Štev. 4.
Cena edne številke dinar
Poštnina v gotovčini plačana.
28. januara 1923. Leto X.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 20 Din. V Ameriko cena na leto 70 Din. Cena M. Lista je doma 5 Din, v Ameriko 30 Din. ki oba lista majo i sirote dobijo kalendar brezplačno. Ki pa samo ednoga, ga dobijo za polovično ceno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst od 5% do 40%.
Odkrito lice.
Pravijo, ka je politika gospocka huncvutarija. Pri nekrščanskih poslanca)' damo valati ka je tak i tüdi je tak. Tü je vse huncvutarija, slepljenje naroda, Šteri se ešče da oslepiti. Krščanski politik je odkrit. On pove svoj program i dela za njega, doseže kaj ali nej. Edno pa vsikdar dosegne: svedok je za pravico i glasen Opomin proti krivici. To je pa vsikdar klica dobroga sada i orožje za popolno zmago. Naša stranka, Kmečka Zveza stoji na tom fundamenti, Odkrito se bori, za autonomijo, ne jemljé Srbom nikaj, naj jo tüdi oni majo, a žele pa nam ravno!ste pravice. Za pravice kmeta, delavca, obrtnika 1 vsakoga stana se je borila tri leta, delala je tisto, ka je ljüdem v programi obečala i bo nadale tak, niti za vlas od svojih obljüb ne je odstopila i ne bo. Vsaki pravičen človek to prizna. Hüdobni pa z nami nemajo nikaj za opravit, na njihove laži se ne zgledavamo.
ščista načiša je politika nasprotnikov krščanskoga mišljenja. Glejte Samostojne i Demokrate. Pred volitvami so obljübi jeli autonomijo, a glasali so proti njej v Belgradi. Obljübili so znižanje dače i celo štirikrat so jo zvišali. V prsi so se bili, kak dobri krščeniki i branitèlje vere so i katekizmuš so vrgli vö z šol (Vojvodina, Pucljova Srednja gospodarska Šola), spravili pa v njo sokolstvo brezvero o. proti verskim šolam i proti pravicam kat. Materecerkvi so glasali, dr. Kukovec se je celo dro v parlamenti, ka on ne pozna rimskoga papo, —. Če Protestant to pove, njemi ne zamerim, ali gda katoličanec naj, se pravoslavni m Srbom dopadne, odpove pokorš-čino Kristušovomi namestniki, svojemi naprej postavi j enomi, je ne vreden, da ga pogledne Človek, ki verje v Boga, šterekoli vere je. Ali se je mogoče zanesli na človeka, ki blati tisto, ka bi njemi najsvetejše moglo biti. ? — Tak so branili vero liberalci i samostojni. Gda sta naš poslanec i g. V. Pušenjak podpirala predlog, ka se ministrom zniža plača i te penez da sirotam — milijone bi to znižanje prineslo na pomoč — so samostojni i liberalci tiho bili kák miš v Ijüknji i glasali za poviša nje ministerske plače. Z ednov rečjov, odkritoga lica neso meli i ga nemajo. Sami so obogateli, njihovi Volilci i mi vsi pa osiromašelf. Ne nasledüjte ljüdi, nego stranko, štera ne obljübila etak i dela nači, nasledüjte z ednim srcom Kmečko Zvezo, štera nosi odkrito lice. Ne dajte se zapelati, ar toga zape-lavanja lejko nede mogoče več nikdar popraviti.	j ‘
Markišavčar.
Markišavski Kühar Štefan Kukovca ,,De-mokratske-Stranke" kandidat v Prekmurji, v ,,M. Krajini" to nesramno laž piso, ka se vlč. g. Klekl Jožef, naš poslanec ne brigao za potne liste dijakov. Jaz pa to pravim Markiíavčari, ka je to edna nesramna laž, ar je gosp. poslanec vse prošnje rešo, ka so do nji prišle i vsem pomagao.
I Kühar je že v ,,M. Krajini" trikrat napado, šinfő katoličance i katoličanske dühovnike, zna biti ka za Küharom drügi človek stoji. Ali da je Kühar .podgevorhik" ,,M. Krajine", zato mi evangeličanci to njegovo grdo delo obsodimo i ne držimo ga za poštenoga .moža, či on naše katoličanske brate napada. Jeli, katoličanci ví ga tüdi ne držite za poštenoga moža? Gosp. Kühar se je odo Kukovci, odo se je .Demokratskoj stranki" i dönok slepi naše lüdstvo z tem, ka je on nastavo ,,Vjedinjena Prekmursko Stranko". To je pa edna velka laž od markitavčara, on je na Kukovcovom listi i z demokrati de šo v volitve i svoje votom« prek da Kukovci. Zato pošteni evangeličanci ne vdrte Markišavčari, ar vas on za nos vodi. I .Mörska Krajina" tüdi z demokratskih dinarov žive, ali jaz vam povém, da te list po volitvaj vö premine. Bog živi našo Krščansko Kmetsko Stranko. ]
Panovci, 14. I. 1922. 
LEOPOLD HARI ev. theolog.
Včakali smo se...
Že naprej smo znali, kakše pozvanje bo meo novi list v Slov. Krajini »Mörszka Krajina". Vej je to ne bilo težko vgoni!!, da smo znali, da je te list plačeni od liberalcov i tak se hrani z našimi davki, štere je pobrala prejšnja demokratska vláda i tej gospodje so napravili pot z našimi penezami tomi listi. To se je skazale. Te list prinaša nekši žlubanelrum, iz šteroga se vidi samo dvoje. 1) Da je v rokaj ta na .novo skovana stranska liberalnih kapitalistov i nasprotnikov kmetskega stana. 2) Da pod svoje varstvo jemle nasprotnike naše države.
Piše se, da bo g. Kühar kandidirao za poslanca na listin! Dr. Kukovca. Taki To je pa fino l ^Vjedinjena prekmürska sztranka" na čeli njoj Kühar pred nogami milostivnoga g. Kukovca. Ali poznate ví zaslepleni, Šteri vörvlete rečam tej političnih novince v, kaj je Kühar g. Kukovca? Zbrali ste si pravoga. Edno znajte včasi i to je: Kukovec ne dobi poslanstva v tej volitvaj, kak ne cela demokratska stranka v Sloveniji, ar Slovenci zdaj obračunajo s tistimi, šteri so samo oblübili, dali nikaj, nego nas Odali Srbskomi centralizmi. G. Kukovec je proti gučao prekmurskoj železnicij te gospod je v zvezi s Puclom vzeo pravico klanja malim mesarom. Te Kukovec je sedo v tistoj vladi, štera je preganjala prekmurske vučitele i nam pošilala sé sokolske priganjače. Tüdi ta Vlada namjje spravila najvekše davke, najvekšo dragočo, našo trgovino í gospodárstvo pa spravila na najnižjo stubo. Te gospod, šteri je zgübo vse svoje pristaše po Štajari za volo svojega dela, išče i lovi zdaj tvoje glase prekmurski kmet. Dobo bi rad pa za sebe poslanstvo, te bi si lehko füčkao eli vl bi pa skoz prstov gledali.
Čüdno za istino je to, da idete na led, da ta nova stranka šče spraviti prekmursko ljüdstvo v roke tistih, šteri so ravho nasprotniki kmečkega stanü, šteri so gučali v Belgradi, da kmet ešče premalo dače plačüje i da se pri nas kmetom godi predolgo. To je zasleplenosti Štera, bo nas vse zaslepila, a pomagala pa bogatim liberalcom. Zato vsakši naj dobro premisli. Vsakši glas, šteri bo oddati za to stranko jezgüblen
i vsakši je sam sebi sovražnik, što bo glasüvao s tov strankov. Ešče ednok si zapomlite: demokrati v Sloveniji ne dobijo niti ednoga poslanca, zato ščejo loviti po Prekmurji ravnotak kak Samostojni.
„Vjedinjena Prekmőrska Stranka.“
   To cono je dobila prinas liberalna Kühar-Kukovcova stranka. Ka dobroga ma v svojem programi stranka, kak pomoč našoj Krajini, pravico naše slovenščine, pravice madjarskih podanikov itd. so naš g. poslanec prle zagovarjali že v parlamenti i dosta tüdi dosegnoli, kak je Kühar mislo na nje. Sama Sleparija je celi program začensi od začetka, od iména, do konca. »Vjedinjena" stranka! Vjediniti se samo tisto more, ka obstoji. Prinas je bila .domáča verstvena i demokratska stranka," a obe sta preminoli. Ostala je samo naša Kmečka Zveza. Ta se pa ne zdrüžila z nikim. Ka se pa te vjedinilo? Laži so se vjedinile. Hoharov program guči od sloboščine »občin- i gda to zahteva, se droži z tistim dr. Kukovcom, ki je z svojov strankov zbrisati dao občinski Volilni red, šteroga sklenola naša stranka i šteroga je Že sam krao podpisao pa je dao razveljavili same .ljubljanske občinske volitve, ar so ne zmagali liberalci. SkaŽIivőst brez mere, ka tej gučijo od sloboščine občin. Agrarna reforma »naj se prej odpravi" piše Kühar. Lepa tolažba za siroto, ki nema si kaj v zobe djati 1 Pa je ne dobo on sam tüdi zemljo od nje?! — Za kmete prosi Kühar z Kukovcom kmečke kamare, za starost sekulacijo Itd. Naša Stranka je to že v Belgradi v zakonskom predlogi mela i je dr. Kukovec, v šteroga tábor sliši Kühar proti tem predlogom glasüvao, kakša Sleparija. Kühar prosi nadale za delavce pomoč t Ne ve pa ka so naš poslanec to že davno dosegnoli, ka on prosi pa želejo i delajo ešče več za njé kak on v programi mal Invalidom prosita z Kukovcom podporo! — Skažljivostl Dr. Kukovec i njegov pajdaš dr. Žerjav sta bila ministra za invalide. Zakaj sta pa ne pomagala njim ? Ka je v politiki nepoštenost pri liberalca), smo znali. Ali ka bi takša bila kak jo vidimo v programi »Vjcdinjene PrekmŐrske Stranke," ne bi mislili. Ki količkaj Čida poštenosti i pravičnosti ma v sebi, obsodi skažljivost Küharove i Kukovcove stranke.
Uradna naznanila.
Pomoč od küge prizadetim. Pokrajinske uprave oddelek za kmetijstvo nam po Št. 3856. sledeče naznanja: Živinska küga od sklezne bolezni (vranični prisad) je v D. Lendavskom okraji od 22. julija. 1921 do 20 okt. 1922 pobrala 81 glav živine. Oškodovanim posestnikom je dano 74,400 K. podpori, ostali pa dobijo (47) še té mesec 132,100 K podpore. Oblast je zavolo te küge prepovedavala senja. Ta küga se najbole odprávi, če se proti njej živinče cepi. Vrastvo da država brezplačno, cepljenje, štero pa ne predrago, plača vsaki gospodar. Odsehmao se bo podpora samo tistim delila, ki bodo dali svojo živino cepiti. (To je ščista prav pri bogatejših ljüdej — a za sirote bi še cepljenje moglo biti brezplačno. Vr.) Ta küga je tüdi za ljüdi smrtno nevarna. Za to se takše živinče naj ne kole doma, se globoko zakaplje i štala dobro po predpisi živinozdravnika ščisti.
Okrožni urad za zavarovanje delavcov pod št. 8408 22-2 naznanja: Prispevek (plača za betežnim delavcom) za bolniško zavarovanje se podigne od 5% na 6% zavarüvanoga zaslüžka od 1. jan. l. 1923. Polovico teh % plača delodajalec polovico pa lehko odračuna z delavcove
2
NOVINE
28. januara 1923
plače. — Prispevek na borze rada (posredovölnico za delo) se podigno 5°/0. Pol ga plača delodajalec, pol pa delavec. Delodajalec ne plača kak dozdáj 8% nego samo 6% če se nesreča zgodi delavci. To plača sam delodajalec tak ka se računa od 100 Din. plače telikokrat 6 par, keliki je nevarnosten odstotek (procent) pogašenoga dela.
Miloščino drüžinam javni nameščencov. Miloščino dobijo od' ministrstva za se cialno politiko 1.) javni nameščenec ki nemrejo več delati, či so bar tri leta slüžili i nemajo pokojnine 2.) rodbine pokojnih javnih nameščencov, šterih gorzdržateli so bar 4 leta slüžili v drž. slüžbi. Miloščine'se smé dati nájveč 2000 dinarov ednomi. Dobijo jo samo takše drüžine, štere si nemrejo pridobiti nikaj z delom i ovak ne dobijo zadosta podpore. Davle se na 3 leta. Prošnje na državno miloščino se naj pošlejo na ministrstvo za socialno politiko. K prošnji je priložiti: 1.) Potrdilokrajevnoga oblastva (rojstni kraj, bivališče, pozvanje, starost, rodbinske razmere, državlanstvo, obnašanja itd.) 2.) Potrdilo zdravnika. 3.) Potrdilo državnoga oblastva o prejšnjoj slüžbi. 4) Potrdilo drügi podpor. Šteromi se dá miloščina, dobi knižico, šterov dobiva peneze pri finančnom oblastvi, vsakši mesec. (U. L. št. 127).
Nova odredba o carini na izvoz svinj i masti. Svinje pod 70 kg. se ne smejo izvažati (živa teža); prek 70 kg. (živ. teže) se plača od 100 kg. 450 Din. eli 600 Din. za glavo. Zaklani za 100 kg. 400 Din. Soljeno meso 100 kg. 150 Din. Svinjska mast i slanina za 100 kg. 600 Din, gosja za 100 kg. 2500 Din. Izdelki iz mesa (klobasi itd.) za 100 kg. 150 Din. (Ur. L. 3. I. 1923.)
Po 1 aprili 1923. do se odavale lehko samo tiste zlate i srebrne stvari, štere majo žig (štemplin). (U. L. štev. 2. 1923.)
NEDELA.
I. Predpepeonična. Evangelium sv. Mataja 20. Od delavcov v goricaj. Delavci so düše, gospod goric Jezuš, pozvanje na delo je pozvanje k Jezušovoj veri. Ednako plačo to je večni Žitek dobijo, ki verno delajo v tej goricaj, čerávno so eni prle prišli do vere. kak drügi. Kak smileni je Bog!
Trpljenje Gospodovo.
Ali ne mislite, da jaz te splošne bolečine za veliko držim. Jaz znam, da tüdi pri drügih ne bilo menje bolečin i so bile ravnotak pekoče. Ali ravnoté bolečine je drügo telo ležej preneslo kak njegovo; vsi so najmre v tom složni, ka je to telo bilo najobčütijivejše, najgin-gavejše, najbole ráho med vsemi telami človečega pokolenja i to zavolo tiste posebne popolnost!, z šterov so toga dela kötrige stvorjene i, s oki mešani bilí.
 Vse, ka Bog po čüdnoj poti naprejprinese, navadno je jako popolno vu svojoj formi. Glejte, manno, štero je Bog Izraelcom dao v püstini, kak tedna je bila ta? Glejte vino, štero so svatje ,v Kini dobili, kak imenitno je bilo I I če
mi verjemo rázlagavcom sv. pisma, je tisti krűh, z šterim je v evangelium! vnožino nahrano, tüdi žmajnejái bio, kak navadni, ve je zato Bog tem prostim rečam tak veliko popolnost podelo, ár so to reči bile, štere so takrekoč neposredno ž njegovih rok shajale, bomo mi lejko vervati, ka je on té popolnost! v jako vekšoj meri ne podelo tistomi presvetomi teli, štero je v Marijinoj ut-robi vpodobo, naj piemenitejšo, najvzišcnejšo düšo, Slepo je vu vesolstvi kda stvoro? O te bi'mi jako zablodili, nam pravi angleški vučenik (sv. Tomaž, 3. qu. 46. a 6.); ka več mi moramo pripoznati, ka je to telo (Jezušovo), ar je stvorjeno na viáenaturni način, vn go Popolnejše bilo od onoga, štero je po naturni zakona} prišlo na svet. Zato premislite kak, živalni so bili v njem njegovi Čüti pri svojoj delavnost! Kak boleče je občütno to vdarce bičov, kak bridki se je zdeo njegovoj nebi Žuč t Sem Prihaja ešče edna drüga velikoga pomisleka vredna trditev, štera shaja od ne menje vučenih kak svetih možov, najmre, da je "Kristušovo telo ravno za trpljenje bilo stvorjeno. Ščista drügo kaj je z našim telom; -čeravno srno mi v zdajšnjem stani neskončno vnogim bolečinam, teškočami, smrtnim vojskam vseh vrst izročene a v začetki pa li nesmo v té namen stvorjeni; ešče naj se od teh vnogih nesreč rečimo, za Štere je pa človeča natura nagnjeha bila, je Bog vsakomi izmed nas v paradižomi takšo jestvino, takšo toplino zraka, takše pripravno vreme poskrbo, da bi nas ta megla vsega trplenja rešiti i z ednim tüdi nemrtelne napraviti: afíog je človeka nemrtelnoga stvoro" (Medr. 2, 23.) Pa če mo ešče tak pazljivo Preiskava!!, ne- samo v nebesaj, nego ešče v pekli, med vragmi, med skvarjenimi, ne najdemo stvorjenja, štero bi od Boga namenoma za trpljenje bilo stvorjeno zvün Kristušovoga tela, ki je zato postao s človekom, da vmerje za nas: .Prišo je, da za odküpljenje vnogih da svoje življenje* (Mat. 20, 28) Njegovo telo je bilo zato stvorjeno, naj se v njé, kak v edno jako prostorno posodo vlije celo morje špota, težav i bridkosti, štere! so zamogle vsaki zamazek grešnega Človečega pokolenja zbrisati; zato-je bila samo njemi po-deljena tista vekša občütljivost za moke, Štera je niti od čistosti krvi niti od gibkosti živcov ali od gingavosti tela mogla shajati.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Ogenj. Jan. 19. je vse zgorelo siromaki kovači Büček Janoši v Žižkih. K sreči ne bilo hiš v tisti kraj i ka je te močen sever vleko, ovak bi cela ves zgorela.
Obiskavajo nas „zdaj“. Preminoči tjeden sta se vozila po kortešérao]! za Srbsko radikalno stranko, štera ščé Veliko! Srbijo, Slovencom i Horvatom pa nešče dati pravic, dr. Lenárd t dr. Župančič. Te prvi bi mogo bili kat. dühovnik, ali v Belgrad je šo-.v privatno slüžbo, opüsto tam mešüvanje i celo šteo v slovenskom jeziki vödati srbski pravoslavni katekizmuš, ka bi med Slovenci Širo krivo pravoslavno vero. Te gospod je prle vrejüvao naše stranke list ,,Stražo" v
Maribori, a povrgo je stranko, list, dühovniško čast i postao srbske stranke agent. — Te drügi korteš je prej »slovenski, minister, šteroga naloga je z našimi penezi korteširao za radikalno velesrbsko stranko. To smo pa že tak popisali od toga gospoda, ka je zapüsto vero svojih starišov i postao iz katoličanca srbske cerkve kotriga. Z tem smo dobrim i razumim ljüdem vse povedali. Dr. Lénárd vödava v G. Radgoni list »Samoupravo*. Ka je pravo Kukovec v Soboti, gda so nastavili „ Vjedinjena prek m. sti anko “. Poslüšajte, to: »Ar želem drügo, kak sküpno sodelovanje pri volitvaj proti nazadnjaštvi l klerika-lizmi.“lA. Krajina v e. Štev. piše to. »Nazadnjaško" je življenje po Kristušovoj veri, klerikalen) pa Cerkvena oblast i njene zapovedi. Proti tem se bori Kukovec z Küharom. Jeli ka je svetlo povedano!! Evangeličanci, evangeličanci z odprtom bojom proti Kristuši ide Kukovec i Kühar, ne mogoče ka bi šli za njima.
„Odtirani agitator“ odsehmao dostakrat dobi mesto v „Mrskoj Krajini“. Ešče od tistec odtirajo KIeklnovo korteše, gde nanč ne hodijo. ePrekmurki Glasnik" je nikda tüdi tak pisao, cela v svinjski hlev je zapirao njuve korteše.
I nazadnje ka je bilo? Velika zmaga. Zdaj ravnotak bo.
Sever Božidar vöpüščen z vogrske voze. Zavzeo se zanjega najbole naš nuncij v Belgradi. Škodoželjno piše „M. Krajina* samo v Vogrskom deli v 8. št. ka je Sever na smrt obsojen od vojaške oblasti i ka pride ešče zavolo domovine odajstva pred sod. Čeravno je Sever zablodo z nesrečnimi špekulacijami, je kak' nesrečen na smrt obsojen človek vreden pomilüvanja. A toga njemi ne da tisti Kühar, ki telko guči od ljübezni i ki je sam čüto ljübezen našega poslanca, gda je bio v Maribori zapreti. Lejko jih zato tak rad napada, kaso za njegovo Osloboditev tüdi prosili ? — Ne zagovarjamo mi Sevrove krivice, — ljüdstvo smo itak že naprej opominali, naj pazi; ka ne de kvarno pri njem, ar v nesreči pa moremo i tüdi ravnamo po človeče z vsakimi - z Sevrom tOdi i njemi po mogočnosti pomagamo, ne veselimo se pa ne Sevrovoj, ne nikoga nesreči kak dela »Mőrska Krajina*, ar je to nekrščanske delo. Sever ne naše stranke človek, vö ž nje je stopo, pa ga li pomilüjemo v nesreči, ár ljübézen ne gleda stranko, nego človeka. Pa mi nesmo dobili darov ž njegovoga stola, ki ga pomilüjemo, nego oni, ki mučijo od njega v nesreči, ga ne zagovarjajo, nego celo napadajo.
Križovci. Z med tistimi, ki so Prinas na shodi zavüpnikov proti našoj Kmečkoj Zvezi gučati, SO dobili Judašov gröš. Kühar.: Kukcvcova stranka je dala vsakomi sto dinarov. To se zastalno trdi med ljüdstvom.
Prekmursko lovsko drüštvo prosi vse tiste, ki so dobili Položnice (čeke) od njega, náj jih ta ne lüči, nego plača vstopnino za drüštvo.
Desetjezero glasov, kak nikaj prej dobi prinas Kukovec, piše protiverski list ,,Tabor.“. Verjemo, ka prvo polovico reči .deset” zna dobiti, več ne.
Novi kandidat. Tüdi Puclj lovi nas kak. Kukovec. Puclj je zgrabo cankovskoga župana Kočar Matjaša, naj njemi drži hrbet, ka ležej postane poslanec. Kočar pa se zna da dobi zato prvo mesto na Puclovoj listi pa ešče kakšo dobrotnico drügo tüdi.
Fabijola
ali
Cerkev v katakombaj.
I. Mir.
Krščanska hiša.
„Či de se pa gda páli namočila, naj jo namaka plemenita krv, ne pa skuze slabe ženske !“
Tak je bio maziljen prišestni mantrnik s krvjo lastnoga očé, med štero so se pomešale materne skuze.
Nevernikovo gospodarstvo.
Obiskati ščemo zdaj drügo hišo, vekšo pa tüdi krasnejše zidano; stoji med — Kvirinalom i Eskvilinom *) Gospodar te hiše je Fabija, mož iz. vitežkoga pokolenja i nezmernoga bogástva, štero si jé pridobo v Ažiji, gde njemi je Vlada dala pobiranje dače v arendo. Po vsej sobaj je bio pod pogrnjen s perzijskimi pripo-gami, bilo je tu na küpe svionoga blaga iz Kitajskoga i drage drüge tkanine iz Babiloni^, Indije i drügij jütrovij dežel. Na krasno izdela-nom pohištvi je ležalo vnogo dragi} stvarij, iz oddaljenij, nam malo znanij otokov. — Fabij gospodar vsega toga bogástva, je bio človek, šteri je samo mislo, kak bi lepše živo brez dela j trüda. Drügij nalog človeškoga življenja je ne Poznao. Vervao je ne nikaj, pa je itak
Tak se zoveta dva iz tistij sedmij bregov, za šterij stoji Rim.
lepo častio svoje boge, na šteroga je ravno prišla vrsta.
Skoro celi boži den je sedo v tej ali oni] topiicaj. Rimske toplice so pa ne bile samo za kepeo, nego tam so se tüdi zbirali Rimljan!, da so. si pogučavali, čteli, se špitali, se včili telovadbe itd. Z ednov rečjov-: nieden Rimljan jev tistom časi ne delao j nikaj, či njemi je ne bilo sila delati, — potepavali so še, Hodili so Poslüšat lepe guče govornikov, obiskavali so grede, samo da njim je deli mino.. Tak je delao tüdi Fabij,
Pri velkij njegovi] obedi j i gostijíj je meo vsikdar dosta gostov pozvani], i takšij, Šteri so samo tak prišli. Delali so njemi nezračunani robi i drügi hlapci, i moramo praviti, da je bio Fabij jako vlüden i poírpeči Človek, samo či je bilo v hiši vse tiho i mirno.
Itak nas ne briga telko gospodar, nego bolje njegova hči, štero so po rimskoj šegi po oči zvali za F a b i j o 1 o. Iz drügoga ali notranjega dvora pridemo po mramornatij stubaj mimo duge vrste sob do prekrasnoga njenoga stanovanja. Večer je že i bliža se vüra, da bo trbelo iti k večerji: Fabijola se zato spravlja i kinči, da se v vsoj krasoti pokaže pri večerji.
Njena soba ma okna z glažovine, i skoz okna se vidi na male grede, štere so pune krasni]' rožič.
Na lepoj, mehko]' i s srebrom okinčanoj stolici leži i pred njov na steni visi srebrno 'ogledalo, v šteroga se vidi. Na malom kamenjom stočeki so vsefelé dišave i drüge takše reči, za štere so rimske gospe razmetale nezmerno dosta penez. Tüdi kiítica z dragoga dišečega
lesa je ležala pred njov, puna dragij kamenov i zlatoga lišpa.
Mela je kakšij 20 let, Bila je tak lepa i bogata, da se ne bojala niedne Rimljanke pri lepoti i bogastvi. Mela pa je tüdi vsakši den lepe i bogate dečke, šteri so prišli k njoj v ogled!. Po nagnjeni i.naturi je nikaj ne bila podobna oči : gízdava, naglij čemerov, zapove-davala je celoj hiši kak kraljice, vsi so se njoj morali ponižno poklanjati 1 Sámo dve osebi (peršoni) sta se njoj nej poklanjali. Pa je tüdi ne Čüdno, da je biIo takše njeno srce: bila je jedino dete, šteromi je mati že v zibeli mrla, zgojili so jo oča s vsov skrbjov, preskrbeli so njoj najboljšij vučitelov, nikaj so njoj ne zatajili, vse so njoj küpili i vsikdar vse spreglednolo
Bila je sama sebi gospodar, prečteto je mnogo vučeni]' knjig. Včila se je iz njij, napunila se je modrijanskij misli i postala je tak sama modrijanka. O krščanski veri je nikaj ne znala, itak jo je tak zaničava^, da je pa njoj niti pitati ne štela. Vere je bila poganske, pa tüdi samo po imeni, v istini se pa tüdi za rimske boge ne brigala, pa tüdi ne za njuve svetke i pripovesti. Na kratci: njena Vera je ne segala prek toga življenja i njena miseo je samo bila: vživaj! Itak je pa ne bila pokvarjena; prevelka njena gizdost jo je čuvala grdoga greha. Gnüsila se njoj je pošeljiva neverna tovarišica i zaničavala je razvüzdane dečke, šteri so jo noč i den ne püstili pri miri; njuvoj norosti pa se je Smejala.
Dale
28. januara 1923.
NOVINE
3
Na ministra vojne i mornarice so naš poslanec pitanje stavili v zadevi odvzete obleke naših amerikancov, ki so l. 1919. aug. 7. prišli v Prekmurje. Vojaška oblast je namreč našemi poslancu odgovorila na njihovo večkratno pitanje v toj stvari, ka je obleka zato v kraj vzeta, ár je té kraj te ešče madjarski bio i ar so tej ljüdje to blago šteli prek Mőre švercati. Naš poslanec v novom pitanji odgovorijo: vsaki oficir more znati, ka je Prekmurje v Parizi l. 1919. aug. 1. prisojeno Jugoslaviji tej ljüdje so pa 7. aug. šli prek Mőre domo. Ki so prepotüvali celo Europo z svojim blagom, se doma takrekoč pred očmi jokajoče njihove gole familije, oroplejo, štere nagoto so pokriti želeli z oblekov z teškimi trüdi spravljeno. Pitajo zato g. ministra, 1) hoče tem ljüdem dati že ednok popolno odškodnino i 2) hoče li krivca po zakoni kaštigati.
Minister za Slovenijo g. Zupanič je dao invalidskomi drüštvi v D. Lendavi ob priliki njegove agitacijske poti po Prekmurji 2000 K, zakaj se njemi odbor prisrčno zahvaljuje. Ta šuma se bo 28. febr. razdelila med sirmaškejše invalide. S tem je pa še daleč ne pomagano našim invalidom. Oni neščejo milodare, nego tisto, ka njim po pravici i zakoni ide!
Nova devizna naredba od 1. januarja 1923. Dne 1. januarja t. l. je izšla nova naredba o poslovanju z devizami in valutami, glasom katere smejo pooblaščene banke (v Dolnji Lendavi Slovenska banka podružnica, v Murski Soboti Slovenska banka podružnica ter v Ljutomeru Slovenska banka podružnica) prodajati valute ter izvrševati nakazila: A) Uvoznikom (trgovci, ki prejmejo blago iz inozemstva) pod sledečimi pogoji: 1. Predložitev potrdila o protokolaciji, oziroma obrtnega lista. 2) Predložitev potrdila za zadnji kvartal plačanih davkih. 3) Podpis obaveze pri banki, da trgovec resnično uvozi blago tekom 6 mesecev in opraviči nakup, da predloži: a) orginalno fakturo dobavitelja glasečo se na kupljeno veljavo, b) carinsko boleto fakturiranega blaga. Odbori pri Narodnih bankah so odpravljeni. B) Popotnikom: 1) na podlagi Jugoslovanskih potnih listov opremljenih z vizumom konzulata dotične države kamor se
potuje. 2) na podlagi posebnih dovoljenj finanč-
nega ministerstva (finančnih oblasti). Na potne liste smejo pooblaščene banke izdati sledeče valute: a) Za Francijo in držáve z boljšo valuto Frs. 3.000.— b) Čehoslovaško in Italijo po 3.000.— Kč. ali Lir 3.000.— c) za države s slabejšo valuto n. p. Avstrijo, Ogersko, Poljsko, Nemčijo, Bulgarsko, pa v vrednosti Dinarjev 3.000 — Banke morajo prodajo valut na potnih listih zabeležiti.
Pravim kulturnim drüštvom in delavcom v Prekmurju! V zadnjih 3 letih smo nabrali zaj Prekmurje večjo množino knjig najrazličnejše vsebine. Spravljene so v 10 zabojih s povprečno 100 kg. S polnočjo podpore raznih prijateljev Prekmurja mi je omogočeno poslati knjige v Prekmurje. Knjige so namenjene za Prekmurje, zato je moja skrb in želja, da bi čimprej dosegale svoj namen; vsekakor potom knjižnic. Prosim torej naslovljena društva in posameznike (V prvi vrsti častito duhovščino in versko ter narodno zavedno učiteljstvo), če bi blagovolili podvzeti to li potrebno in hvaležno delo ustanavljanja knjižnic. Za začetek je tri knjig dovolj. Bilo bi najboljše, če bi se sestavil v ta namen poseben odbor. (izobraževalna društva, Orli!) Dijaki bodo gotovo po vsej možnosti sodelovali.
Ljubljana, 14. jan. 1923,	
JOS. GODINA, bogoslovec. Ljubljana, Tabor 12.
Dijaška kuhinja v M. Soboti se prisrčno zahvaljuje vsem plemenitim nabirateljem in darovateljem za sprejete zneske. Nabrala so šolska vodstva v Fikšincih 39.50 Din., G. Lendavi 75, Vidoncih 26, Hotizi 81.50, Št Jurju, 84, Žižkih 44, Bodoncih 117, Cankovi 66, Črensovcih 56, Dolini 28.95, Dobrovniki 60, Dol. Slavečih 19.75, D. Bistrici 17.50, V. Poljani 144, Puconcih 35, Pertoči 46, Srdici 40.75, Markovcih 30, Martjancih 14, Kobilju 47.5, Kapci 20, Križevcih 90, j Trnju 23.25, Krogu 151.25, Dolgi vasi 20, Satahovcih 20, Občine Markišovci 37.50, Korovci 47.75. Nabrali so učenci in učenke gimnazije po M. Soboti 857.60 Din. Posamezni uradi v M. Soboti so darovali: Okrajna sodnija 151.75, Davčna oblast 30, davčni urad 35, mestna komanda 20, poštni urad 85, oddelek fin. straže 18.50, okrajno glavarstvo 335, evidenčni urad 45, občinski urad 39, okrožni agrarni urad 85, uprava veleposestva Szapary 120, Komanda orož. čete 12, orožniška postaja 8, javna bolnica 150, poslovalnica okrajne bolniške blagajne 45, glavna carinara 25, meščanska šola 10, osnovna šola 27.50, gimnazija 182.50, Jugosl. kreditni zavod 50, Slovenska Banka 127.50. Nadalje so darovali: N. N. po g. Št. Horvat 62.50, g. Dr. Vl. Škerlak iz kazenske zadeve 936 — 22, 25 din. g. Št. Horvat, katehet 20, g. Vek. Rigler, živinozdravnik 100, N. N. 42 Din. Vsem prijateljem učeče se prekmurske mladine izreka najtoplejšo zahvalo. — Odbor.
Halálozás. Dr. Brünner Józsefné halála. Emberseregedéről és jótékonyságáról széleskörben ismert uriasszonyt ragadott ki az élők sorából a kérlelhetetlen halál és kisérte utolsó útjára az elmúlt vasárnap délután a gyászolók megszámlálhatatlan sokasága, melynek soraiban — a helyi notabilitások mellett — ott láttuk azokat a kisirt-szemü árvákat is, akiknek dr. Brünner Józsefné mindenkor önzetlen pártfogójuk volt. A nemesszivü urinöt már régóta huzódó betegség gyötörte, és az utóbbi hetekben annyira erőt vett rajta, hogy mindennap várható volt a katasztrófa bekövetkezése. Végül c hó 19-én a hajnalt időben kilehelte nemes lelkét. Az elhunyt a helybeli „Izraelita nőegyletnek“ volt a megalapítója és hosszú időn át elnöknője.
Kaj je istina? Mörska Krajina glasilo liberalnih kokotekov v Prekmurji pravi, da so naš g. poslanec z dačov, štero smo plačüvali preživlali g. Sevra i pomagajo g. Švikaršiča. Nej je to grda laž? Što je plačüvao dačo v Črensovce? Istina pa je, da je g. Kukovec i drügi dovolili iz državne kase 700 jezer Din. za Sokole i istina je tüdi, da je prišlo nekaj krajcarov iz državne kase tüdi na pomoč liberalnim listom. Tü se že lehko guči, da so naši krajcari poleg, šteri so romali v Belgrad k ministrom.
S takšimi grdimi lažmi bo slabo šlo g. Kühar.
Zavüpniki, šteri ste ešče ne poslali imena čuvarov škrinjic (predstavnikov) v volilnih odborah, to včasi včinite! Stvar je silna, ka brez toga se nemre vložiti kandidatna listina. Vsakši naj spuni svojo dužnost do stranke i tak do samoga sebe. Vodstvo Kmečke zveze.
Živinsko sejnje je v D. Lendavi dovoljeno. (Okr. glav. št. 697/1).
Krčmarom naznanja okr. glavarstvo pod šli 609/1, da ne poslühne njuve prošnje, ka bi se veselice smele vršiti celo noč; iz posebnih zrokov je dovoli samo do polnoči ali do edne, nikdar pa ne duže. — Mi bi pripomnili, ka je ešče to preveč. V tej resnih časah, gda v Nemčiji ina Českom nikša veselica ne dovoljena, gda je nešteta sirot brez strehe, obleke, obüvala, prehrane tüdi prinas, naj oblast odvadi že itak preveč pijanstvi vdano ljüdstvo od pijančivanja i ponočüvanja. Kama pridemo, če de to naprej šlo, ka se je začelo? Vr. 
V Beltincih, 20.-toga meseca so se pretepavali večer na glavnoj cesti beltinski i gančki „bičkaši.“ Alkoholnim junakom bi ednok dobro bilo dati za košto odorožniško — puškino kopito, — pa to tak: „gavalérosan ino magyarosan.“ Zaistino, da potem ne bi meli tak pogostoma bitne vaje. Novoletno darilo, več jezero dinarjev so dobili uradniki na veleposestvi v Beltincih od grofice Marije Zichy. Ne bi meli proti tomi nikaj, če bi se grofica ne samo na te gospode zmislila, šterim že tak jako dobro ide, nego tudi na svojo sirmaško držino. So velike drüžine, šterim ne dohaja mali zaslüžek ino hodijo raztrgani, tüdi so večkrat lačni, kak siti.
I ta držina, kak verna je ostala svojoj grofici, v boljševiškom časi! Pa ka je dobila za to? — Zaslüžek so njoj potem znižali, a zdaj pa pozabili. Milostivna grofica! Lačne hranite i ne site! Nage oblačite i ne oblečene! — (Mi bi tanačivali, naj držina vloži milostno prošnjo potom upraviteljstva na m. grofico, gotovo bo ta poslühnjena. Grofica ne vejo, ka komi fali opotite jih. Vr.)
V počaščenje spomina pokojne gospe Elze Brünnerove je podarila krajevna zaščita dece i mladine v D. Lendavi za šolske potrebčine sirmaške dece 1000 K.
Država.
Dr. Kukovec zapüščeni demokrat predé nekšo obrtniško stranko, da bi s pomočjov te mogeo priti do poslaništva. Tü pa tüdi trdo ide. Obrtniki njemi pravijo naj pogleda „Uradni list“, kde se vsakši den šte, da so mali obrtniki kaštigani zavolo malih prestopkov, velkih odiračov pa nihče ne kaznüvao, čeravno so kakšte norili.
  Dober mesar. Kda se je g. Pucelji v Soboti v oči vrglo, da je mesar je on krikno: „Pa ešče dober mesar“! Pucelj je pa ne samo dober mesar, nego fini trgovec. Pisalo se je dosta kak je tržo z nemškimi jünci in jugoslovenskimi praščiči. Pa to je, vse zaspalo mogoče, da ne istina. A čüjte! Novi poljedelski minister pa toži Puclja za volo nekših polodelskih strojov, kak z Belgrada glasijo, štere, bi mogli mi iz Nemčije dobiti. Tak se Pucelj razmi na mesarijo, na jünce, na praščiče pa ešče na stroje (mašine) samo na ministrstva se ne razmo. V to afero je vpleten tüdi njegov zet Štibler. Smo radovedni, ka pride vö z cele ovadbe, ka je istina i ka ne.
Naš delegat na lozanjskoj konferenci dr. Spalajkovič je pozvani domo, ar se je izkazao za jako nesposobnoga na toj konferenci.
Predsednik volilnoga odbora v ljubljanskim okrožji je dr. Ante Verona, za mariborsko — celjsko (Prekmurje tü) pa Miloš Pavnovič,
Svet.
Sv. oča papa je darüvao za siromake raznih krajov 1 miljono lir.
Velka nesreča. V nemškem rudniki v Hindenburgi v rovi je v zrak zletela z benzinom puna lokomotiva (peč). Od toga se je vužgao celi rov. Tü je zgübilo življenje 95 rudarov.
Bivši krao Grčije Konštantin je vmro.
Najviše je zleto dozdaj z zrakoplovom brez motora francuski letalec. V zraki je bio 69 minut.
Čehoslovaška ma v šestih seminiščah 252 bogoslovcov. Od teh je 121 Čehov i Nemcov. To kaže za bližnjo bodočnost pomenjkanje dühovništva,
Domača politika.
Tak fino ide naprej, ka de naš dinar skoro telko vreden kak austrijska korona. Vlada ne dela drügo kak misli na boj, dela duge za vojaštvo, to pa li ne tak preskrbljeno kak bi moglo biti. Zdaj je pa to .norijo napravila, ka je Bolgariji poslala ultimat. To pa zato, ka so bolgarske bande v Macedoniji vužgala ves sv. Štefana i 50 ljüdi sebov bdegnale. Bande pa hodijo po Macedoniji, ar Vlada dela strašne krivice tem lüdem i te bande te svoje ljüdi zagovarjajo, Srbe pa kolejo. — Radikalna stranka se je tüdi razbila, Protič bo posebne liste meo. To zna telko pomeniti, ka smo letos ešče ednok volili.
Svetovna politika.
Gibanje autonomistov v Španiji. Tüdi v toj centralističnoj državi se opaža velko auto-nomistično gibanje. To gibanje vodi Kambo, šteri pravi, da ne henja prle, čeravno, vsi Kata-lonci vmerjejo, dokeč krajiná Kataionija ne dobi svoje najširse samouprave.
Sporazum med zavezniki i Törki je bio dosežen na laz.anskoj konferenci v tom, da kak Törska, da i Grčija pomilostifa vse One osebe, štere so kaj zakrivile v političnom i vojaškom pogledi od 1. augusta 1914. do 20. nov. 1922.
Vzrok, da so Francozi zaseli ruhrsko ozemlje, je ne samo to, da bi od Nemcov izsiliü vojne odškdninè, nego Francija je te kraje že dugo štela osvojili zavolo toga, ka so to najbole bogati kraji v celoj Evropl. Tü so kopali Nemci na leto 119 miljonov ton premoga. (Stanjkola). 1 to je glavni zrok, da so Francozi Zaseli te kraje, da tak ešče bole oslabijo Nemčijo.
Ruska zvezna država. Na kongresi ruskih sovjetov se je sklenilo, da se ime .ruska feda-rativna republika" spremeni v „ Zvezo ruskih sovjetsko socialistični!) republik." Te republike so: Rusija, Ukrajina, Belorusija, Georgija, Aser-bejdržana, Armence i deljne vshodne republike.
Ukrajinci v Poljskoj republiki. Po mirovnoj pogodbi je pripadlo k Poljskoj mnogo Ukrajincov posebno v Shodnoj Galiciji, Štera itak povsem ukrajinska. Stanje- tej Ukrajincov, kak pišejo listi, je jako slabo. Polaki delajo z Ukrajinci ravnotak kak Angleži z Irci. Zato so ugledni ino narodni ukrajinski možje poslali spomenico na ves kulturna svet, v šteroj se Pritožüjejo kak vladajo Polaki nad njimi i oni so brez vsakše sloboščine. V štirij letaj poljske okupacije, pravijo, da je bilo vsa njüva kulturna vrednost vničena. Na njuvo zemlo vláda nasel-javle tüjince. Vse ukrajinske škole so pretvorjene v polske. Politične pravde i sodi so na dnevnom redi, že mnogo ukrajinskij mož. sedi v pisnivij poljskij temnicaj. Posebno zadnje vreme je prišlo tak daleč, da so na jezere lüdi spravili v voze brez razlike, moške, ženske, mlade, stare. Tej spozaprti pa čakajo na mesece, . da pride na nje red, če so kaj krivi ali ne. Poljska vláda drži v tej krajaj močno vojsko i policijo, tam je proglašen tüdi prela sod za ene, šteri bi delali proti Poljskoj. Ukrajinci Shodne Galicije so že večkrat poslali pritožbe na sveže narodov. Zdaj pa ső poslali to spomenico, v šteroj naš-tevlejo vsa grozodejstva i nasilje Polakov.
Polaki i Ukrajinci sta dva našiva bratska naroda, oba Slovenska, zato pa tüdi zaboji srce pravoga Slovana, kda vidi, da se dva tak skoro bratska naroda nemreta trpeti, nego eden drügoga tlači. Vendar pa smemo Vüpati, da Ukrajinci prido nazaj v svöjo domovino velko Ukrajino i kak Slobodni, bodo dobri sosidi z Polaki. Püšpek ukrajinski Sceptisky so tüdi mogli pred nasiljom Polakov z Lvova pobegnoti. Zdaj njim je dovolila polska Vlada, da so se vrnoli nazaj med svoje ovce iz Amerike.
Naročte si „Novine!“
4
NOVINE
28. januara 1923.
Važno za delavce!
V preminočem tjedni smo Vam pejasnili naslove pooblaščenihgazdov, ki nabirajo delavce za aczijsko delo na Drž. Imanje »Belje" za leto 1923. Sedaj pa objavljamo pogodbo, ki jo je sklenila Državna Borza Dela v Murski Soboti z goraj omenjenim Drž. Imanjom sledeče:
Glavna Direkcija Državnog Dobra »Belje" Br. 135. ö. L 1923. Kneževo (Baranja).
Delavski dogovor.
Sklenjeni med Direkcijo Državnog Dobra »Belje* v Kneževu na eni in Državno Borza Dela v Murski Soboti na drugi strani. Pogodba je sklenjena pod sledečimi pogoji:
E . Državna Borza Dela v M. Soboti se obveže, da na Državno Dobro »Belje" nabavi 1600 (en tisoč šeststo) letnih sezonskih poljskih delavcev za čas od 15. aprila in do 31. oktobra 1923. Ta skrajni rok se po potrebi sme podaljšan do 15. novembra.
2. V gora} navedenem času so delavci dolžni opravljati vsa poljske dela po želi delo-dajalca in Sicer take kakor delajo ostali delavci Državnog Dobra »Belje." Delo se mora točno in marljivo opravljati. Delavci so dolžni ubogati svoje nadzornik, ki jih bodo prevozili v delo, takisto imajo držati popolen red in mir. Delavci ne smejo činiti Dobru nobene škode, niti se ne smejo opijaniti, svajevati, niti izzivatl med ostalim« delavci nemire ali nezadovoljstvo zopet gazde, nadzornike eli skupine ostalih delavcev. Vsak delavec, ki se pregreši v gorajánjem smislu, bo takoj odpüščen iz dela z izgübo pravice na brezplačno vožnjo do doma, razen toga plača Vse stroške, ki bi je imelo Državno Dobro pri nübavi drugega delavca na njegovo mesto.
3. Državna Dobro „Belje,“ kot delodajalec, se obveže, da za celi goraj navedeni čas daje delavcem brezplačno hrano. Kuharice se izberejo iz med posredovanih delavcev. Na hrano delavcev se potroši mesečno na vsako po edino osebo:
Krüšne moke (mele)	      24	 klg.
Pšenične „		10  „
Krompirja	12	„
Graha	2	 „
Mesa	2	 „
Masti ali slanine	2	 „
Žeife	1	„
Soli	1	„
Jesiha	1	ltr.
Tedensko 1 in ½ ltr. mleka in za ostale drobnije 10 Dinara mesečno.
4. Delavske plače se računajo sledeče: moški delavci prek 18 let stari dobivajo za' vsak dclavni dan: Dinara 20 (1. klase) za mesec april, máj, September, oktober in november; dinara 25 (I. klase) za mesec junij, julij in avgust.
Delavni Čas traja od izhoda	do zahoda
solnca z dnevnim od morom pri zajutrku pol,. pri obedu eno in pol in pri jüžini pol ure.
5. Za akordna dela dobivajo delavci sledečo plačo: pri obdelovanju sladkora e repe od 1 jutare:
za rečenje	Dinara	 200
„ glavno kopanje           „    	 200
„ bratvo repe	 „	     500
za košenje trave ali detelja od jutare Din. 60. za kbšenje napolice, pšenice, ječmena, zobi In grahorice vezanje v snopje in slaganje v krstove, za vezanje grablievine in slaganje po 10 snopov v krst po jutari 60 klg. a od poleženga 70 klg. zrnja od pokošenih žitaric. Za vezanje in slaganje v krstine, košeno s strojem po jutari 30 klg. od pókošenih žitaric.
Za mlatitev dobivajo delavci 3% od iz-mlačene napolice, pšenice, ječmena, zobi in drugega.
Vsak delavec je sam odgovoren za svoje delo v akordu za vso Škodo, ki bi jo povzroči! delodajalcih
6 Delavcem nečcljuje gazda, ki prima plačo 35 Dinara dnevno, razen hrane dobiva še pol litra mleka na dan. — Dnino dobiva tüdi ob nedeljah in praznikih. Gazda je osebno odgovoren za delavsko hrano, nje delitev In spravljale. Vsak gazda ima pod nadzorstvom najmanj 200 delavcev.
7. Na vsakih 50 delavcev pride po en nadzornik s plačo od Dinarjev 25-dnevno za mesec april, máj, september, oktober in november Dinarjev 30-dnevno za mesec junij, julij In avgust.
Plačo dobivajo tüdi ob nedeljah, praznikih in tedaj, ko Ostali ne delajo.
8. Na vsakih 25 do 30 delavcev pride po ena küharica. Küharica ima tudi isto plačo kot moški delavci in to ob nedeljah, praznikih in ko ostali ne delajo.
9. Nagrade v naturi za gazde, nadzornike in kuharice so sledeče za celo sezijo: gazda	1.000 	klg.	 pšenice
nadzornik      800	„	„
kuharica        400	„	       „
10. V slučaju, da delavci v akordnih delah pri slüžijo, moški	manje	od 	600	klg., a ženske
menje od 400 klg., se delodajalec zaveže, da proda Vsakemu delavcu za 30% ceneje od dnevne cene pšenice odnosno kukuruze, na nóvösadskoj borzi v mesecu septembra 1923 leta. (a naj dražje po 200 dinara za pšenico in 150 Dinara za kukuruzo za 100 klg.,) razliko do 600 klg., odnosno do 400 klg., vzevši v račun za to razliko polovico pšenice in polovico pa kukuruze.
U. Direkcije Dobra ..Belje" plača delaveem potne stroške (vožnjo po železnic) do imanja in nazaj, razen tega še na stroške za prevoz prtljage do in od postaje do doma na vsako osebo dvajsetpet dinara. Pri povrnitvi delavcev Direkcije Imanja plača tüdi prevozne stroške za Prenos delavskega žita od Kneževa do Murske Sobote.
12. Vsak delavec ima s sebom Prinesti kose in srp.
13. Delavci dobivajo razen tega od Imanja stanovanja najpotrebnejše kühinjsko orodje in posodo, drva kuhinje in ogrevenje ter svečavo.
14. Delavci so dolžni čuvati na od imanja pradet jim nameštaj kuhinjsko posodo in alat. Vse stvari koje so jim bila predate imajo pri dokončanoj kompaniji vrniti. 
Za zgubljene in zlobno poškodovane predmete se plača imanju odškodnina.
15. V slučaju bolezni, ki ne traja dalje od 8 dni delavci dobivajo vse svoje prejemke, a po 8 dneh bolehanje delavci dobivajo hrano in imajo brezplačno stanovanje ter lečenje. Plača v gotovem denarju odpade.
16. Ta pogodba stopi v veljavo na dan, ko jo obe stranki podpišeta, a izdana je v dveh ravnoglasnih izvodih od katerih je vsakoj pogodbenoj stranki odstoplen po en izvod.
Preporočujem za odobrenje:
Žig: Polje privredno Odeljenje :
Podpis: Sokolovič s. r.
Žig:
Direkcija Državnog Dobre „Belje“
Direktor:
podpis: odobravam A. Kristan s. r.
Priznavam za:
Žig: Državna Borza Delu v Murski Soboti, podpis: Šef: Kerec Franjo pis. III. klase sr.
Izjava!
Sopodpisani delavci izjavljamo, da smo to pogodbo, ki nam je bila prestáne in reztolmačena v materinskem jezika dobro razumeli i vzeli na znanje ter se zadovoljščino z navedenimi pogoji in izjavljamo vsak s svojim podpišem, da smo pripravljeni iti n,a to delo ter, da nas Drž. Borza Dela v Murski Soboti Ima pravo tožili za odškodnino 50 Dinara v slučaju, da kateri izos-tane pri odhodu od trasnporta brez tehfnega vzroka, katerega pa Vöra dokazati oziroma če to ni javil Borzi Dela 14 dni preje. Ob enem izjavljamo v pogodbi željeno pokorščino svojim nadzornikom, koje nám deloči Borza Dela v Murski Soboti ter sploh; navedeni pod točko 2. te pogodbe.
Podpioi:
Gazda:	Delavci;
Nadzorniki:
To se daje vsem delaveem na znanje, da se po tem ravnajo in si vsak lahko sam že doma dobro raztoímači pogoje, da ne bo pri pogajanji z temi pitanji ovira! dela!
Šef: KEREC FRANJO pis. Hl. klase.
Orlovski tabor v Brni.
G:ejte zdaj, ka šče zavládali düh zametali gov naše vöre na vseti, nasprotni düh Kristušove cerkve, zdaj, gda se ide za naše škole, za krščansko vzgojo v školi ino sploh za našo sveto vero zdaj je potrebno, da se zdrüžüjemo v močne vrste, v železne falange proli navalani sovražnikov Cerkvi. Ali smo krščeniki ali ne? Naše fundament ja postave naš Odrešeni, mi Ščeinp biti junaki, šteri se ne vstrašljo krlčanja ino bla-tenja hüdöbnih brezvörec^. Naša mladina je v nevarnosti. V školi več nemre jako dobiti verske vzgoje, ar ovirajb to njeni nasprotniki. Znamo pa, če je mladina skvarjena i oküiena, vdana vsem mchkobam, vzgojene proti vörskom dühi, je v nevarnosti naš narod. Ravnotak!!
postane tüdi celi narod. Nega več dele, nega rednoga, poštenoga življenja, pride nemarnost razvüzdanci med narod in to je rak-rana, štera vniči narode, kak nam to kaže zgodovina člo-večansva Ali mi neščemo toga, mi neščemo pogübe našega naroda, ár ljübimo svoj rod, svojo domovino, ár nam prepovedáva naša vöra tak živeti l ta nam zapovedava treznost ino pošteno jakostno življenje.	*	Dale.
Gospodarstvo.
Cene silja v Dolnji Lendavi: pšenica	1900	K.
žito	1600	„
kukorica	1100—1300	„
hajdine	1400	„
proso	1400	„
oves	1400	,,
grah	1300—1900	„
Cene mesa: govedina 44 K. teletina 56, svinjsko meso 80 K. Mast 160 K. Slanine 140 K. za kilo.
Vrednost penez. 1 dolar stane 440— 448 K., 1 češka krona naših 13 K, za 1 dinar se dobi 17—18 vogrskih kron, za 100 austrijskih kron je plačati naših 0.80 K. Zadnje dni je naš dinar na cüriški borzi redno spadno. 10. jan. je notirao v Cürihi 5.39, 18 jan. že samo 4.40, 19. jan. pa spadno na 3.60.
Pošta.
Štefan Hajdinjaka vojaka v Ljubljani slüžečega pri 40. pp. žena. Bogojina. Tkalec Jožefa slüžečega v 15. pp. v Travniki, mati. Trnje. Komanda nam naznanja, ka zato moreta še polleta slüžiti vašiva vojaka, ar sta brata Hajdinjak Ivan i Tkalec Ferdinand spunila 20. leto. Smete pa na ministra apelálivati. Ali dokeč pride odgovor, itak doslüžita svoj čas.
K odaji
jeste Singer šoštarski mašin brez vse falinge pri MAUČEC ORŠI v BAKOVCIH.
Cena po dogovori.
Proda se
takoj menjše posestvo na Štajerskom, ¾ ure hoda od postajališča Hrastje-Mota, z dvema želarskima hišama, z živim in mrtvim gospodarskim inventarjem in z večino pohištva — za 4500 dolarjev.— Podrobnosti se izvedo v našem uredništvu.
Pravi amerikanski
Singer-mašini za šivanje
se dobijo za Prekmurje samo v trgovini
BRATA BRUMEN
MURSKA SOBOTA Cerkvena ulica 192. (poleg birovije),
v Dolnjoj Lendavi
pri
BEDIČ IN KAC Dobijo se tüdi Singer igle, olje, konci, nadomestilni deli itd. (Šivalni stroji za sabole, šujstre i za familije). Odavle se na rate (24 mesecov). Singer šivalni stroji BOURNE & Co. New-York.
Več goric,
malih i velkih posestev, stanovanjskih i gospodarskih hiš, trgovin, mlinov zvodnim i parnim pogonom, opekarne, žage, veleposestva, grajščine, novi i že nücani mašini za mlatiti na paro i za benzin, terhešni i osebni motori (automobili) v ljutomerskom, ptüjskom i mariborskom itd. okraji.
Išče se
posestvo z goricami pri DOL. LENDAVI tüdi gostilna ali trgovina v Banati.
Zamenjajo se
posestva i hiše v
Jugoslaviji za posestvo i hiše v Italiji, v Nem.-Austriji i Madjarskom.
Sprejemajo se
naročbe za naküp i
odajo zemlje tü i v inozemstvi.
I. Konc. posredovalnica za naküp i odajo zemljišč. M. SLIVAR Ljutomer, stari trg. 47. Slovenija.
Tisk; ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava