114 Ventil 23 /2017/ 2 ■ 1 Uvod andanes so podjetja v čeda lje bolj konk renčno zaostrenem globalnem okolju izpostavljena nenehnemu iskanju lastne kon k renčne prednosti in pre erenč ne di eren ia ije Podpora iskanj slednjega je in orma ijsko kom nika ijska tehnologija ki pon ja številne rešitve in nove koncepte poslovanja z uporabo interneta in interneta stvari rač nalni tvom v oblak in najrazličnej imi apli ka ijami Pri tem velja izpostaviti da ne gre za podjetja temveč podjetja iz klasičnih panog kot so proizvodnja distrib ija logistika avtomobilska ind strija ind strija s področja avtomatiza ije in izde lave strojev ter dr ge panoge ■ 2 Smart Factory ali Indu- strija 4.0 Novi revolucionaren preboj je da nes nd strija ki predstavlja so dobno nadgradnjo avtomatiziranih proizvodnih pro esov izbolj ano izmenjavo podatkov in digitaliza ijo poslovnih modelov Podjetja iz ind strijsko razvitih držav denimo di iemens vidijo nd strijo v posodobitvi proizvo dnega procesa in ohranjanju kon k renčne prednosti pred državami s enej o delovno silo Vsekakor bodo rač nalni ke storitve podprte z ra č nalni tvom v oblak vpeljevale spremembe na vseh področjih Koncept je v osnovi zgrajen na mo delu CPS le da se bodo na primer naprave v skladi č s rovin in ma teriala same sporazumevale z doba vitelji na eni strani in potrebami iz proizvodnje na dr gi strani Vpetost Industrije 4.0 v slovenska podjetja Vesna TRANČAR r Vesna rančar niv dipl ekon Pt j Izvleček: Prispevek temelji na raziskavi o prepoznavnosti kon epta nd strije v slovenskih proizvodnih pod jetjih njenih prednostih in slabostih ki jih zaznavajo podjetja ki so nd strijo že vpeljala v svoj poslovni sistem V prispevk so zajeta izhodi čna spoznanja ki temeljijo na literat ri in praktičnih izk njah slovenskih podjetij v povezavi z nd strijo izsledki pa so t di gra čno ponazorjeni Ključne besede: ind strijska revol ija nd strija rač nalni tvo v oblak proizvodna podjetja menovana t di četrta ind strijska revol ija P angl ber Ph si al stems ibernetsko zični proizvodni sistemi temeljijo na sodobnih kontrolnih sistemih vgrajeni programski opremi in dostop do internetne in rastr kt re apravam in dr gim proizvodnim sredstvom omogočajo sposobnost samostojnega kom ni iranja V tem sistem so vse zične in programske komponente med seboj tesno prepletene in stopajo v medsebojno interak ijo na različnih prostorskih in časovnih skalah Slika 1. Delovanje Industrije 4.0. Vir: (Koederitz, 2015) INDUSTRIJA 4.0 115Ventil 23 /2017/ 2 Prav z nd strijo postaja inter net stvari« del proizvodnega proce sa Proizvodni obrati se s pomočjo svetovnega kiber zičnega proizvo dnega sistema povezujejo z logisti ko o omogoča da se vsi pro esi v proizvodnji resnič jejo z največjo činkovitostjo di v t diji pred nostnih naložb v nem ki avto mobilski ind striji ki jo je izvedlo podjetje P Pierre doin ons l tants je pokazano da je nd strija za podjetij klj čnega po mena L H ■ 2.1 Industrija 4.0 nudi nove poslovne rešitve Tradicionalni proizvodni proces je običajno sestavljen iz treh strank proizvajal a dobavitelja in pon dnika storitev menjene stranke so pogosto dokaj nepovezane in imajo samostojne dejavnosti ki predstavljajo v dobavni verigi veliko stopnjo ne činkovitosti in izg blje nih priložnosti e itev za tovrstni problem predstavlja nd strija ki temelji na digitalni tehnologiji internet stvari opera ijah oz rač nalni tv v oblak in internet ilji nd strije so osredinjeni na stvarjanje pametnih izdelkov po stopkov in procesov ter pametnih tovarn oboti in naprave del jejo povsem avtonomno omogočajo zmanj anje ne činkovitosti obnovo celotne dobavne verige in poeno stavitev vseh zapletenih postopkov proizvodne str kt re ■ 2.2 Prednosti in slabosti Industrije 4.0 Celostni pogled na sistem poslova nja v podjetju in turbolentne novo sti na področj ki spreminjajo proizvodne procese v globalnih sistemih so bili povod za pro čitev novega kon epta ki prodira v pa metna proizvodna podjetja mart a tor ali nd strija po svet nd strija predstavlja kon ept alne spremembe s katerimi se bodo v prihodnosti slej ko prej soočila vsa napredna podjetja benem pome ni napredek na področj digitali za ije proizvodnje in orma ijskega sistema za vodenje in načrtovanje proizvodnje avtomatiza ije proi zvodnje sistemov za zajem podat kov iz proizvodnih linij in za upra vljanje s stroji in povezanosti pro izvodnih lokacij v celovito oskrbno verigo tj avtomatska izmenjava podatkov med vsemi akterji V literat ri H L in dr gi so navedene številne prednosti In d strije hkrati pa t di nekate re slabosti Preden jih navedemo je treba opozoriti da nd strija ne predstavlja zgolj pametne in medsebojne povezanosti strojev ter naprav jene razsežnosti so veli ko večje časoma se bo dotaknila vseh področjih na ega življenja Prednosti nd strije • večja prod ktivnost in činko vitost • samovodenje proizvodnih pro esov • avtonomna komunikacija med zaposlenimi stroji napravami in logističnimi sistemi • neposredna kooperacija in ko munikacija med komponenta mi delovnega pro esa • viden napredek proizvodne in kadrovske zasedbe • lažje obvladovanje standardov kakovosti in odličnosti • resničevanje strategije za vitko proizvodnjo • pravočasno prilagajanje zahte vam trga labosti nd strije • presežek tradi ionalnih oblik delovne sile • primanjkljaj strokovnjakov s kompeten ami ki podpirajo n d strijo • delitev dr žbe na prilagodljive in neprilagodljive odzivne in neodzivne • problem standardizacije in har monizacije na evropski in sve tovni ravni ■ 2.3 Vpliv Industrije 4.0 na konkurenčnost podjetja? Hitre spremembe v svet ki so po sledi a globaliza ije n ja po mre ženj in odvisnosti med podjetji hiter razvoj revolucionarnih tehno logij in mobilnega komuniciranja ter številne inovacije postavljajo podjetja pred dejstvo da se sooča jo z vse močnej o konk ren o ter vse kompleksnej im načinom po slovanja edalje pomembnej e po staja kako hitro se podjetja v svo jem celotnem poslovanju odzivajo na spremembe poslovnega okolja kako senzibilna so in kako se uspe jo razlikovati od konk ren e Prav zaradi tega podjetja potrebujejo nova orodja tehnike in pristope ki jih omogoča nd strija eprav digitalna tehnologija ni novost je v primerjavi s tretjo industrijsko revolucijo bolj kompleksnejša in zahteva podporno sodelovanje po sledično prilagajanje izdelkov po meri stvarjanje novih poslovnih modelov in podobno Vsekakor ima podjetje ki bo nd strijo vpelo v svoj poslovni sistem bistveno večjo konk renčno prednost pred preo stalimi podjetji ki s tako kon ept alno spremembo odla ajo ■ 3 Kje so z vidika Indu- strije 4.0 naša podjetja? er predstavlja nd strija novo dobno revol ijo o kateri je smo trno razpravljati pri kreiranju stra teških ciljev podjetja in bo v veliki meri vplivala na konk renčno po zi ioniranje podjetij v nadaljevanj predstavljamo kratko analizo o pri pravljenosti slovenskih podjetij in njihovih razvojnih strokovnjakov na implementacijo koncepta Industrije v poslovni sistem V raziskavo se je vklj čilo podjetij od tega je bilo srednje velikih podjetij do zaposlenih velikih podjetij več kot zaposle nih in majhnih podjetij do zaposlenih slika 2 z rez ltatov spletnega vprašalnika je bilo ugo tovljeno da kon ept nd strije pozna vpra anih slika 3 o je relativno majhen odstotek glede na to da se s predelovalno ind strijo kvarja srednje velikih pod jetij in velikih podjetij Podrobnej e in orma ije o kon ept nd strije bi po anali zi rez ltatov želelo pridobiti vseh respondentov slika 4 z rez ltatov ankete je zaznati da se anketirani pozitivno odzivajo na izzive prihodnosti saj se za novo INDUSTRIJA 4.0 116 Ventil 23 /2017/ 2 sti in izobraževanje o nd striji zanima vpra anih slika 4 lede mestitve nd strije med strateške cilje in usmeritve podjetja jih polovica anketiranih še ni uvr stila med strateške cilje in usmeri tve podjetja anketiranih jih je že anketiranih pa o tem nima in orma ij slika 5 Večina anketiranih razvojnih stro kovnjakov v slovenskih podjetjih meni da bi bili nd strijo pripravljeni implementirati v po slovni pro es če bi to zahteval stra te ki poslovni partner slika 6 er je čas pomembna komponenta ohranjanja in izbolj evanja tržnega položaja je večina respondentov za najpri mernej i čas vpe ljevanja koncepta izbrala obdo bje do leta slika 7 Več kot tretjina vprašanih meni da imajo za ta pre boj dovolj močno podporno okolje Enak odstotek vprašanih o tem ni obve čen če trtina responden tov pa o tem nima in orma ij slika 8 Področja ki po mnenj strokov njakov podpirajo implementaci jo nd strije v poslovni sistem slovenskih podjetij so po mnenj anketiranih zlasti znanja tehnične zmožnosti in kader Vsa tri podro čja beležijo enak odstotek Slika 2. Velikost podjetja Slika 4. Pripravljenost na izobraževanje o Industriji 4.0 Slika 6. Koncept I4.0 - pogoj za prihodnje poslovanje? Slika 3. Poznavanje Industrije 4.0 Slika 5. Uvrščenost koncepta I4.0 med strateške cilje podjetja Slika 7. Časovna opredelitev implementacije koncepta I4.0 v poslovni sistem Slika 8. Obstoj podpornega okolja za implementacijo koncepta I4.0 INDUSTRIJA 4.0 117Ventil 23 /2017/ 2 naslednji sta nan e in pri lagodljivost informacijskega sistema Področja ki po mnenj stro kovnjakov predstavljajo oviro za im plementa ijo nd strije v poslovni sistem so znanje in zaposle ni z istim deležem sledijo tehnične zmožnosti in nan e Najmanjšo oviro slovenskim podje tjem predstavlja prilagodljivost infor ma ijskega sistema slika 9 V skladu z ovirami za aktivizacijo nd strije v poslovni sistem so nas zanimali podrobnejši parametri prej omenjenih ovir pri implemen ta iji kon epta z rez ltatov je bilo spoznano da respondenti vidi jo te v nepripravljenosti zaposlenih na spremembe in pomanj kanj znanja in strokovnjakov aslednja sta problem pomanj kanja nančnih sredstev in nekompatibilnost informacijskega sistema z zahtevami doktrine Indu strije slika 10 Prednosti ki jih prina a nd strija za poslovni sistem sta po mnenj anketiranih predvsem eksibilnej a proizvodnja in logistika in pravočasno prilagajanje zahtevam trga ledijo porast pro d ktivnosti in činkovitosti porast donosnosti in vi ja kakovost o tp ta neko liko nižjim odstotkom sledi lažje ob vladovanje standardov kakovosti in odličnosti slike 11 uvidi mo da najmanj i pomen implemen ta ije nd strije respondenti pri pisujejo samovodenju proizvodnega pro esa nižjim proizvodnim stro kom in manj em iz met izg bam in napakam lednje preseneča saj je v literat ri eslo H med navedenimi pred nostmi po darjeno prav to Drugi del anketnega vprašalni ka je bil smerjen v tista podjetja ki so nd strijo že preizk sila Rezultati tega dela vprašalnika so koristni za vsa podjetja ki bodo v bližnji prihodnosti implementirala nd strijo v svoj poslovni sistem re za priporočila o tem na kate rih področjih je potrebna posebna previdnost in katera področja je do pričetka vedbe kon epta v po slovni sistem dobro oplemenititi in trditi d vseh respondentov ki so sodelovali v raziskavi je dobra tre tjina tistih ki se vr ča med podjetja ki so nd strijo že vpe ljali v svoj poslovni sistem d teh je srednje velikih podjetij pre ostala spadajo v kategorijo velikih podjetij Vsa zajeta podjetja iz drugega dela raziskave se ukvar jajo zgolj s sekundarno gospodar sko dejavnostjo in vsa imajo po slovnega partnerja v t jini lednja gotovitev nakaz je na dejstvo da ima poslovanje s tujimi poslovni mi partnerji motiva ijski činek na uvajanje sprememb tako v proizvo dnem procesu kot tudi organizaciji poslovanja slovenskih podjetij Vsi anketirani v dr gem del razi skave so odgovorili da jim tren tno Slika 10. Specifične ovire pri integraciji koncepta I4.0 v poslovni sistem Slika 11. Prednosti uporabe koncepta I4.0 Slika 9. Področja, ki podpirajo in/ali ovirajo implementacijo koncepta I 4.0 v poslovni sistem INDUSTRIJA 4.0 118 Ventil 23 /2017/ 2 nd strija podpira del poslovne ga sistema obeno od podjetij ni vpeljalo nd strije v popolnoma celoten poslovni sistem ali pa je le testiralo skozi posamezen projekt v podjetj V vseh podjetjih so na vpra anje ali so v obdobju uporabe koncepta indu strije zasledili izbolj ave odgovo rili v prid nd strije ako pozitivne činke beležijo na področj kakovosti o tp tov činkovitosti in zmožnosti ter konk renčnih prednostih nekatere izbolj ave beležijo t di v izbolj anih delovnih pogojih espondenti pa so si enotni t di v tem da tren tno činkov e ne za znavajo niti na nančnem področj niti na področj tržne prepoznavno sti kar je prikazano na sliki 12 lede na vrsto težav s katerimi so se podjetja ob implementaciji kon epta nd strije soočila slika 13 so podjetja poenotena ajveč težav jim povzročata nepripravlje nost zaposlenih na spremembe in pomanjkanje strokovnjakov z rez ltatov vidimo da teža ve s pomanjkanjem znanja izkazuje anketiranih razvojnih stro kovnjakov s pomanjkanjem nanč nih sredstev se je ob implementaciji nd strije soočilo le vpra anih obeden od anketiranih ne izpostavi problematike povezane z nekompatibilnostjo internega in formacijskega sistema z zahtevami ali s problemom standardiza ije in harmonizacije na evropski in sve tovni ravni t di ne z ne streznostjo interne internetne in rastr kt re Nobeno od podjetij ne navaja dru gih tren tnih težav ki bi jih lahko pripisali kon ept dgovori na vpra anje kaj bi sveto vali podjetjem ki e nimajo vpelja nega kon epta so pre ej obe tavni in govorijo v prid Industrije Priporočila so naravnana na vsa podjetja ne glede na njihovo veli kost ali tržno smerjenost Priporočila so zlasti naslednja • z vajanjem kon epta je treba začeti čim prej postopo ma ali vsaj projektno • pri uvajanju sprememb je treba imeti podporo in razumevanje najvi jega vodstva • pred uvedbo sprememb je nuj na okrepitev podjetja s kakovo stnim kadrom • podjetja naj izvedejo analizo stanja in si er glede nan ob stoječega znanja tehnolo ke podpore proizvodnih in pro storskih zmožnosti • vodstvo naj o svojih namerah pravočasno obvesti vse zapo slene predvsem tiste na katere bodo spremembe neposredno vplivale • podjetja naj vsaj nekaj mese ev pred odločitvijo za vedbo kon epta oblik jejo projek tni tim katerega naj primerno strokovno izobrazijo • podjetja naj poi čejo dodatne in orma ije pri tistih podjetjih ki so kon ept že vpeljala ■ 4 Izsledki raziskave in kritična razmišljanja v zvezi z njimi Iz rezultatov spletnega vprašalnika je razvidno da kon ept nd strije pozna vpra anih po drobnejše informacije o tem kon ept pa bi želelo pridobiti vseh respondentov askrblj joč podatek iz rez lta tov raziskave je da je med anketi ranimi četrtina tistih ki nd strije ne pozna polovi a tistih ki pa jo pozna pa je e ni vrstila med strateške cilje in usmeritve pod jetja Povprečno v svet pa t di ni nič dr gače z analize vetovnega ekonomskega or ma or m je bilo v gotovljeno da strategov v ind striji e vedno ne razume v celoti niti novih poslov nih modelov niti dolgoročnih vpli vov ind strijskega interneta orld onomi or m Večina anketiranih razvojnih stro kovnjakov meni da bi bili Slika 12. Področja izboljšav zaradi implementacije koncepta I4.0 v poslovni sistem Slika 13. Težave ob implementaciji koncepta I4.0 v poslovni sistem INDUSTRIJA 4.0 119Ventil 23 /2017/ 2 nd strijo pripravljeni imple mentirati v poslovni pro es če bi to zahteval strate ki poslovni partner Ta doktrina za razvojno usmerjena podjetja ki imajo vizijo postati pre vlad joče ali elo vodilno podjetje v določeni panogi ni naj streznej a Impulz za spremembo v lastnem podjetju mora priti iz podjetja in ne od z naj Podjetje mora samo po skrbeti za razvoj iskati priložnosti in narekovati smernice razvoja in novih poslovnih priložnosti Le tisto podjetje ki prvo vpelj je novosti v svoj izdelek oziroma storitev lahko pričak je dodano vrednost svojega razvojnega oddelka Presenetljiv podatek je t di ta da činkov slovenska podjetja na nančnem področj e ne zaznavajo čeprav je v analizi Svetovnega eko nomskega foruma in literaturi La sinskas navedeno da vajanje rač nalni ko in orma ijske tehnolo gije v oblak zniž je stro ke in or ma ijske tehnologije Poleg stvar janja novih nančnih prilivov prav zmanjševanju operativnih stroškov pripis jejo izredno velik pomen ptimistični izsledki raziskave v slo venskih podjetij so da želi večina anketiranih razvojnih strokovnjakov kon ept nd strije bo lje spoznati da anketiranih meni da so na njeno implementa cijo v poslovni proces pripravljeni ter da je najprimernej i čas za spre membo po o eni respon dentov obdobje do leta V slovenskih podjetjih vidijo svoja močna področja ki podpirajo imple menta ijo nd strije v poslovni sistem o so zlasti znanja ki pred stavljajo hkrati t di oviro in tehnične zmožnosti ed ovirami pa izposta vljajo pretežno tehnične zmožnosti in neprilagodljivost kadra Podjetja se zavedajo dejstva da sta raz mevanje nd strije in njena implementacija v dejansko poslov no okolje predpogoj za uspeh in da bo v vseh gospodarskih panogah treba slediti strategiji vitke proizvo dnje ter v skladu s tem prilagajati pro es poslovanja organiziranja in vodenja Nedvomno je smiselno izpostaviti mnenja tistih podjetij ki so nd stri jo že implementirala v svoj po slovni sistem a podjetja izkaz jejo pozitivne spremembe na področj kakovosti o tp tov činkovitosti in zmožnosti ter konk renčnih pred nostih največ težav jim povzroča ta nepripravljenost zaposlenih na spremembe in pomanjkanje stro kovnjakov agotovo je treba po mnenj razvojnih strokovnjakov v sekundarnem sektorju gospodar stva razmišljati o revolucionarnih premikih tudi na proizvodni in ne le tržni ravni ter o čim hitrej em me čanj nd strije v strate ke in operativne načrte podjetja a bo tem tako pa so pomembni t di premiki v način razmi ljanja o prihajajočih spremembah na ravni vodenja in odločanja ■ 5 Namesto sklepa aradi hitrih sprememb v svet ki so posledica globalizacije poslovnih pro esov vedno večje povezano sti in odvisnosti med organizacija mi hitrega razvoja revol ionarnih tehnologij in mobilnih komunikacij ter drugih neprestanih radikalnih inova ij se menedžment podjetij sooča z vse močnej o konk ren o in z vedno večjo kompleksnostjo poslovanja onk renčno prednost zagotovo omogoča nd strija ki predstavlja trenutno revolucionar no spremembo s katero se bodo delno ali v eloti soočila vsa napre dna podjetja z raziskave izvedene v slovenskih podjetjih je dognano da je vsaj delna implementacija Industrije sprejemljiva v doglednem čas da razvojni strokovnjaki slovenskih podjetij ki predstavljajo temelj ra zvojnega razmišljanja v sekundar nem del gospodarstva poznajo njeno vsebino način delovanja se zavedajo svojih močnih in ibkih točk ter njenih pozitivnih in nega tivnih posledi ki jih prina a v po slovni sistem in dr žbo kot eloto Prav zavedanja svojih močnih in ibkih področij pomenijo sloven skim podjetjem velik potencial pri hodnjega konk renčnega prilagaja nja na globalnem trg in možnost sodelovanja s tehnološko najrazvi tej imi poslovnimi partnerji Literatura enčina anez akovost in odličnost nam lahko prinese ta dve milijardi evrov večji P inan e november t Povzeto po http szko si uploads/news/Finance_SZKO_ sk paj pd eslo H e ts h lo enis he nd strie nd Handelskammer ospodarski vodnik po emčiji apotki za slovenske izvoznike eslo H aj je nd strija Povzeto po http:// slo enien ahk de sl ind stri ja kaj je ind strija inan e si ako nternet stvari spreminja poslovanje in poveč je konk renčnost podjetij? Povzeto po: https:// nan e si ako nternet stvari spreminja po slovanje in poveč je konk renčnost podjetij test ors h ngs nion ate h e ring the t re o erman an a t ring nd str e ommendations or m plementing the Strategic Initia tive nd strie inal eport o the nd strie orking ro p Herakovič iko eka teri tehnološki izzivi Industrije Ventil t Letnik Povzeto po: http ventil revije ekate ri_tehnoloski_izzivi_Industri je pd nd str o Prod ts and sol tions Prirejeno po: https esto om ms nl be be htm ie Hans Helm t o s hi al arsten h arz Handb h P P L as hinen obo ter ntriebe nergiee zienz erkze ge nd strie erti g ngste hnik i htlinien or INDUSTRIJA 4.0 120 Ventil 23 /2017/ 2 men im lation a h ortver zei hnis arl Hanser Verlag mbH o oederitz artina n d strie Pr si di m Povzeto po https:// de slideshare net ebit bitkom pk ind strie inal Lasinskas stinas ro monitor nternational Pe netrating Digital Technologies eshape lobal an a t ring e tor Povzeto po http blog e romonitor om ind str penetrating digi tal te hnologies reshape glo bal man a t ring se torhtml Planina ndrej nd strija Povzeto po https linkedin om p lse ind strija andrej planina arti le d Planina ndrej disr p tivni scenariji za revolucijo v ind strijski proizvodnji Povze to po http blog spi a om slo disr ptivni s enariji za revol ijo v ind strijski proi zvodnji/ Rüßmann i hael et al nd str he t re o Pro d tivit and ro th in an a t ring nd stries Povzeto po: https b gperspe ti ves om ontent arti les engi neered_products_project_bu siness ind str t re pro ductivity_growth_manufactu ring_industries/ h ab la s etrta ind strijska revol ija or ld onomi or m Povze to po: http assets dnma om assets etrta in d strijska revol ija pd pie rigitte in abis h i o le nd ne e rbe itswelten: Perspektivwechsel in eiten von a hhaltigkeit i gitalisier ng nd nd strie erlin Heidelberg pringer Gabler Verlag trojnistvo om križi če stroj nikov seminar nd strija Prirejeno po http:// strojnistvo om te os se minar http te os si sl te os sposabljanje seminarji item seminar ind str in in orma ijsko kom nika ijske tehnologije ikt v podje tjih html Podjetja lovenija http stat si tat eb e s nde Vogel He ser irgit et al Handb h nd strie ll gemeine r ndlagen and Berlin: Springer Vieweg Vojko legar nd strija r žba brez dela nevnik Povzeto po: https dnev nik si orld onomi or m Industrial Internet of Thin gs: Unleashing the Potential of Connected Products and ervi es nd str genda Povzeto po: http e or m org do s n d strial nternet eport pdf aske ara et Germany's Vision for Industrie he revol tion ill be digi tised Povzeto po http zdnet om arti le german s vision or ind strie the revol tion ill be digitised Involvement of Industry 4.0 in Slovenian Companies Abstract: he arti le is based on a s rve abo t the kno ledge o the nd str in lovenian man a t ring ompanies its advantages and disadvantages per eived b those ompanies that have implemented nd str into its b siness s stem he arti le involves the initial a ts based on literat re ndings and on pra ti al e perien e o lovenian ompanies related to the nd str and also in l des graphi ill strated res lts Keywords: ind strial revol tion nd str lo d omp ting man a t ring ompanies INDUSTRIJA 4.0