izsledki niso znani.
Shaddicka so izpustili na svobodo po izplačilu kavcije 100 tisoč dolarjev - Med obtoženci tudi italijanski državljan Carlo Bordoni
NEW YORK, 13.— Zvezno sodišče je sklenilo uvesti kazenski postopek proti skupini sedmih funkcionarjev Sindonove banke «Franklin National Bank», ki je bankrotirala lani in jo je odkupila neka evropska banka.
Agenti FBI so v zvezi s tem sklepom nemudoma aretirali Petra Shaddicka, 49-letnega Angleža, ki je banko Micheleja Sindone (slednji nemoteno živi v ZDA) vodil s funkcijo podpredsednika. Shaddicka in njegove pajdaše obtožujejo za skupno 76 kazenskih prekrškov. Sam Shad-dick bi moral, če bi ga spoznali za krivega, presedeti v ječi nad 300 let. vendar je bil po aretaciji izpuščen na začasno svobodo. Za to je moral plačati kavcijo 100 tisoč dolarjev.
Shaddicka obtožujejo, da je manipuliral z zunanjimi transakcijami banke, prikazoval lažne dobičke in na ta način razpršil v tujini nad 30 milijonov dolarjev.
Med obtoženimi funkcionarji bankrotirane banke je tudi Italijan Carlo Bordoni, Sindonov sodelavec, ki se pa sploh ni javil na sodni o-bravnavi.
iiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiuiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiivniii
NAIVNOST BREZ PRIMERE
Domnevni ugrabitelj ušel karabinjerjem
Sneli so mu lisice, ker je obljubil, da jim pokaže skrivališče odkupnine
PALERMO, 13. — Že 24. ur po izpustitvi prof. Nicola Campisija, so karabinjerji odkrili podrtijo, kjer je bila ječa ugrabljenega in vrhu tega aretirali 38-letnega Giuseppa Filip-pija iz Alcama, ki naj bi Campisija spremil do ceste, kjer ga je pustil svobodnega. Preiskovalci so lakaj prešli v napad v upanju, da se jim posreči najti vsaj del 700 milijonov lir odkupnine. Poleg Filippi ja so priprli še dve sumljivi osebi, medtem ko so baje že identificirali druga dva ugrabitelja, ki pa sta, seveda, še vedno na prostosti.
Giuseppe D’Amico je prepričan,
jali s Turrinijem in Mistronijem, jav- da je bil jetnik dobro organizirane
no pohvaliti,	I tolpe, katere voditelj stanuje v Ri-
Da so na dobri poti so karabinjerji spoznali, ko je Campisi spoznal nekatere predmete, ki so jih našli v podrtiji na goratem področju na meji pokrajin Palermo, Agrigento in Trapani.
Tudi sodna oblast se je takoj lotila dela in namestnik državnega pravdnika je že ponoči zaslišal v palermskem zaporu «Ucciardone» Filippija, ki je priznal, da pozna skrivališče odkupnine. Nemudoma so ga v dobrem spremstvu in ukle-njenega odpeljali do zapuščene kmetije v predmestju Alcama. Filippi je prosil, da mu snamejo lisice, ker drugače ne bi mogel splezati do skrivališča v seniku. To so tudi storili, a možakar je odmaknil nekaj bal slame, urno odprl majhno o-kence in skočil na dvorišče ter zbežal v goščavo.
Karabinjerji so takoj organizirali lov za njim, vendar je bil Filippi urnejši in ker dobro poznapodročje, je izginil brez sledu.
Zvedelo se je, da Filippi ni zbežal skozi okno, temveč je na seniku odstranil nekaj gnilih desk in je po odstranitvi opek splezal na streho, od koder je skočil na dvorišče. Karabinjerji niso obkolili zgradbe, ker
Maocctungovo vabilo Nixonu na obisk Kitajske
PEKING, 13. — Predsednik LR Kitajske Maocetung je povabil bivšega ameriškega predsednika Richarda Nixona, naj obišče Kitajsko. Obisk naj bi bil zasebnega značaja.
Nixon je povabilo vljudno zavrnil z izgovorom, da je sedaj zaposlen s pisanjem svojih spominov, dodal pa je, da bi mu ugajalo, če bi ga imenovali za ameriškega veleposlanika na Kitajskem, ko bodo ZDA navezale s pekinško vlado redne diplomatske stike.
Kabinda ima sedaj dve vladi v izgnanstvu, nadzoruje pa jo MPIA
KINSHASA, 13. - Luis Ranque Franque je v zairski prestolnici sestavil nekakšno «vlado v izgnanstvu» za naftno področje Kabinda, last Angole, ki leži ob ustju reke Zaire in meji na LR Kongo (Brazzaville) in na Zaire. Franque je pozval Zaire in Kongo naj pomagata Kabindi in izženeta z njenega področja enote MPLA. Slednje namreč nadzorujejo področje in ne priznavajo imperialističnih poskusov odcepitve te na nafti bogate dežele.
Medtem poročajo iz Pariza, da so tu prav tako ustanovili «vlado v izgnanstvu» za področje Kabinde. Vodi jo neki Henriques Tiago.
Iz Pretorie poročajo, da je kolona kakih 4000 evropskih kolonov prispela iz Angole v Namibijo, kamor so jih pospremile varnostne sile Portugalske in osvobodilna vojska MP LA. Med prevažanjem je kolono beguncev napadla enota Robertove FN LA, a brez uspeha.
Vojaki MPLA so razorožili enoto Sawimbijeve UNITA (podpira jo Južna Afrika) ter zaplenili njene arhive.
«Rude pravo» spet deli lekcije zahodnim komunistom, kako morajo priti na oblast. Tako, trdi «Rude pravo», ni mogoč prehod od kapitalizma k socializmu brez proletarske revolucije. Tak prehod pa ni mogoč z evolucijo, ki bi ohranila stare družbene strukture ali na bazi gospodarskega, političnega in idejnega pluralizma.
Nu^na je, trdi glasilo KPČ, diktatura proletariata, ki pa ni mišljena kot diktatura nad celotno družbeno skupnostjo, temveč kot vodilna vloga delavskega razreda nasproti meščanskemu, kar pomeni vlado, v kateri ima vodilno vlogo KP.
«Rude pravo» mimogrede ošvrkne, poleg koncepta italijanskih komunistov o «zgodovinskem kompromisu» in «moralni in politični enotnosti ljudstva», tudi jugoslovanske komuniste, ko poudarja, da taka enotnost ni možna s sistemom, ki dopušča spontaneizem v gospodarstvu.
Kot je znano -so italijanski komunisti odgovorili že na članek Za-dorova v «Pravdi» dovolj suhoparno, ko pripominjajo, da ne priznavajo nobeni partiji «vodilne vloge» in torej ne sprejemajo lekcij o tem kaj je leninizem. Ironično dodajajo italijanski in tudi francoski komunisti, da teorija leninizma ni zamrznila leta 1905.
Glasilo KPI dodaja še dve točki v odgovor: Pretenzija, da bi kdorkoli diktiral svoja pravila od zunaj, je nesmiselna, ker je monolitizma v mednarodnem delavskem gibanju že zdavnaj konec. Na politič' in teoretski osnovi obstajajo razuke, kakor so različne družbene stvarnosti, v katerih nastajajo. Odnos med demokracijo in socializmom pa KPI pojmuje v celoti drugače, kot ga pojmuje Zarodov, kot dokazujejo tudi mnogotere izkušnje delavskega gibanja, ki se niso držale te sheme.
Glasilo KPI skuša tudi zmanjšati pomen Zarodovega članka s tem, da opozarja na dejstvo, da je v sovjetskem tisku navada, da se objavljajo taka mnenja, ki pa ne predstavljajo uradne linije. Kot dokaz navajajo članek v «Ukrajinski Pravdi», ki je posvečen isti temi (70-letnica Ceninone razprave «Dve taktiki socialne demokracije») a prihaja do povsem razbčnih zaključkov.
Turisti razgrabili drobce Kristusove roke
FIRENCE, 13. — Iznad portala bazilike San Giovanni se je med turiste zrušila roka Sansovinovega Kristusa, dragocenega a nezaščitenega kipa. V Toskani so se takoj vnele polemike, čemu kipa niso restavrirali in obtožili za to pristojne organe, med njimi ministrstvo za kulturne dobrine, ki ga vodi republikanec Spadoni. Ta se brani rekoč, da ga na to nihče ni opozoril.
Zanimivo je, da roke kipu ne bodo mogli obnoviti, ker so prisotni turisti razgrabili drobce kot dragocen «souvenir dTtalie».
GENOVA, 13. — «Whisky», psiček, o katerem smo pisali, da je njegova lastnica, barska plesalka, mislila, da so ga ugrabili, se je vrnil domov. Niso ga ukradli, le zgrešil je gospodinjo in se odpeljal z njeno kolegico Lilijano Vukadinovič.
PALERMO, 13. — Sodniki so izpustili na začasno svobodo 80-letno Anno Madonia, ki so jo obsodili na skoraj tri mesece zapora, ker ni prijavila samokresa umrlega moža.
..........................................................................
PROCESA PROTI PUČISTOM IN PRIPADNIKOM VOJAŠKE POLICIJE V ATENAH
Na seznamu
«prepovedanih»
oddaja
o narodnih manjšinah
RIM, 13. — MID, gibanje za demokratično informacijo, ki združuje tehnike in časnikarje RAI-TV, je polemiziralo z alarmističnim poskusom' Fanfaniju naklonjenih krogov in organizacij, ki prikazujejo stanje RAI pred reformo v dramatičnih tonih. Iz teh krogov je namreč prišla vest, češ da italijanska televizija nima več registriranih programov za prihodnje leto in da je produkcija povsem ustavljena.
MID ugotavlja, da je res le to, da je treba RAI reformirati in da bodo morali programi za prihodnje leto odražati nove smernice, ne pa stare kulturne politike Bernabeia in Fanfanijevih prijateljev. Niti ni res, da bi manjkalo že registriranih programov, ugotavlja MID, ter našteva več oddaj, ki so bile pred časom že posnete, a jih vodstvo RAI-TV ni nikoli vključilo v program. Zanimivo je, da je na prvem mestu prepovedanih oddaja o narodnih manjšinah.
CUNEO, 13. — Danes so v višini 2.451 m hriba Bussaia opazili razbitine turističnega letala, ki so ga pogrešali od 9. avgusta. Letalo vrste «cessna» je odletelo iz Egelsbacha pri Koelnu in se je verjetno med sobotnim neurjem raztreščilo na pobočju hriba. Vsi štirje potniki so bili na mestu mrtvi.
NEAPELJ, 13. — Neznani tatovi so iz vile Alfreda Spadara Guerre v Posillipu odnesli Picassovo umetnino «Ženska na travi», ki je vredna približno 35 milijonov lir. Tatovi so pobrali tudi druge slike manjše vrednosti ter vso zlatnino in srebrnino v skupni vrednosti nad 100 milijonov lir.
Že v prvem dnevu državnega udara polkovniki aretirali 8.000 oseb
Strahotni sistem mučenja pripadnikov «grškega gestapa»
ATENE, 13. — Med današnjim, štirinajstim dnem, razprave pred posebnim sodišččem, ki sodi Papadopu-losu in drugim pučistom, so prebrali dnevnik, ki so ga zaplenili pri neki oboroženi enoti. Sodeč po dnevniku, so pobudniki državnega udara aretirali samo 21. aprila 1967. leta
nad 8.000 oseb, 6.000 pa so jih po-. .	_	, siali v konfinacijo na otoka Legos
so vedeli, da nima drugega izbo- in Yaros. V prvih letih vojaške dik-
da, ne oken.
Itature so vojaška. sodišča sodila spravljali v grškem Dachauu, na
nad 2.000 nasprotnikom režima in izrekla eno smrtno obsodbo (proti Panagulisu), ki je niso izvršili in desetino obsodb na dosmrtno ječo.
Pred vojaškim sodiščem pa se nadaljujejo presunljiva pričevanja žrtev zloglasne vojaške policije ESA, ki jo je ljudstvo krstilo v «grški gestapo». Poslanec Dimitrios Tsat-son je pokazal na svoje mučitelje in pripomnil, da so politične jetnike
prag blaznosti. Tsatson je med drugim dejal, da je bil štiri tedne v temni samici in da so ga tako zasliševali in mučili, da je celo pozabil kako mu je ime. Tudi številni vi-■šji mornariški častniki, ki so bili zapleteni v zaroto proti vojaški diktaturi, so sodnikom orisali sisteme mučenja loannidisove policije. Proces se bo nadaljeval še precej časa, ker morajo zaslišati še kakih 100 obremenilnih prič.