Ste?. 21. Posamezna številka 40 vin. V Ljubljani, v petek dne 20. februarja 1920. Leto III. OffiMi: •in i mm x 60 inserataega stolpiča mali 80 vinarja*, uradni 1201, poslano, posmrtnlca in reklame 2 K. Večkratne objave popast. Izhaja ob ponedeljkih, sredah in petkih. UpraTnittro ,,Domovine" v Ljubljani, Sodna ulloa 6. Naročnina: Za celo ..Domovino" (trikrat na teden) mesečno 3 K. četrtletno 9 K, polletne 18 K, celoletno 36 K. Petkova številka mesečne 1 K, četrtletno 3 X, polletno 6 K. celoletno 12 K. Predpustno ministrstvo. Na katoliški pustni torek popoldne je dobil Stojan Protič nalog, da sestavi novo vlado. Ker se drži pravoslavnega koledarja, se mu ni mudilo, da bi še ta dan nastopil s svojo maškerado. Pač pa je to storil včeraj. Clcuvek se mora čuditi, kaj je v Jugoslaviji vse mogoče. Zbere se skupaj skupina ljudi, ki nima nobenega zmisla za brezpzogojno narodno ujedinjenje, zbere se skupina ljudi, ki je ne veže med seboj nič drugega kot sovraštvo proti narodni vladi in tej skupini se posreči na dvoru s pomočjo neke vrste generalitete izsiliti novo vladoi za sebe. Stojanova vlada je nekaj posebnega že po svojem programu. Kar je bilo med opozicijo-nalci spornega, vrgli so pod mizo in prepustili v rešitev parlamentu. Klerikalci so opustili vsako opozicijo proti rešitvi valutnega vprašanja ter se zadovoljili s praznobesedo, da se b o o stvari govorilo v parlamentu. Nekaj posebno izrednega pa je slika, ki jo dobimo, ako si pogledamo posamezne osebe, ki bodo danes sedle na ministrske stolce. Prava rožica Protičevega kabineta je Halil beg Hrast-nica.. On je šef bosanskih veleposestnikov (fevdalcev). Kot tak je zavzemal v parlamentu naj-ostrejše staiišče proti agrairni reformi. Ako se agrarna reforma lansko leto v parlamentu ni mogla rešiti, je tega kriv največ Hrastnica, ki je pridobil proti agrarni reformi Trotiča in druge. Pred 14 dnevi pa je postavljen Hrastnica še v čisto novo luč. Predsednik mednarodne komisije za preiskavo vojnih zločinov v Srbiji, znani prijatelj Slovanov, prof. Reiss, je namreč zahteval izročitev Halil beg Hrastnice, ki je bil avstrijski vojni a v d i t o) r in je udeležen na hudodelski usmrtitvi 30 Srbov v Kragujevcu. Druga rožica kabineta je dr. bran Jankovič, ki je kot član kontrolne komisije za avstrijske državne dolgove odobraval avstrijske vojne dolgove. Se par ni pred polomom je v brežiškem okraju klical: Zivio Kari! 5. novembra, torej po polomu, je v komisiji še glasoval za avstrijsko vojno posojilo. To dejstvo je bilo v Parizu glavno orožje proti naši državi. Sklicujoč se na to so zahtevali, da prevzame Jugoslavija vojni dolg Avstrije. Danes je Jankovič jugoslovanski minister. Tretja osebnost, ki se posebno odlikuje od drugih, je v kabinetu finančni minister Velizar Jankovič. V Parizu je javno izjavljal, da smatra nove kraje naše države za. sovražno zemljo. Zavzemal je stališče, da mora Slovenija, Hrvatska in Bosna plačati Srbiji vojno odškodnino kakor Avstrija. Tudi je javno zastopal mnenje, da se mora zamenjati krono kakor 1 : 20. Za Nin-čičem in Veljkovičem pride torej sedaj tretji finančni minister, ki nas bo lahko končno potegnil iz kože. Na pridobitev Velizarja so klerikalci lahko ponosni. Nadaljnja *dik'a v kabinetu ie general Branko Jankovič, član takozvane „btle roke". On je glavni krivec nedolžnih žrtev, ki so bile v solunskem procesu po nedložrtem usmrčene. Zanimiva oseba v ministrstvu je dr. Hanžek. Ne sicer po svojih posebnih zmožnostih, zanimivo pa je, da je še 12. januarja 1.1. napisal v belo-varskem listu „Hrvatka nezavisncst" članek, da je republikanec in da je to edini program, ki ga more zastopati. Danes, 1S>. istega bo Hanžek kot minister prisegel vdanost in zvestobo prestolu Karadžordževičev. Slovenci bomo v novem m inistrstvu jak'o slabo zastopani. Dr. Korošec razume na železnice ravno toliko, da loči prvi razred od tretjega. Roškar zna komaj pisati. Ust ne bo nikdar odprl v ministrskem svetu. Če jih bo pa odprl, ga ne bo nihče vpošteval. Roškar je za 300 odstotkov slabejši kot je bli za ninistra Gostinčar. Jankovič si je pečat molčečnosti pritisnil že na Dunaju. Namesto paderskih ,,žavb" bo sedaj skrivnostno kuhal mazilo za vere. Res, krasna vlada! Ljudje, ki so regentu svetovali imenovati to novo ministrstvo, si lahko čestitajo. Ponosni so lahko nanj vsi državljani od prvega do zadnjega! SESTAVA NOVE VLADE. Beograd, 20. febr. (Izvirno poročilo.) Včeraj zvečer je regent Aleksander podpisal ukaz o menovanju nove vlade. Sestavljena je tako-le: Predsednik Stojan Protič, zunanje zadeve dr. A n te Trum bič, njegov namestnik je M. Spal a j kovic, notranje zadeve Marko Trif-kovic, finance Velizar J a. n k o v i Č, trgovina in industrija Stojan Rib ara c, železnice dr. Anton Korošec, pravosodstvo dr. M o m-č i 1 o N i n č i č, agrarna reforma dr. Hanžek, kmetijstvo Ivan Roškar, šume in rude Halil beg Hrastnica, pošta, brzojav in telefon dr. Matko Drinkovič, javna dela (gradje-vina) Joca Jovanoivič, socialna politika dr. I v a n K e r n i c, prehrana Makedonec Stanišič, vojske generali Branko Jova-novič, vere dr. Fran Jankovič. NASE POROČILO OD VČERAJ. Beograd, 19. febr. Kakor izvem, so opozicijo-nalci pridno na delu, da sestavijo izmed sebe vlado. Minister trgovine naj postane zloglasni Ninčič, ki je za časa lanskega ministrovanja uničil finance in zlasti temeljito zavozil valuto. Sedaj naj bi pokvaril še trgovino. Minister financ postane Velizar Jankovič, znan iz parlamenta po svoji umazani aferi z krfskim oljem. Gradjevine (javna dela) prevzame stari Kapetanovič, ki je že imel to ministrstvo in se je odlikoval po polni nedelavnosti. Kandidat za notranje zadeva je Marko Trifkovič, ki je bil jeseni določen za ministrskega predsednika, v koalicijskem ministrstvu pa je bil minister pravdo. Trifkovič je star gospod, ki ima navado, da aktov sploh ne rešuje, ah pa tako počasi, da zaostajajo v uradu skladanice nerešenih spisov. Zunanje posle naj bi vodil Spalajkovič. Dosedaj jih je vodil običajno ministrski predsednik namesto v Parizu navzočega zunanjega ministra Trumbiča. Ali se namerava Truinbič tudi izstisniti iz kabineta, ta trenotek še ni znano. Ako Trum bič ostane, se bo s Spalajkovičem število ministrov zopet pomnožilo. Hrvatski Narodni klub kandidira za ministre dr. Drinkoviča, dr. Surmina in dr. Poliča. Drinkovič je bil v Narodnem viječu minister vojne. Takrat je postal slaven, ker je bila „Dnn-kovičeva vojska" nekaj posebnega. Po poklicu je Drinkovič zobar, ki se pa tudi v tej svoji stroki ne uveljavlja. Vseučiliški profesor dr. Sur-min in dr.Polič sta sicer huda liberalca, kar paoči-vidno slovenske klerikalce prav nič ne moti, da sedejo skupaj k eni skledi. Slovenski klerikalci j se za svoje kandidate še niso cdločili. — »Politika" piše, da ta vlada ne more ostati dalj časa na krmilu kot 14 dni. VLADA LE/ZA PAR TEDNOV. Beograd, 20. febr. Regentov ukaz o imenovanju nove vlade je izšel včeraj ob 6. uri zvečer. Danes dopldne se vrši zaprisega novoimenovanih ministrov. Protič ima od regenta naročilo, d a dela s parlamentom. Za delo v parlamentu pa so izgledi zelo slabi. Ninčič sam se je izjavil, da bo nova vlada kakih 14 dni vladala. Ako je regentu bilo na -tem, da napravi zadnji poskus, predno razpusti parlament, potem ni dvoma, da se vlada dolgo držati ne more. V par tednih se mora izkazati, da je Imela demokratska vlada prav, ki je predlagala razpust Narodnega predstavništva in1 takojšen razpis volitve. Tedaj bo tudi dognano, da so bile vse besede prejšnje opozicije le varanje javnosti iti dvora. 16 ALI 20 KRON ZA EN DINAR. Beograd, 19. febr. Kakor se čuje, je opozicija vendarle razpravljala tudi o valutnem vprašanju ter dosegla popoJn sporazum med radikalci, klerikalci in Narodnim klubom. Ako bi opozieional-ni klub prevzel vlado, bi takoj sklenil ministrski &vet ustavitev zamenjave kron za nove dinarske krone. Nekateri radikalci so sicer odsvetovali takemu sklepu, češ, da se je pojavilo na trgu toliko ponarejenih biljegovanih kron, da bi ustavitev zamenjave napravila strahovito škodo posestnikom kron, ki že danes ne vedo, aili imajo v rokah še pravi ali pa ponarejeni denar . Večji del radikalcev, ki ni z Veljkovičevo relacijo 1:4 zadovoljen, pa je takoj pristal na to, da se prepove nadaljnja zamenjava. Oni zastopajo mnenje, da bo v kratkem času število ponarejenih bankovcev še toliko naraslo, da bo vrednost krone popolnoma padla. Potem se bo lahko izpolnil Protičev idejal in zamenjalo 16 ali 20 kron za 1 dinar. ZAMENJAVA DENARJA BO SLA NAPREJ. Beograd, 20. febr. (Izvirno poročilo.) Zatrjuje se, da končno o valutnem vprašanju SLS. vendarle popolnoma odnehala. Stvar pride v parlament. Veljkovičev načrt se ho izvrševaj dalje. NOVA VLADA V LJUBLJANI. Deželni predsednik dr. Žerjav je novi vladi ponovil svojo demisijo. Za predsednika kandidira zopet dr. Brejc. Kot kandidatje za poverjenike se imenujejo Bogutuil Remec, dr. Ver-stovšek', Golia in dr. Mohorič. Demokratje in socijalisti ne vstopijo v vlado. Vojni hujskači in razdiralci jugoslovanskega ujedinjenja naj sedaj sami pokažejo kaj znajo. Hiteti pa morajo strašno, ker čas jim je le kratko odmerjen. ZADNJI SKLEPI DEMOKRATSKE VLADE. Beograd, 20. febr. (Izvirno poročilo.) Demokratska vlada ie v svoji zadnji seji odobrila kredit 30 milijonov kron za izvedbo ubožne akcije v prehrani. V UREDNIŠTVU »SLOVENCA", „VECER-NEGA LISTA", ..DOMOLJUBA" IN DRUGIH KLERIKALNIH LISTOV SEDI KOT NADZORNIK IN CENZOR POSEBEN ZAUPNIK SKOFIJSKEGA ORD1NARITATA. ZATO JE ZA VSE LAŽI, NEPOŠTENOSTI IN LOPOVŠČINE V TEH LISTIH ODGOVOREN PRED BOGOM IN LTUDMI LJUBLJANSKI SKOF ANTON BONAVENTURA. Za tako delo le samo še korobač! Vsem so v spominu poletni in jesenski dnevi lanskega leta. Narodno predstavništvo je bilo zbrano, a za delo ni bilo sposobno. Radikalci in klerikalci so onemogočali redno delovanje s tem, da niso hoteli hoditi k sejam. Takrat je pri rejala SLS. shode, na katerih so zahtevali takojšnje volitve v državni zbor Vsled neres-nosti in nedelavnosti Narodnega predstavništva je nato demokratska vlada odgodila Narodno predstavništvo in sedaj predlagala regentu, da naj se isto razpusti ter vakoj razpišeje volitve. Isti hujskači, ki so agitirali novembra meseca za nove volitve, pa so sesedaj volitvam uprli in zahtevajo, naj zopet zboruje Narodno predstavništvo. Najboljši dokaz, da SLS. ni nikdar imela resne volje, dati ljudem priliko, da stopijo na volišče, najboljši dokaz, da se SLS boji volitev. Gospodje so se sami postavili za poslance, nočejo se umakniti pravim ljudskim zastopnikom in si hočejo podaljšati mandate, ki so bili le nekaj časa opravičeni. Kako krčevito se drže svojih j>oslanskih mest, je razvidno iz programa, ki ga je takozvani opozicionalni blok postavil za zopetno sklicanje parlamenta. „Slovenec"' po. roča iz Beograda, da je sklenil opozicijski blok, reševati in rešiti še v sedanjem Narodnem predstavništvu volilni red, načrt ustave, kredite, proračun, vprašanje Narodne banke, mirovne pogodbe, popravo občinskega volilnega reda in „druge stvari". Vsak človek ve v Jugoslaviji, da takega dela ne zmore ta parlament niti v dveh letih, kaj šele preje. Od marca lanskega leta pa do jeseni je bilo v parlamentu sprejetih le par malenkostnih zakonskih načrtov in proračun (za dva meseca). To delo pa je bilo zvršeno takrat, ko je bilo Narodno predstavništvo še složno in ko smo imeli koalicijsko vlado, v kateri so bili razen socialistov in Narodnega kluba zastopniki vseh drugih parlamentarnih skupin. Odkar je Protič razbil koalicijo, ni bilo več mogoče v parlamentu delati. Ako prihaja sedaj opozicija s tako velikim programom za novo zasedanje parlamenta, je jasno, da ima namen življenje Narodne mu predstavništvu še neznansko podaljšati ter s, tem zavleči nove volitve. To njihovo predrznost si moremo razlagati le na ta način, da grešijo na račun zaslepljenosti svojih pristašev. S tem, da zavlačujejo volitve, se pa podaljšuje tudi neznosno politično in gospodarsko stanje v državi, kateremu lahko naredi konec e d i n o 1 e 11 o v, od naroda izvoljen parlament. Le pomislimo, kakšno škoda se dela ljudstvu in državi že samo zaradi tega, da se ponavljajo neprestane krize v vladi! Klerikalci zabavljajo čez demokratsko vlado, da ni tega in tega storila. Kako pa naj ministri delajo v svojih uradih, če morajo neprestano reševati krize. V jeseni so izgubili s krizo in zaradi klerikalno-radikalnih škandalov, ki so jih delali v parlamentu in izven njega, skoraj tri mesece. Sedaj se vleče nova kriza že dalj kot od začetka tega meseca naprej. Take krize vzamejo mir. strom prav ves čas, ker se morajo neprestano vršiti konference, sestanki in avdijence in to samo zaradi krize. Kakor hitro je kriza na obzorju, tudi odpove uradništvo in ves državni aparat. Posledice kriz čutimo vsak na svoji koži vsak dan. Bolj ko premišljujemo nastopanje opozicije v Beogradu, bolj se nam vsiljuje misel, da si ljudje v tej družbi prizadevajo, kako bi oslabeli in uničili državo. Vsi smo se veselili Jugoslavije, vsi smo si želeli skoraj urejenih razmer. Sedaj pa vidimo, na višek zagovora s predlogom, da naj se da obtožencu prisega. G. kaplan je namreč dosledno vztrajal na trditvi, da imenovanega učenca n! klical, dasiravno je šest prič s prisego potrdilo, da so natančno to čule. Pristojno sodišče je umevno spoznalo tako početje kot protipostavno in žaljivo in je g. kaplana obsrdilo. Iz Trebelnega. Da ne bo treba ..Domoljubu'' še nadalje poročati laži vsaj -:z našega kraja, izjavljamo resnici na ljubo o naših zamotanih razmerah sledeče: V občini je vsakomur znano, da je nastala ona objava Grudnika in Spolarja vsled izdajstva dveh neznačajnih mož, Nadu in Nahtigal, iz lastne stranke. Kaplanove besede so jih premotile, da sta iz elobičkaželjnosti po dolgih letih prešla v njegov tabor. Neverjetno, toda resnično. Ali ker sta mu z ono objavo „Janeza" že odslužila, smeta pričakovati celo milostnega odpusta. Med dvema stoloma ni varno sedeti. Znano je tudi, da ona objava ne bi bila nikdar podpisana, ako bi bil Grudnik vedel, da katoliški duhovnik, tudi ?ko pred pričami obljubi, da bo predloženo objavo skrajšal in sestavil tako, da ne bo isti veljal za lažnjivca in ob-rekljivca; tega ne sori, kar mu jc bilo predobro znano, kakor tudi, da je prevzel Spol ar vso odgovornost, in da so se njegovi ljudje največ tru dili za poravnavo. Da „Dolenec" resnico sedaj tako zavija, so vzrok menda bližajoče se volitve, toda v kraju ne more s tem Gruetniku škod<5vati, elasi je bil pripravljen za spravo, seveda častno. Doma je vse jasno ali tudi v javnost bo posvetilo žarko solnce, saj to obrekovanje mora Grud- cla smo se vrezali. Značilno je, da so ravno tisti i nik Pre"esti ,e> ker l'e zaupnik ..Samostojnih" ljudje, ki so bili pri nas najvdanejši hlapci Habs- in ne -Samosto'nez" «" Tlnlener" nnmn. burgovcev, sedaj zopet na delu. da delajo proti naši novi državi, četudi na drug način, kakor so delali v Avstriji proti svojemu narodu. Ako smo kaj vredni in ako je v nas količkaj možatosti, dolgo več tega početja gledati ne moremo. Za ljudi, ki onemogočujejo miren razvoj države in ki na vse kriplje delajo jiroti temu, da bi se skoraj vršile volitve, ni drugega sredstva kakor samo še korabač. Z gorjačo v roki bo treba raz-gnati te škodljivce naroda! Zboljšanje našega položaja v jadranskem sporu. Naš položaj v jadranskem sporu se je vidno zboljšal. Zahvaliti se imamo zato našemu edinemu prijatelju med zavezniki, predsedniku se-vernoomeriških združenih držav Wilsonu, ki je dvignil svoj mogočni glas za nas in s tem našim sovražnikom — zaprl usta. V Italiji je vse zbegano — skupaj z vlado, k'i ne ve, kaj bi storila. Francija in Anglija sta vezani, ker sta podpisali londonski pakt in nočeta svojih podpisov zatajiti, četudi bi to morda radi storili, ker javnost se v Parizu in Londonu odvrača od Itah;e Sicer pa kanja nič uiuia od tega, da sta Francija in Anglija vezani, ker brez ■Amerike niti mi-liri ni na 10, da bi si Italija upala uveljaviti londonski p ili glave in — psujejo Wil-sona, kakor bi mislili mogoče premagati ga s tem. pa si hod > samo ie bolj škodili. Posebno Se jezi Italijane, da tudi francoska in angleška javnost začenia-a uvidevati, da je italijansko stališče krivično. Londonski list ..Tirnes" piSdo poizkušali izrabiti lralijaui proti nain, ampak proti sebi nas bodo našii Italijani složne. Vsako našo vlado, ki bi hotela odnfeha-vati, odnese vihar narodovega < gorčenja! in ne „Samostojnež" kakor jc „Dolenec" pomotoma poročal. Torej česenjski shod je šele sedaj na vrsti, ali spomina' je pač kratkega, da ga je tako opisal. G. Zupančič je bil od nas lejx> sprejet in je častno odšel, pač pa je bil kaplan prisiljen, s svojimi par kimovci in hlapci shod sramotno zapustiti, čeprav je imel revolver pri sebi, kar je že splošno znano. Nadučitelj mu je ugovarjal samo, ko je tako lagal o ogromnih učiteljskih plačah. Da hoče g. Zupančič res sprejeti čast očeta SKS., tedaj ga kot takega prisrčno pozdravljamo, a „Dolenjcu" za lepo misel — hvala! Od našega zadnjega shoda je pa moral kaplan kaj hitro in ves oblaten bežati; ni ga mogel razbiti, dasi se je z obema zvonovoma pri vseh odprtih linah vabilo ljudi k pravemu spoznanju. G. Majcen je dovršil kljub vsem zaprekam svoje, delo mojstrsko. Ali moreta tedaj Grudnik in Spolar jemati veljavo in vpliv dur hovniku, kateremu nobena zvijača ni pregrda, da doseže svoj namen, naj sodi javnost in nastane veliko vprašanje, kdo je pri ras pravi zapelji-vec ljudstva. Kako razpravlja ta šusteršičijanec pri nas „učni načrt, sokolstvo, napredno časopisje, domoljubje in druge razmere", vedo pač tisti, ki ga poslušajo. Ali ni je pomoči pred njegovo zlobnostjo, zakaj vsaka priča podleže nje-govej zvijačnosti in se "boji maščevanja, a svojim predstojnikom je najboljši agitator za klerikalno nadvlado. Umevno, da se prav zato ne moreo ljudje oprostiti težke more, ki ga pro-vzroča oblastno in zloglasno delovanje „Dolen-ca", dasi so razumnejši to že poizkušali, seveda brez uspeha. No, ali častno pa vendar ni, ako se pri nas vsakemu bolj verjame kot onemu, ki bi moral biti predstavitelj resnice in pravice; in, ali je potem kaj čudnega, ako se v sedanjih Naša stvar že dolgo ni stala tako dobro, tako povuljno, kot ravno sedaj in od nas samih, od naše neupogljivosti in odločnosti je odvisno, časih toliko vpije „da vera peša". — Drugi Do-kako bo vprašanje naših zapadnih mej reši no. Končna rešitev takointako šele pnde pozneje, ko bo pravi čas za tol Dopisi. potovati celo v Beograd, da bi se dogovoril z našo vlado glede — trgovinske pogodbe! Mi p.i ne o Inehamo, ker razmere res niso take, da bi nas silile k odnehanju. Nasprotno, položaj se je za nas tako bistven-> izpreini-nil na boljše, da bi bilo v>ako odnehavanje enako izdajstvu! W:Uonova črta tudi ni pravična za nas, ker izgu >imo po njej Trst in Gorico. Ampak Reka bo niša in Dalmacija, svobodno bom dihali na Jadranskem morju, svobodno razvijali našo po-rr.or.sKo trgovino, aico cob.no me,o. ki ;o pret.-laga Wilson. In ko bomo močni dovolj, bomo lenjec. Iz KraSnje. Pri nas se je vtakni! v občinske volitve neki človek, ki ima take grehe na duši, kakršnih nima ▼ celem okraju noben. Peištenemu človeku se gabi in studi tak značaj, zato se čudijo ljudie, kako se more dobiti pošten človek, ki mu kaj verjame. Prrd vsakimi volitvami se je V Št. Janžu na Dolenjskem so hoteli napraviti |u.a!i] in zmagovaI, ko so pa prišle volitve, je „gospodje" cerkev za srednjeveški pranger. Ene-' padri sfcozj |uknjo. Ko se je leta 1914 začela mu izmed njih se je rodila v glavi nesrečna Voj-ka, je bil on tisti denunrijant, ki je pisal ovadbe na orožnike in vojno sodišče. Spravil je tri ljudi v ječe in na grad. Pa bi jih rad še več, samo ni šlo več, ker so se njegove „ancaige" izkazale kot lažnive in lump»r>ke izmišljotine. Takrat je okrog poizvedoval za pričami, kake>r sedaj lovi podpise za volitve, Takrat je bilo ljudi sram. da bi bili njegovi rablji in pomagači, ki tii spravljali nedolžne ljudi v ječo in celo v smrt, danes so pa nekateri taki, ki so pozabili na vse te lumparije in hodijo k njemu žganje lizat in jih ni sram takega ovaduha. On pravi, da deta za kmečko stranko, da bi tnu kmerje 1 o verjeli. Vsak pa lahko vidi. da 011 dela za st an o tistih ljudi, to je klerikalcev, ki so upili leta 1914. „ž>vto vojska". Tudi ta junak je bil takrat ves kih v cerkev ali pa h krščanske mu nauku,' pa naj si bo iz kakršnegakoli vzroka. S tem naj bi bil pranger postavljen. Zaenkrat naj bi bili na ta način izpostavljeni javnemu zasmehu le šolarji in njih starši, kasneje bi prišli mogoče tudi ostali na vrsto. Pri šolarjih je poizkusil svojo srečo tamošnji g. kaplan in jih čital neko nedeljo raz lečo. Seveda takega javnega sramotenja in žaljenja ne bi dopustili niti culukafri, zato je nastopil pravno pot proti g. kaplanu tudi oče s prižnice objavljenega učenca, češ, da takega sra-:roVr.5?. ne dopusti in je žaljivo. Pri glavni razpravi je dosegei zagc\c.rr;.-; cttozniegii <-. ?nph- navdušen za vojsko in je s »Slovencem" v roki oznanjeral avstrijske zmage, ravnotako, kakor sedaj oznanuje svojo volilno zmago. Tisti pa, ki so nas hoteli spraviti na „gavge" smo pa vedeli, kakšen bo konec in tudi sedaj vemo, kakšen ko konec volitve. Tisti, ki ste trpeli pri vojakih in gledali velikokrat smrti v oči, pomislite, da so imeli take vrste črni ptiči željo, da bi vas ne bilo več domov. Bali so se vas, ko pridete domov, mi smo se pa veselili vaše vrnitve, ker smo vas slišali govoriti, kadar ste prišli na dopust. da va3 pri volitvah ne bodo „živio-v»jskar-ji" za nos vlekli, Če bi se izpolnile želje klerikalcev, bi danes vsi ležali pobiti na Ruskem, Poljskem in drugod. Zato pa je vsak izdajalec poštene naše svobodne želje, ki hoče, da klerikalci ne dobe ne v občini in ne v državi več vajete v roke. Gorje, če bi jih dobdi! Danes vse preklinja sedanje razmere. Pa kdo je temu kriv? Mar tisti, ki smo ljudem vedno skušali dopovedati, da jo bodo klerikalci zavozili v jarek? Ali smo mi krivi vojske, ki nam je zapustila vso to nesrečo, ki jo sedaj poskušamo? Mi in naši časopisi (vsak jih lahko dobi iz leta 1914.J smo rekli, da ni treba vojske zaradi dveh oseb, ki so ju ustrelili v Sarajevu. Klerikalci so pa »pili: maščevanje, maščevanje! Danes pa bridko čutimo to maščevanje. In vsi tisa, ki so vpili: ,.vojska mora biti!", kje so? Večina se jih je potuhnila in se kažejo sedaj drugačne. Pa jim ni nič verjeti! To so pobeljeni grobovi! Na skrivnem žele nazaj tiste čase, da bi zopet občine in državo vladali. Bog nas varuj takil\ ljudi — pa sami se jih moramo tudi varovati. „Zivi« vojska" so vpili, sedaj pa nagovarjajo volilce naj jih volijo. V svojo lastno skledo pljune vsak, kdor jih samo posluša. Mi nimamo nobenega strahu, da bi ti ljudski zapeljivci zmagah, ker vidimo povsod okrog, d« imajo volilci že pripravljene svinčnike, da bodo na glasovnice napisali take kandidate, ki niso klicali „živio vojska". norčevali iz nas, sami .stradati, kei so morali najrodovitnejše svoje kraje odstopiti nam in Ru-munom in mi tudi preživljamo zdaj Madžarje; Rumuni jim pošiljajo 10 do 60 vagonov živil na dan, iz naše države pa tudi dobivajo živila, ali samo dotlej, dokler se na naših mejah mirno zadržijo, kakor hitro- bi nas pa zopet začeli vznemirjati, pa zapremo mejo. Kmetijstvo, trgovina in industrija. g. Našim kmetovalcem. Minula jesen ni bila povoljna za sejanje. Zaradi tega je ostala znat-1 na površina zemlje, zlasti v naših južnih pokrajinah, neposejana. Ker jc- v največjem interesu države, kakor tudi vsakega poedinega državljana, da pridemo do kar najvišjega žitnega do-noso v tem letu, pozivije ministrstvo za prehrano in obnov dežel vsa oblastva, vse kmetijske organizacije in lastnike zemljišč, da zastavijo vse sile, da se zemlja zaseje kar največ za jarim žitom in tako nadomesti, kar se je zamudilo v minuli jeseni. Ministrstvo hoče dobaviti iz aktiv, nih pokrajin potrebno množino semenskega žita. Žitni zavod bo izvedel dovoz tega žita in ga izročil Slovenski kmetijski družbi, da ga razdeli med kmetovalce. Naročila za semensko* žito naj se tedaj pošiljajo Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani. g. Prepovedan izvoz iz Bosne. Ministrstvo za prehrano je zabranilo izvažati iz Bosne klalno živino, žito, koruzo, moko, fižol in krompir vse do konca pomladne žetve. To ie zato, ker ljudstvo v Bosni strada, tihotapci pa prodajajo živila — Italijanom, torej tako nekako, kot pri nas. g. Obdavčenje kinematografov. Država rabi denarja in ker služijo kinematografi samo zabavi, bodo primerno obdavčeni, tako, da bo od zabave tudi država imela svojo korist. Obdavčenje kinematografov prinese državi lepe zneske. g. Jugoslovanska krona je vredna na Dunaju 1 krono 50 vinarjev do 1 krono 60 vinarjev v avstrijskih kronah. g. Drag češki sladkor. Tvrdka Radomovič v Osjeku je dobila kot kompenzacijo za naše blago "20 vagonov češkega sladkorja, ki bo veljal 54 K kilogram. Se bo pač moralo resno misliti na proizvajanje sladkorja doma, edino na ta način pridemo do sladkorja po primernih cenah, ker iz inozemstva ga ne bomo dobivali poceni. g. Praktični Čehi. Cehoslovaški legionarji, ki se vračajo iz daljnega vzhoda v domovino, ne prihajajo prazni, temveč dovažajo s seboj najrazličnejše potrebščine. Sama zadnje dni je prišlo v Trst raznega blaga za Cchoslovaško v vrednosti 75 milijonov kron. Tržaška luka, v kateri pravzaprav nobenega dela ni, je zaposlena samo v toliko, v kolikor se je poslužujejo Cehoslovaki za svoj izvoz in uvoz. g. Madžarji stradajo To se malo čudno sliši, ker smo navajeni iz vojnih časov, da so Madžarji imeli vsega tudi takrat, ko je bilo pri nas in po drugih delih Avstrije popolno pomanjkanje vsega, Zdaj morajo Madžarji, ki so se za časa vojne Politične vesti. p. Radikalcem ne zaupamo. Vprašanje naše zapadne meje še ni rešeno in tudi ne bo še tako kmalu, ker nekaj časa rabi tudi Italija, da se spametuje. Proti Ameriki Italija ne more iti, Amerika pa ne dovoljuje nasilja in za nas je najbolje počakati, da se Italija spametuje, ker clolgo ona takointako ne vzdrži, ker jo sedanje negotovo stanje preveč stane in ker je na vsak način navezana na gospodarsko pomoč iz Amerike. Do>-sedanja naša vlada, ki je imela vedno pred očmi interese celokupnega jugoslovanskega naroda, bi tudi dalje zasledovala edino pravilno politiko čakanja in uspeh bi nam bil zagotovljen. Ali moremo to pričakovati tudi od vlade, ki bi bila sestavljena iz opozicije? Ali moremo zaupati tudi vladi, v kateri bi imeli prvo, glavno in odločilno besedo Pašičevi in Piotičevi radikalci?! Ne! Ti ljudje so pokazali že dovolj volje, da bi ( pred Italijo brez vsake potrebe cdnehali in bati se je resno, da bomo opeharjeni na naši zapadni meji, ako bodo ti ljudje odločevali. Naši klerikalci podpirajo radikalce in gredo za njimi skozi drn in strn, ker hočejo priti na vsak način skupaj z njimi na vlado in se nič ne brigajo za to, da s podpiranjem Pašičevih in Protičevih radi-kalcev ogrožajo pravično rešitev našega mejnega vprašanja na zapadu. Ako pride opozicija na vlado in zavozi v tem našem nsjtežjem in najvažnejšem, v tem našem, življenskem vprašanju, bodo zato odgovorni tudi naši klerikalci, ki se združujejo iz same vladoželjnosti z ljudmi in strankami, ki so pripravljene žrtvovati naše kraje požrešni Italiji. Demokrati v celi državi so prežeti misli narodnega jedinstva in ne bodo odnehali. Radikalcem je misel narodnega jedinstva deloma popolnoma tuja in taki stranki mi ne moremo zaupati, da bo dovolj odločna v brambi naših pravic. p. Ne boste se oprali! Klerikalcem je silno neprijetna njihova avstrijska preteklost. Radi bi se oprali na vsak način in v to svrho izdajajo celo anonimne knjižice, v katerih poizkušajo do-! kazati, da oni niso čisto nič krivi na izbruhu svetovne vojne itd. Oni bi hoteli, da bi ljudstvo mislilo, da je zakrivil vojno pokojni cesar Franc , Jožef, ki je podpisal oni nesprejemljivi ultima-j tum Srbiji. V tem imajo prav, Franc Jožef je j veliko zakrivil, to vsi dobro vemo. ali kdo mu je dal pogum, da je podpisal oni ultimatum, kdo je prvi zahteval vojno? Ali niso to bili naši kle-! rikalci, ki so se dne 5. julija 1914. zbrali v dvorani ljubljanskega „Uniona" in so dr. Susteršiču tako navdušeno ploskali, ko je ta pozival na vojno, da so jih roke bolele? To so bili klerikalni poslanci in duhovniki, ki niso šli na vojno, . temveč so lepo doma ostali, na vojno so pa po-j slali slovensko ljudstvo, pa ne na vojno za lastno-svobodo, temveč v klavnico za Habsburžane in i Nemce. Nikdar se klerikalci ne bodo oprali od tega greha, ker to so dejstva, ki jih ne morejo j zatajili, ker so javna. In ravno oni ljudje, ki so j naše ljudstvo hujskali na vojno proti Srbom in Rusom, vodijo tudi danes klerikalno stranko! Kaj more klerikalcem pomagati, ako so se znebili Susteršiča, ko pa stranko še danes vodijo ljudje, ki so dne 5. julija 1914. skrbno s Suster-šičem prvi napovedali vojno in s tem dali pogum ministrom in cesarju, ki si gotovo ne bi upali vojne začeti, ko bi vedeli, da so ravno Jugosloveni proti vojni? Na klerikalcih leži kri slovenskega ljudstva, prelita za krivico in proti pravici in od te krvi se klerikalci nikdar ne bodo oprali. Ta kri leži v prvi vrsti na naši duhovščini, ki je najbolj hujskala na vojno! p. Razmere v Avstriji postajajo od dne do dne slabše in nobenega upanja ni, da bi se v doglednem času zboljšale vsaj toliko, da bi se vsaj za silo dalo izhajati. Denar je izgubil vsako vrednost, ker stroški so veliki in vlada si ne more drugače pomagati, kakor s tem, da tiska vedno in vedno nove bankovce, ki so zaradi tega vsak dan manj vredni, ker kovinaste podlage nimajo čisto nobene, gospodarska moč države je pa tudi pod ničlo. Črne dneve preživlja Avstrija in ni čuda, da se je začelo gibanje, ki stremi za tem, da se naprosi antanto, da bi upravo države prevzeli Jugoslavija in Cehoslovaška, ki bi edino mogli napraviti red. Zlasti močno je to> gibanje med avstrijskim ženstvom, ki je sestavilo nekak odbor in sedaj se pobirajo podpisi na spomenico, ki jo misli odbor poslati zaveznikom v Pariz, ali pa izročiti diplomatičnim zastopstvom zaveznikov na Dunaju in v kateri spomenici se predlaga, da bi avstrijske dežele zasedli Jugoslovani in Cehoslovaki. V celi Avstriji je malo ljudi, ki bi še verovali v qjpžna6t, da bi Avstrija mogla obstojati kot samostojna država. Po našem mnenju niti govora ne more biti c) tem, da bi se Jugoslavija mešala v avstrijske zadeve. Avstrija naj se združi z Nem čijo, kar se gotovo tudi zgodi, ko antanta sprevidi, da je samostojna Avstrija nestvor, ki ne more ne živeti in ne umreti. Ali bo morala an tanta spremeniti svoj sklep, po katerem se Avstrija ne sme združiti z Nemčijo, kar bi bilo naj-naravnejše, ali bo pa morala ona skrbeti za njeno prehrano. Novosti. n. Zbor zaupnikov JDS. se vrši v nedeljo dne 29. februarja 1.1. v Mestnem domu v Ljubljani. Začetek ob 10. uri dopoldne. Spored: 1.) Politični položaj s posebnim ozirom na krizo v beograjski in ljubljanski vladi. Poroča dr. Gregor Žerjav. 2.) Enotna demokratska stranka. Poroča dr. Vekoslav Kukovec. 3.) Raznoterosti. n. Čndne razmere vladajo v Mariboru in na naši severni meji spioh. Socijalni demokrati so vsi nemškutarskega duha in menda nimajo drugih skrbi kot agitacije proti državi. Ali se tem nemškutarskim socijalistom, ki tako sovražijo Jugoslavijo, ne bi mogli izdati potni listi v Avstrijo, da bi šli tudi s svojimi želodci tja, kamor jih vlečejo njih srca ? Morda bi to pomagalo. Vsekakor se pa mora na naši severni meji nekaj ukreniti, da se postavijo nemškutarstvu gotove meje, ker nikjer na svetu se ne more tako očitno in nemoteno agitirati proti lastni državi, kakor se to dela na naši severni meji. n. Slovenske šole v Gorici. Do sedaj niso hoteli otvoriti Italijani v goriškem mestu niti ene slovenske šole, ker da je mesto popolnoma italijansko. Sedaj so se pa vendarle vdali in otvorili na eni izmed italijanskih šol slovenske vzporednice. Pravijo, da je to samo začasna odredba in da se ustanovi pozneje posebna slovenska ljudska šola. n. Umestna prepoved. Deželna vlada je prepovedala do Velike noči vse plese. Bilo bi zelo dobro in koristo, tudi v bodoče to razvado omejiti, ali jo pa primerno obdavčiti. Časi so težki, revežev je dosti, ki komaj izh?jajo in ne morejo misliti na to, da bi zapravljali denar na plesnih prireditvah, in pravično bi bilo, da oni, ki imajo tofliko denarja, da ga lahko zapravljajo na plesih, plačajo za ta luksus državni blagajni čim več, da bodo reveži razbremenjeni. n. Posledica Wilsonove njihovem mnenju — najložje storilo tako, da bi se jim dala popolna samouprava. Samo tega ti brihtni Švabi niso povedali, kako bi jimi dali samoupravo, ko pa, oni niti ne živijo skupno, temveč pomešani s Srbi. Pa vendar ne mislijo, da bomo njim na ljubo žrtvovali Jugoslovane, ki živijo med njimi? Nemec je pač tak, nikdar sit in njim bi se tudi to zdelo čisto naravno. Sicer se hvalijo banatski Švabi v ..Cillier Zeitung", da take svobode, kot jo vživajo v Jugoslaviji, še nikdar niso poznali, ampak zadovoljni navzlic temu še vedno niso in kmalu bodo zahtevali kar celo deželo za sebe, kar v resnici že delajo, ker zahteva po samouoravi je zahteva po posebni deželi. n. Poučno predavanje o ženski domači obrti. V nedeljo dne 22. t. m. ob 15. uri se vrši na Turjaškem trgu št. 3, to je v poslopju Kmetijske družbe, v II. nadstropju, poučno predavanje o ženski domači obrti v Sloveniji in o nalogi osred-nega zavoda za žensko domačo obrt v Ljubljani. Predaval bo g. Ivan Vogelnik, nadzornik čipkarskih šol na Slovenskem. K temu piedavanju se uljudno' vabijo žene in dekleta. n. štiridesetletnica ..Ljubljanskega Zvona". ..Ljubljanski Zvon" slavi letos redek literaren jubilej: štiridesetletnico svojega delovanja. Njegova zgodovina je obenem zgodovina slovenskega slovstva in našega Kulturnega napredka v tej dobi, zakaj od svojega početka, pa do današnjih dni je »Ljubljanski Zvon" določeval smer na- šemu slovstvu, deloma s svojimi poezijami in leposlovjem, deloma s svojo kritiko. Njegovi so-trudniki so naši najboljši pripovedniki, pesniki, kritiki; iz njega je vzniknila naša moderna. Po-mlajal se je od generacije do generacije z novimi, svežimi močmi; zato je ostal njegov duh čil in življenska moč mu sedaj ni nič manjša, kakor je bila v prvih njegovih letih. V jubilejnem letošnjem letniku bodo sodelovali naši najboljši pesniki in pisatelji. Glavni pripovedni spis, ki bo začel izhajati že v prvi številki, bo dr. Sorlijev roman „Gospa Silvija", ki je zajet iz modernega življenja, Visoško kroniko, katera je vzbudila v preteklem letniku toliko zanimanja in pritrjevanja, bo pisatelj nadaljeval. Da se bo mogel ..Ljubljanski Zvon" v dosedanji smeri razvijati in spopolnjevati, zato potrebuje čim več naročnikov. Založništvo vabi vsled tega vse ljubitelje slovenskega leposlovja, da pristopijo v vrsto ..Zvonovih" naročnikov. Vsled podvojenih stroškov za papir in honorarje, je založništvo primo-rano povišati celoletno naročnino na K 70, oziroma poluletno na K 35 in četrtletno na K 17,50. Dosedanje naročnike, kateri bodo listu brez dvoma ostali zvesti tudi naprej, prosi založništvo, da pridobivajo nove naročnike. »Ljubljanski Zvon" se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica št. 6. n. Podraženje tobaka. Mouopolska uprava je 7 sporazumu s finančnim ministrstvom odredila, da se povišajo cene tobačnim izdelkom za 10 do 20 odstotkov. GENERAL DJENJIKIN IN KOZAKI. LDU Lyon, 18. febr. (Brezžično.) Iz glavnega stana generala Djenjikina se poroča: Med generalom Djenjikinom in zemstvom Kozakov se je dosegel sporazum, v zmislu katerega je general Djenikin priznan za vrhovnega poglavarja Rusije. Do sklicanja ustavorvorne ruske skupščine bo imel v svojih rokah vso oblast, tako civilno kakor vojaško. V tem času bo zboroval začasen južnoruski parlament. Djetijikin bo imel pravico pogojnega veta napram sklepom tega parlamenta ter pravico, da imenuje predsednika ministrskega sveta, ki bo izbral sam ostale člane kabineta, razen vojnega ministra in ministra za mo^nar|ca Ministri bodo odgovorni začasnemu južnoruskemu parlamentu. WILSON IN ZAVEZNIKI. LDU Dunaj, 19. febr. (CTU) „Neue Freie Presse" poroča iz Washingtona: V vladnih krogih se poudarja možnost, da bodo Zedinjene države ustavile pomožno akcijo za Evropo, ako se bodo v mirovni pogodbe glede reškega vprašanja izvršile kake izpremembe. — Iz službenih krogov javljajo, da Wilsonovo six>ročilo zaveznikom ne grozi, vendar pa izjavlja, da mora Amerika predloge ministrskih predsednikov odklanjati. LDU Lyon, 19. febr. (Brezžično.) Kakor poročajo francoski listi, so pred odhodom Mille-randa v Pariz bili člani vrhovnega sveta že na tem, da odpošljejo svoj odgovor na "VVilsonovo noto v Washington. V ponedeljek pa so se premislili in so smatrali za potrebno, pregledati še enkrat besedilo odgovora. Odpošiljatev odgovora se je torej začasno odgedila. OROPANA IZDAJALCEVA SOPROGA. LDU Bakar, 19. febr. Kakor je znano, se nahajata na Reki dr. Vladimir Sachs in dr. Ivica Frank. Nastanila sta se v hiši nekega reškega trgovca Jugoslovana, dočim je bil ta odsoten. V stanovanje so napeljali telefon. Hrano dobivata omenjena iz častniške kuhinje. Iz hiše zahajata redko. V torek ob devetih se je vračala soproga drja. Sachsa domov. Predno stopi v hišo, se ji približa eleganten mladenič in jo uljudno zaprosi, da bi mu dala pojasnilo o neki gospe j, k; bi imela stanovati v tej hiši. Dokler mu je ona tolmačila, da je tujka in da te gospe ne pozna, ji neznanec nenadoma iztrga iz rok torbico in izgine. Dosedaj tega človeka niso našli. Iz verodostojnega vira se doznava, da je bilo v torbici 200.000 nežigosanih kron, 1(5.900 švicarskih frankov, ček na 390.000 kron in ček na 150.000 ruskih rubljev. (Kakor je znano, sta dr. Frank in dr, Sachs voditelja hrvatskih izdajalcev in sta prišla na Reko zato, da bi skupaj z d'Annunzijem delala proti Jugoslaviji. Napadalec je vse to dobro vedel in si je mislil, da taki izdajalci niso brez denarja; kakor se vidi, se napadalec ni zmotil. Op. ur.) Tiskovna zadruga v Ljubljani prlporoda sledeče knjige In časopise: Dostojevski j: Besi. Roman v dveh knjigah. BroS. SOK, vez. 40 K, poStuina 1 '40 K. Goncourt Dekle Eliza, Roman. BroS.8-50K, vc*. 11 K, pošt.. 70 v Job. Jurčič, Zbrani spisi. I. * v. Uredil dr. Prijatelj. BroS. 15 K, poHniua 1 20 K. Stritarjeva Antologija. Uredil dr. Prijatelj. BroS. 16 K, vez. 20 K, poŠt l '2ii K. Cvetko G olar: Rožni grm. BroS 6 K, vez. 9 K, pošt. 70 v. Fran Milčinski: Tolovaj Mataj. Pravljice. Vez 10 K, pošt 1 K. A. Sič: 0 »lov. narodnih noSah. K 3 50, pošt. 50 v. A. Melik: Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev. I. del K 12. pon 80 v. Dr Al. Zalokar: 0 ljudskem zdravja. BroS.4 K, p.70 v. Dr.B Derč: Dojenček, njega negovanje in prehrana. BroS. 4 K, poŠt. 70 v. Dr. J. DemSar: Spol""' bolezni. BroS 6 K, pošt 70 v. ljubljanski Zvon. l/.haja vsak mesec in prinaSa povesti, pesmi in razne članke. Celoletna naročnina zrcaSa 70 K Knjige in Ijni). Zvon se naročaln prlTIskovnl zadrug! v Ljubljani. Sodna ulica 6. Primešaj J95TIN" firmi. Če živina krmo lažje in do zadnjega pri« bavi in popolnoma izkoristi, da se ti i koncu nič ne izgubi, če »e dvigne slast do žretja, poten: 68 pospeSujo redilnost, vsled »ega težka imn*. mast, meso, jajca, mleko. To se doseže, ako primešamo krmi enkrat na teden j;est praška Mastin. Ob pomanjkanju krme, ko se uporabljajo nadomestna sredstva za krmiia, pa ** primeSa dvakrat na teden. PraSek Mastin ;a dobil najvišje kolajne ua razstavah v Londonu v Parizu, v Rimu in ua Dunaju Tisoči gospo-darjev hvalijo Mastin, ko ga enkrat poizkusijo, ga pouovuo rabijo. 5 zavojev praška MastLa zadostuje za 6 mesecev za enega prašiča ali vol*